226 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 60 • 2006 • 1-2 (133)   
njenem mnenju stremela k liberalnim idejam in modernizaciji. Njena hrvaška kolegica Kristina Milko- 
vi= je predstavila delovanje Josipa Jela=i7a kot vojaka in plemi=a v prvi polovici 19. stoletja. 
Uglašenim referatom, ki so bili vsi v nemškem jeziku, je obi=ajno sledila še bolj zanimiva disku- 
sija. Udeleženci so prispevke uglednih in priznanih strokovnjakov dobro sprejeli, njihova uporabna 
vrednost pa bo še ve=ja, ko bo izšel zbornik letošnjega simpozija. 
Poleg predavanj so se udeleženci simpozija udeležili ekskurzije v bližnji Vulkanland. Najprej so si 
ogledali grad Halbenrain, manjši dvorec, ki je preurejen v nekakšno vrsto gostinske poklicne šole. V 
ospredju izobraževanja je prakti=no usposabljanje, zato imajo dijaki na voljo ogromno kuhinjo, v kleti 
pa pe=i, ob katerih se u=ijo pekarske obrti. V bližnjem vrtu in sadovnjaku, ki sta v popolni oskrbi 
dijakov, se u=ijo pridelave in shranjevanje pridelkov. Šola dijakom v zadnjem, drugem nadstropju nudi 
tudi bivanje. Pot se je nadaljevala po vulkanski pokrajini, v slikovito mestece Straden. Od tod se je 
nudil pre=udovit razgled na bližnjo in daljno okolico, na slovenski Bo= in Pohorje. 
Po zaklju=nem govoru gospoda Gerharda Pferschya in po ogledu mesta, so se vsi udeleženci še 
zadnji= zbrali na vrtu županovega urada, kjer so nazdravili zaklju=ku letošnjega in za=etku naslednjega, 
36. sre=anja, ki ga bo organiziral Mogersdorf, gradiš=ansko mestece Modinci, po katerem je simpozij 
tudi dobil ime. 
M. Mojca Peternel 
HEIRNET konferenca in seminar (History Educators 
International Research Network) 
London, 14.-15. julij 2005 
Mednarodna konferenca in seminar izobraževalcev u=iteljev z naslovom Muzeji, identiteta in 
državljanstvo je potekala v Londonu in sicer prvi dan v dveh londonskih muzejih, drugi dan pa v 
prostorih QCA (Qualifications and Curriculum Authority), Piccadilly v Londonu. 
Prvi dan smo udeleženci obiskali dva muzeja: Londonski muzej in Narodno galerijo portretov, kjer 
so nam muzejski pedagogi predstavili dejavnosti, ki jih izvajajo za u=ence. Londonski muzej npr. izvaja 
številne dejavnosti za zgodovino Londona, ki so namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in u=encem 
s posebnimi potrebami, medtem ko se Narodna galerija portretov z metodo dela s portreti vklju=uje tudi 
v pouk zgodovine in z atraktivnim pristopom privablja u=ence in u=itelje. Oba muzeja sta zelo obiskana 
in imata svojo spletno stran (http://www.museumoflondon.org.uk; http://www.npg.org.uk/live/index.asp) 
ter skrbita, da so dejavnosti usklajene z nacionalnim u=nim na=rtom v Veliki Britaniji. 
Drugi danje bil v obliki zanimivega seminarja, kjer je 10 udeležencev predstavilo svoje prispevke. 
Predstavitev oz. seminarji so potekali v treh delih, vsak del je imel uvodne predstavitve 3-4 prispevkov, 
sledilo pa je skupinsko delo, kjer so se skupine pogovarjale o prispevkih, izkušnjah in problemih. Na 
koncu je skupina izbrala poro=evalca za plenarni del, ki se je zaklju=il še s skupno diskusijo. Ude- 
leženec je bil tako vedno v razli=nih skupinah in vsaj enkrat je moral poro=ati. Delo je potekalo ves dan 
intenzivno, tako daje enodnevni seminar prinesel veliko razli=nih izkušenj, idej za pedagoške dejavno- 
sti v muzejih in tudi pokazal probleme posameznih držav pri vklju=evanju muzejev v u=ni proces. 
Udeleženci so bili iz Kanade, Portugalske, Gr=ije, Nizozemske, Rusije, Združenih držav Amerike, Ve- 
like Britanije in Slovenije. 
Prvi del konference in seminarja je obravnaval vlogo in pomen muzejev. Svoje prispevke so pred- 
stavili Stephane Levesque: Povezovanje muzejske pedagogike in šolske zgodovine; Irene Nakou: Mu- 
zeji in zgodovinski pouk v sodobnem kontekstu ter Danijela Trškan: Muzejske pedagoške dejavnosti v 
Republiki Sloveniji. Drugi del seminarja je obravnaval regionalno, narodno in mednarodno identiteto. 
David Gerwin je predstavil prispevek: U=itelji, zgodovinarji, pripovedovanje in odkrivanje, Jocelyn 
Letourneau: Muzeji in (ponovna) izgradnja zgodovinske zavesti, Jon Nichol: Muzeji in identiteta, Lieke 
van Wyk: Razvoj izobraževanja kulturne dediš=ine v Evropi. Tretji del seminarja pa je ugotavljal, kako 

 ZGODOVINSKI <ASOPIS • 60 • 2006 » 1-2 (133) 227 
lahko u=itelji oz. izobraževalci u=inkovito uporabijo muzeje za pouk oz. u=enje. Isabel Barca in Helena 
Pinto sta predstavili prispevek: Kako lahko otroci osmislijo zgodovinske ulice, Hilary Cooper je pred- 
stavila =lanek: Rekonstrukcija plesa na gradu Belvoir leta 1814 in Peneloppe Harnett prispevek z naslo- 
vom: Raziskovati možnosti za zgodovino in državljansko vzgojo pri osnovnošolcih. 
<e povzamemo vse prispevke, potem lahko ugotovimo, da muzeji danes predstavljajo avtenti=no, 
spodbudno, motivacijsko in zanimivo u=no okolje. Predstavljajo vir za u=enje, so odprti za alternativne 
interpretacije in so bolj realisti=ni, saj so obiskovalci tudi bolj aktivno vklju=eni. 
Muzeji predstavljajo lahko osebno, družinsko, lokalno, regionalno, družbeno, narodno, kulturno, 
ve=kulturno, mednarodno skupnost, dediš=ino, zgodovino ali identiteto. Muzeji zbirajo, ohranjajo, pred- 
stavljajo in na nek na=in tudi komunicirajo, saj predstavljajo razli=ne zgodbe, sporo=ajo ali interpretirajo 
sporo=ila. Omogo=ajo spoštovanje zgodovinske preteklosti, posameznikov ali skupin ter razli=nih mnenj. 
Na ta na=in so pomembni za državljansko vzgojo. 
Muzeji omogo=ajo uporabo, ponovitev ali poglobitev znanja ter boljše razumevanje in razvijanje 
predmetnih spretnosti ter avtenti=no u=enje, kjer so lahko številne aktivnosti tudi medpredmetne (zlasti 
zgodovina, geografija, državljanska kultura, sociologija, umetnostna zgodovina itd.) in se lahko odvijajo 
v muzejskih prostorih ali izven muzeja. 
Prispevki so pokazali, da je potrebno ve=je povezovanje in usklajevanje šol in muzejev oz. u=iteljev 
zgodovine in muzejskih pedagogov pri doseganju in uresni=evanju u=nih ciljev oz. standardov znanja pri 
predmetu zgodovina tako v osnovni kot v srednji šoli. Seveda pa so tudi težave kot npr. obnašanje u=encev, 
odsotnost u=iteljev, varnost in denar. Muzejske dejavnosti bi bile lahko ne samo kot del izvenšolskih 
dejavnosti, ampak sestavni del predmeta zgodovine. U=itelji zgodovine pa bi morali biti na takšno delo in 
sodelovanje z muzeji tudi dobro pripravljeni. Poznati bi morali predvsem delo s predmeti, muzejske ekspo- 
nate in njihovo vsebino, poznati in se po=utiti dobro v muzejskih prostorih. Ne bi smeli biti le pasivni 
u=itelji, ki prepustijo celotno delo muzejskim pedagogom, ampak bi se morali tudi aktivno vklju=iti ipd. 
Muzeji s svojimi predmeti, eksponati in zbirkami predstavljajo pravi center virov, zato so namenjeni 
ogledu, opazovanju, odkrivanju, preu=evanju, u=enju, raziskovanju, uporabi znanja, ponovitvi npr. ob 
igri vlog, ovrednotenju predstavitve zbirk in izražanju lastnega mnenja itd. Najpogostejše strategije, 
oblike in metode dela, ki so primerne za muzejsko delo u=encev in so omenjene v prispevkih, so igra 
vlog, u=enje z odkrivanjem, diskusija, pripovedovanje ali pisanje zgodb, risanje, beleženje, izpolnjevanje 
delovnih listov, snemanje pogovorov ali fotografiranje muzejskih zbirk itd. 
Muzeji so povezani tudi z zgodovinskimi koncepti (zna=ilni predvsem za u=ne na=rte zgodovine v 
Veliki Britaniji, v prispevku Peneloppe Harnett), saj lahko u=enci tudi v muzejih: 
- spoznajo in razumejo ljudi, dogodke v preteklosti, njihova prepri=anja, izkušnje in vedenja; 
- ugotovijo, kateri so vzroki za spremembe ali kontinuitete in njihove posledice ter kdo ima od tega 
koristi; 
- odkrivajo oz. postavljajo vprašanja o preteklosti (npr. kaj lahko ugotovijo iz dolo=enega vira ali 
dokaza in kako to vedo); 
- upoštevajo interpretacije (kaj u=enci in kaj drugi ljudje pravijo o tem dokazu, vzroku, posledici 
itd.); 
- se vživijo v preteklost (kako bi bilo, =e bi bili u=enci ta oseba); 
- predstavijo svoje znanje in razumevanje, tako da vklju=ijo razli=na mnenja in stališ=a (kako lahko 
razložijo vse to, kar so odkrili, drugim ljudem). 
V svojem prispevku sem predstavila pedagoške dejavnosti slovenskih muzejev, še posebej pa dejav- 
nosti Mestnega muzeja Ljubljana, ki pripravlja vsako leto številne delavnice za otroke in u=ence v 
starosti od 5 do 18 let in so jih udeleženci tudi pohvalili. Tako je muzej v šolskem letu 2004/05 pripravil 
za osnovnošolce naslednje delavnice: Arheopeskovnik, Dom neko= in danes, Miklavž pe=e piškote, 
Barjanka izdeluje posodo, Marcus bo star šestnajst let. Po sledeh anti=ne Emone, Po sledeh srednjeveške 
Ljubljane, Muzejski detektivi. Ko Ljubljana postane sodobno mesto. Za srednješolce pa je pripravil 
posebno konservatorsko delavnico. Ljubljanske bolnišni=ne šole in otroke s posebnimi potrebami, pa 
tudi nižje razrede oddaljenih osnovnih šol v mestni okolici, pa potujo=a ekipa muzeja tudi obiš=e z 
dvema delavnicama: Marcus bo star šestnajst let in Slikar na obisku. Posebnost muzejske ponudbe je 
praznovanje rojstnega dneva po emonsko za otroke od 6. leta naprej. Druga posebnost je tudi ustvarjal- 
na delavnica Olepšajmo se za rojstni dan, kjer otroci od 5. leta dalje izdelujejo nakit po pradavnih 

228 ZGODOVINSKI <ASOPIS ' 60 ' 2006 • 1-2 (133)   
vzorih. Vse dejavnosti so predstavljene v publikaciji: Za uka željne. Od pravlji=ne zgodbe do razisko- 
valnih projektov. (2004) Koledar dogodkov 2004/05. Ljubljana: Mestni muzej Ljubljana. 
Mestni muzej Ljubljana vklju=uje pedagoške dejavnosti za vse starosti obiskovalcev in predstavlja 
primer uspešnega vklju=evanja muzeja v pedagoški proces in pouk zgodovine v Republiki Sloveniji ter 
s svojo pestro ponudbo ne zaostaja npr. za Londonskim muzejem. Tildi ostali slovenski muzeji, ki so 
predstavljeni v publikaciji Pedagoški programi v slovenskih muzejih in galerijah 2005-2007. (2005). 
Ljubljana: Pedagoška sekcija pri Skupnosti muzejev Slovenije, predstavljajo uspešno vklju=evanje 
muzejskih vsebin v pouk zgodovine. 
Vsi predstavljeni prispevki in tudi prispevki avtorjev (11), ki niso predstavljali na konferenci in 
seminarju, so objavljeni na spletni strani: http://www.heirnet.org/qcasymposium.htm. 
Danijela  Trškan 
37. letna konvencija Ameriškega združenja za napredek 
slavisti=nih študij 
Salt Lake City, 3.-6. novembra 2005 
Kot vsako leto se je tudi letos novembra, tokrat v Salt Lake Cityju v ameriški zvezni državi Utah, 
zbralo ve= kot tiso= preu=evalcev (zgodovinarjev, geografov, slavistov-jezikoslovcev, literarnih zgodo- 
vinarjev itd.) obmo=ja nekdanjega komunisti=nega sveta vzhodno od nekdanje železne zavese. Po- 
udarki celotne konvencije so bili tokrat druga=ni kot v preteklosti, ko so znanstveniki poro=ali zlasti o 
problemih zgodovine, geografije, politologije, Rusiji in drugih deželah »socialisti=nega tabora« pa tudi 
o zgodovini in tedanjem trenutku v Jugoslaviji. Tokrat so bili poudarki zlasti na tistem delu nekdanjega 
komunisti=nega sveta, ki je ta svet povezoval z islamom oziroma na problemu <e=enije, Kazahstana 
itd. V zvezi s tem so se pojavili celo predlogi o preimenovanju celotne organizacije, saj bi naj ime 
»slovanske študije« ve= ne odražalo tistega, s =emer se ukvarja organizacija. 
Slovenski udeleženci sestanka smo se aktivno z referati udeležili kar nekaj panelov. Deloma smo 
tako sodelovali v okviru panelov, ki so jih organizirali =lani Society for Slovene Studies, deloma pa smo 
s svojim znanjem obogatili tudi panele, ki so jih organizirale druge organizacije, ki sestavljajo združenje. 
Že prvi dan sestanka smo tako sodelovali pri panelu o zaš=iti avtohtonih narodnih manjšin in pri- 
seljenskih etni=nih skupnostih v novih =lanicah Evropske unije (primer Slovenija). Panelu je predsedo- 
vala Sabrina Petra Ramet z Norveške univerze znanosti in tehnologije iz Trondheima. Josef Figa s 
Hamilton Collegea iz Cedar Rapidsa v Iowi je tako predstavil koncepte zaš=ite priseljenskih skupnosti 
v Evropski uniji in ZDA. Pri tem je poudaril, da moderne družbe zagotavljajo integracijo priseljenskih 
skupnosti, pri =emer se seveda pojavljajo problemi, ki so v EU, še posebej v Veliki Britaniji in Franciji 
prisotni in vidni zlasti pri pripadnikih priseljenskih skupnosti iz vrst muslimanskih skupnosti. Hkrati pa 
država omogo=a mehanizme ohranjanja etni=ne identitete tem skupnostim na osnovi pravice teh skup- 
nosti do samoorganiziranja. Naj k temu dodam, da seje v EU že pri=el pretok priseljencev iz »novih« 
=lanic EU v »stare« =lanice, še zlasti v države, ki so omogo=ile neomejeno gibanje in naseljevanje 
prebivalstva. O tem lahko govorimo zlasti na primeru Velike Britanije, posledica tega pa je nastanek 
novih klasi=nih tipi=nih organizacijskih struktur za »servisiranje« potreb novih priseljenskih skupnosti 
(etni=nih župnij, kulturnih društev, »etni=nih« trgovin itd.). V ve=jem številu so se zlasti v Londonu 
naselili po 1. maju 2004 Poljaki. Podobno kot koncept pravice do ohranjanja etni=nih identitet v ZDA 
sicer omogo=a ohranjanje teh identitet na osnovi samoorganiziranosti, morda tudi kakih dav=nih olajšav, 
pa »država« v »starih« =lanicah EU neposredno ne podpira ohranjanja etni=nih identitet priseljenskih 
skupnostih. V ZDA je takšen pristop prisoten že stoletje, še zlasti pa od tridesetih let 20. stoletja dalje. 
Matjaž Klemen=i= je v okviru tega panela predstavil koncepte zaš=ite italijanske in madžarske manjšine 
v Republiki Sloveniji, Jernej Zupan=i= pa problematiko zaš=ite ohranjanja identitete in koncepte enako- 
pravnosti priseljenskih skupnosti v Republiki Sloveniji, kijih lahko primerjamo s tistimi koncepti zaš=ite