OBMURSKI TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE ZA OBMURJE IZHAJA VSAK PETEK Štev. 43 — Leto IV, Murska Sobota, 24. oktobra 1952 Cena din 6.— »OBMURSKI TEDNIK« - tednik za gospodarska, politična in kulturna vprašanja. — Lastnik in izdajatelj: Okrajni odbor OF Murska Sobota, predstavnik Jože Vild — Ureja uredniški odbor. — Naslov uredništva in uprave: Murska Sobota, Trg zmage 5. — Poštni predal 52 — Čekovni račun. Narodna banka Murska Sobota 641-90332-2. — Naročnina: celoletna 300 din, polletna 150 din, četrtletna 75 din, mesečna 25 din. — Izhaja vsak petek. — Tiska Mariborska tiskarna. FRONTNE ORGANIZACIJE v znamenja priprav za VOLITVE Z razpisom volitev v okrajne, mestne in občinske ljudske odbore se pričenjajo politične priprave Osvobodilne fronte. Osvobodilna fronta stoji torej pred izredno odgovorno nalogo, iz predane, delov- ne in ugledne kandidate za nove ljudske odbore in istočasno prikazati volivcem delovni program, s katerega uresničitvijo se namerava v bodočih letih oddolžiti volivcem za njihovo zaupanje. Volitve v občinske ljudske odbore in okrajni ljudski odbor imajo važno politič nalogo in ga ne kaže podcenjevati. Spremembe, nastale v našem gospodarstvu, demokratizacija organov ljudske oblasti, upravljanje podjetij po neposrednih proizvajalcih in drugi revolucionarni ukrepi v našem javnem življenju — vse delov - nim množicam, ki čedalje bolj samostojno odločajo o vsem tem. Zakon o ljudskih odborih daje osnovnim organom ljudske oblasti več samoupravnih pravic, ki jih bodo v bodoče uveljavljali na svojih področjih. Ljudske odbore čakajo odgovorne naloge v boju proti pojavom birokratizma, v boju za še večje sodelovanje množic v oblasti. Zato bo treba v nove ljudske odbore izvoliti najboljše frontovce, ki bodo znali prisluhniti hotenju svojih volivcev in bodo zvesti tolmači ljudskih teženj v ljudskih odborih. V osnovne organe naše ljudske oblasti naj pridejo ljudje, ki se bodo resnično zavzemali za napredek svojega kraja, občine in okraja; skratka ljudje, ki bodo znali povezovati naloge s področja lokalne dejavnosti z občimi koristmi delovnih ljudi naše države kot celote. Zagovorniki sebičnih osebnih teženj, ki se ne skladajo s splošno gospo- darsko politiko in koristmi naše socialistične skupnosti, nikakor ne smejo dobiti mesta na kandidatnih listah. Prav zato pa bo treba poživeti delo Fronte v pripravah za volitve. Na frontnih sestankih je treba ljudem tolmačiti našo zunanjo politiko, ki je dosledna v boju za ohranitev svetovnega miru; tolmačiti naše prizadevanje za neodvisnost in enakopravno sodelovanje z državami, ki tako sodelovanje žele. Člani Fronte bodo šli na volitve z odprto borbo proti našim sovražnikom. Zato bo treba seznaniti volivce o naših težavah, ki nam jih je letos povzročila suša ter ravno zaradi tega opozoriti davkoplačevalce, da je treba davke čimprej plačati in da pri tem ne bo popuščanja, čeprav bo skušala reakcija nastopati ravno nasprotno, da so davki previsoki in da jih bo treba znižati. Prikazati pa bo treba ljudem tudi vse naše uspehe, ki smo jih dosegli po osvoboditvi in vprašati nasprotnike, kaj so oni napravili v dobi 20 let, ko so županovali. Pošteni ljudje bodo tako kmalu spoznali resnico, nosilci reakcionarne miselnosti pa bodo ostali osamljeni. Še bolj kot kdaj koli prej je treba kmečkim ljudem tolmačiti našo politiko v zadružništvu in kmetijstvu na sploh. Fronta naj pomaga zadružnikom pri reorganizaciji zadrug: po- sebno pozornost pa bo treba posvetiti kmetijskim zadrugam, jih usposobiti za čim uspešnejše poslovanje v korist delovnih kmetov. Tudi kandidate za bodoče ljudske odbornike je treba ocenjevati po tem, kakšen odnos imajo do zadružništva in naprednega kmetijstva. Za razbijače, za naše nasprotnike, katerim je napredno kmetijstvo, naše zadružništvo trn v peti, nikakor ne more biti mesta v ljudskih odborih. Frontne organizacije naj čimprej pripravijo dobre delovne programe, ki bodo realni in izvedljivi. Na podeželju je nešteto stvari, ki čakajo pravilne rešitve; tako dvig kmetijstva, gradnja krajevnih podjetij in stanovanjskih hiš, elektrifikacija in kopica drugih problemov, ki jih je treba urediti, saj je od njih odvisno dostojnejše življenje na vasi. Takšni delovni programi ne morejo biti v ničemer slični predvolilnim obljubam iz dobe volitev v stari Jugoslaviji. Ekonomsko osnovo za sestavo takih delovnih programov je treba nasloniti v prvi vrsti na lokalne možnosti finančnih sredstev iz proračuna in občinskih doklad, prispevkov državljanov v delu materiala, denarnih prispevkov državnih gospodarskih podjetij na območju občine, prispevkov kmetijskih zadrug in temu podobne vire. Stotero je potreb, različnih v vsaki občini in v vsakem kraju, ki dajejo možnost postaviti delovni program v skladu s potrebami in gospodarskimi možnostmi vsake občine zase. Dobro in preudarno sestavljen delovni program bodo volilci prav radi podprli in ga bodo tudi z delom pomagali izvesti. Frontni odbori naj se čimprej sestanejo, povabijo na svoje seje zastopnike ostalih množičnih organizacij. Na sestankih se je treba skupno pogovoriti o ljudeh, ki bodo prišli na kandidatno listo. Izvedba zborov volilcev in predlaganje kandidatov ne sme mimo frontnih organizacij. Vpliv Fronte mora priti tu do popolnega izraza, prav zato pa je treba v tem času učvrstiti frontno organizacijo. Organizirati bo treba čimveč predvolilnih sestankov po vaseh, da bodo z volitvami seznanjeni njeni prebivalci slehernega naselja. Tudi na žene, ki predstavljajo polovico vseh volivčev, ne smejo frontne organizacije pozabiti. Naše žene so zelo zainteresirane na delo v ljudskih odborih, saj jih veže vrsta problemov, ki jih ljudski odbori rešujejo. Da zaključimo v kratkem: naloge so odgovorne, ni jih malo, zato jih je treba vzeti z vso resnostjo, dobro se pripraviti, stopiti s pametnimi predlogi pred volivce, ki bodo o kandidatih izrekli zadnjo besedo. SLAVA padlim junakom in žrtvam okupatorja Pretekli petek, 17. t. m., so se Sobočani zbrali v lepem število na domačem pokopališču ob spominski plošči padlih junakov — borcev narodnoosvobodilne borbe in žrtev okupatorja, ki so pomrli po raznih internacijskih taboriščih. Ob grobu je bila tudi častna straža JLA, ki je izstrelila tri salve. V govoru je tov. Miroslav Štubel poudaril, da je 17. oktober največji zgodovinski dan Prekmurja, saj se je na ta dan leta 1944 vodila borba v sami Soboti, v kateri je padel partizan Jože Kramar-Juš. Isti dan so madžarski okupatorski oblastniki internirali več desetin soboških družin, ker so se zbali za svojo oblast. Od teh internirancev so mnogi za vedno ostali v raznih nemških taboriščih smrti. Oktober je najpomembnejši mesec v zgodovini Prekmurja, v zgodovini borbe za svobodo našega ljudstva. 18. oktobra 1941 je padel pri Gomilican prvoborec za pravice in svobodo svojega ljudstva Štefan Kovač, prvi narodni heroj iz Prekmurja. 19. oktobra 1944 je padel v borbi z madžarskimi fašisti naš rojak Dane Šumenjak-Miran. 31. oktobra 1941 so madžarski oblastniki obesili na dvorišču soboškega gradu Stefana Cvetka in Aleksandra Kardošo. 17. oktobra se spominjamo vseh teh žrtev, ki so se borili in dali svoja življenja za takšno svobodo in pravico, kakor smo jo dočakali mi v Titovi Jugoslaviji. Dogodki zadnjih dni Od ZASEDANJ GENERALNE SKUPŠČINE pričakuje svetovna javnost navadno krepkih odločitev, ki naj odpravijo z dnevnega reda to ali ono pereče vprašanje. Lani je ves čas zasedanja prevladovala korejska tragedija. Razgovori so se v glavnem sukali okrog tega, kako zajeziti severnokorejski napad ter onemogočiti napadalčeve nakane. Kakor so že naznanili prvi, »težji« govorniki, pa bo na letošnjem zasedanju glavna skrb Združenih narodov, da korejsko tragedijo končajo. Korejski problem bo torej postal spet glavni predmet obravnav, ki bo nadkrilil vse ostale. Pogajanja v Kesongu, pa pozneje v Panmundžomu o premirju niso uspela. Poročajo sicer, da se je treba sporazumeti samo še glede zamenjave ujetnikov. O načinu, kako naj se to zgodi, obstaja že več predlogov. Zadnjega je navedel v svojem govoru pred Generalno skupščino celo urugvajski predstavnik. Toda vojsku joči se stranki sta odločni in ne popuščata. Severni Korejci zahtevajo, da naj se vsi ujetniki brezpogojno vrnejo v svojo domovino, medtem ko Združeno poveljstvo načelno postavlja zahtevo, da naj o tem odločajo ujetniki sami. Prvi se opirajo na ženevsko konvencijo o vojnih ujetnikih, ki je n. pr. ZDA sploh niso podpisale, drugi pa na svobodno človeško odločitev. »Novi« predlogi iščejo torej neke vmesne rešitve. Toda pogajajoče se stranke so vztrajne in jih odbijajo, hkrati pa so tudi prekinile nadaljnja pogajanja kot brezpomembna. Torej spet zastoj, ki ga bodo morali pognati Združeni narodi na zasedanju Generalne skupščine. Ameriški zunanji minister Acheson se je zavzel za rešitev korejske krize, zahteval pa je, da Združeni narodi napadalnim težnjam ne popuste. Sovjetski delegat Višinski je »presenetil« navzoče s starimi izjavami o »sovjetski težnji po miru« in »želji, da se korejsko vprašanje čim prej reši«. Toda narodi sveta, posebno pa naši narodi, že dobro poznajo veliko nasprotje med sovjetskimi besedami in dejanji. Omeniti pa je nekaj, kar močno poudarjajo diplomatski opazovalci v OZN. Tako Acheson, kakor tudi Višinski, sta uporabljala v svojih govorih miren, precej vljuden ton, česar bi posebno pri Višinskem ne mogli trditi na lanskoletnem zasedanju. Odtod tudi prikrito upanje, da se bo letos vendarle »nekaj* zgodilo, kar naj svet veselo preseneti... Toda konkretni predlogi, ki sta jih oba državnika prikazala v načelni razpravi, si menda niso prav nič blizu. To pa je za reševanje tako zamotanih vprašanj, kakor je korejsko, najvažnejše. Diplomatski opazovalci že govore o spremembi sovjetske taktike, da bi si pridobila simpatije med malimi narodi. Zato je na primer Višinski opustil izraze, kakor so »ameriški glasovalni stroj* in podobno, v »ogenj* pa poslal svoje satelite, da predlagajo Generalni skupščini resolucije in priporočila, ki pa so v bistvu slabe kopije lanskoletnih sovjetskih predlogov. Volk menja dlako, čudi pa nikoli... PERZIJSKA VLADA je slednjič uresničila svoje grožnje: prekinila je diplomatske stike z Veliko Britanijo. Sicer v Teheranu zavlačujejo z uradno zahtevo britanski vladi, da naj odpokliče svoje diplomatsko osebje iz Perzije. Prav tako doslej še niso odpoklicali svoje predstavništvo iz Velike Britanije. Slišijo se vesti, da skuša ameriški veleposlanik prepričati perzijsko vlado o nevšečnosti njenega, ravnanja in o Škodi, ki bo doletela Perzijo. Baje namerava posredovati tudi turška vlada. Toda vsa dosedanja posredovanja oziroma poizkusi za posredovanje so bili zaman, pa zato lahko sklepamo, da se tudi sedaj — tik pred dvanajsto — ne bodo posrečili. PROTIJUGOSLOVANSKA KAMPANJA V ITALIJI je zadnje dni dobila nov polet. Kakor je bilo sicer pričakovati, je italijanska skupščina postavila tržaško vprašanje v ospredje. Tako je že prva seja potekla v izrazito proti jugoslovanskem vzdušju. Slišali so se glasovi, da naj italijanska vlada prekine sleherne stike z Jugoslavijo. Nekateri poslanci so se izjasnili za plebiscit v Trstu, če že ne gre drugače. Spet nekateri so za STO, toda z odprtimi možnostmi, da se dogodi s Trstom isto, kakor leta 1920 z Reko. Le-ta je postala samostojno mesto, dokler je niso zasedli D'Annunzijevi »junaki*. Predsednik kominformistične socialistične stranke Nenni in vodja KP Italije Togliatti pa sta namignila na to, da si SZ želi dobrih odnosov z Italijo, kar bi brez dvoma izpremenilo stališče SZ do Trsta. Moskva je torej pripravljena za italijanske simpatije v Italiji odreči se sklepom, ki jih je doslej — vsaj navidez in vedno v povezanosti z avstrijskim vprašanjem — zastopala. Protijugoslovanska kampanja se odraža tudi v Trstu. Tako je načelnik naše gospodarske komisije Jože Zemljak protestiral pri generalu Wintertonu, ker se je nekega šovinističnega slavja udeležil celo višji upravni ravnatelj anglo-ameriške vojaške uprave Vitelli, kar bi se lahko razumelo tudi kot dokaz, da zavezniške oblasti odobravajo aneksionistične težnje ter italijanski pohlep po Istri. Ob koncu naj omenimo kot važne dogodke ZASEDANJE SOCIALISTIČNE INTERNACIONALE, ki bo predvsem določila svoj odnos do nemškega vprašanja, ter vse bolj zanimivo PREDVOLILNO BORBO V ZDA. Medtem ko je doslej prevladovalo mišljenje — tako so vsaj dokazovali razni ameriški inštituti za »javno mnenje —, da je Eisenhower zanesljiv zmagovalec, pa se izgledi vse bolj nagibljejo na Stevensonovo stran. Tako si je med drugim zagotovil večino delavstva, močno pa ga tudi podpira ameriška inteligenca. Ne smemo tudi mimo prisrčnega sprejema, ki ga je doživela NAŠA VOJAŠKA DELEGACIJA v Siriji in Libanonu, ter OBISKA AVSTRIJSKIH NOVINARJEV naši državi. PROSLAVA 8. OBLETNICE OSVOBODITVE BEOGRADA Za obletnico osvoboditve Beograda, 20. oktobra, je Mestni ljudski odbor Beograda imel svečano sejo, ki so se je udeležili tudi predstavniki skupščine in vlade. Popoldne pa so predstavniki Jugoslovanske ljudske armade, ljudskega odbora, Ljudske fronte in Zveze borcev Beograda položili vence na grobove padlih borcev za osvoboditev Beograda. Važnejše je SEZNANITI VSE ČLANE Z BISTVOM Volitve okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje Smo tik pred volitvami okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje v Soboti, ki bodo v nedeljo, 26. oktobra. Sindikalne organizacije so imele zadnji čas polne roke dela s pripravami za volitve — poleg tehničnih priprav, izbire kandidatov. in drugega, so seznanjale svoje člane z vsebino in pomenom uredbe o osnovanju zavodov za socialno zavarovanje. Čeprav so tehnične priprave volitev važne, je še važnejše seznaniti vse člane socialnega zavarovanja s to novo socialistično pridobitvijo. Mnogi so o tej uredbi čitali v časopisih, toda vsak delavec ni mogel takoj razumeti bistva ali vsaj ni bil prepričan, da prav razume, zato si je zaželel razgovor, diskusijo, pojasnilo. Kljub temu, da naši delavci mnogo čitajo, pa so še posamezniki, ki niso naročeni na noben časopis, zato ga ne čitajo redno. Nova uredba bi zlahka šla mimo takih, ne da bi o njej sploh kaj čitali ali slišali. Zato so sindikalne organizacije imele veliko :n važno nalogo, razlagati in pojasnjevati svojim članom te stvari (pa tudi nečlanom v svojem podjetju ali ustanovi, kjer niso vsi delavci ali uslužbenci člani sindikata). Dokler delavci ne bi razumeli vsebine nove uredbe ter nalog in dela zavodov za socialno zavarovanje, ne bi dovolj resno izbirali kandidate in volili, niti ne bi imeli pravilnega odnosa do službe socialnega zavarovanja. Zato je bilo treba in bo še treba pojasnjevati razliko med socialnim zavarovanjem v predvojni Jugoslaviji in danes. Od sedaj naprej bodo zavod za socialno zavarovanje upravljali zavarovanci sami po svojih izvoljenih zastopnikih, ki bodo sestavljali okrajno skupščino; ta bo izvolila iz svoje srede izvršilni odbor zavoda in nadzorstveni odbor, ker kot celota — 27 članov — ne bi mogla opravljati in reševati vseh drobnih stvari; sama pa se bo sestajala v določenih presledkih, da bo slišala poročila in sklepala o delu. V predvojni Jugoslaviji pa so socialno zavarovanje vodila ravnateljstva, na katera delavci-zavarovanci niso imeli vpliva. Zato to ni služilo zavarovancem, temveč kapitalistom, ki so tudi uporabljali za zbiranje denarja kapitala, s katerim so si kovali nove dobičke. Sedaj pa bodo zavarovanci sami upravljali z denarjem, ki ga bodo vplačevali v ta namen. S takim socialnim zavarovanjem se ne morejo pohvaliti v nobeni državi vsega sveta. Tako vestne priprave za volitve okrajne skupščine Zavoda za socialno zavarovanje pa niso bile po vseh delovnih kolektivih. Nekateri sindikalni funkcionarji so mislili, da bo dovolj, če jih »tehnično« dobro pripravijo in pravočasno izvolijo, pojasnjevanje pa so zapostavljali. To je zmotno, kajti naloge sindikalnih organizacij z izvolitvijo okrajnih skupščin ne bodo odpadle. Sindikati bodo. morali tudi po izvolitvi pomagati organom socialnega zavarovanja, da bodo lahko opravljali svoje delo čim bolje in pravilneje. Med delavci in uslužbenci pa bodo morali vzgajati čut borbe proti vsem pojavom zlorabljanja s strani brezvestnih zavarovancev. Za vzgajanje in pojasnjevanje je sedaj najprimernejši čas. Volitve pripravljajo sindikalne organizacije, kajti volilno pravico imajo sindikalno organizirani člani zavoda. Vendar je za prve volitve storjena izjema, da v večjih podjetjih, kjer imajo delavski svet, volijo le člani tega sveta. To pa zaradi tega, ker je bil čas za pripravo volitev prekratek. Po ostalih podjetjih bodo volili vsi člani. Volili bodo tudi vsi upokojenci. Zaradi tega ne smemo zanemarjati niti tehnične izvedbe volitev. Svečana proslava 33. obletnice ustanovitve SKOJ Minulo soboto so se v Murski Soboti zbrali k svečani proslavi 33. obletnice ustanovitve SKOJ nekdanji člani SKOJ iz Prekmurja. Okrog 120 jih je prišlo; iz Sobote, Lendave pa tudi iz ostalih krajev nekaj. Svečanemu zborovanju so prisostvovali najvidnejši predstavniki Partije in ljudske oblasti v okraju. Po uvodnih besedah najstarejšega člana SKOJ — tovarišice Slave Mavrerjeve, partijske borke iz leta 1941, je podal kratek referat o delu SKOJ v Prekmurju organizacijski sekretar Okraja nega komiteja LMS, tov. Peter Ribnikar, nato pa je udeležencem zbora spregovoril sekretar Okrajnega komiteja KPS za soboški okraj, tov. Bela Brglez. Tri delegacije so ponesle vence na spominske plošče nekdanjih, v borbi padlih članov SKOJ in na spominsko ploščo narodnega heroja Stefana Kovača. Njihovemu spominu so se zborovalci oddolžili z enominutnim molkom. V svečanem razpoloženju so ob zaključku izročili darilo najstarejšemu članu SKOJ, udeleleženki zbora, tovarišici Slavi in poslali pozdravno resolucijo CK KPS. LETNA KONFERENCA AFŽ SOBOŠKEGA OKRAJA V nedeljo je bila v soboti letna konferenca žena Prekmurja. Zbralo se je nad 200 žena iz vseh občin in večine vasi soboškega okraja. O dosedanjem delu, in o bodočih nalogah ženskih organizacij na našem podeželju in mestih, kakor je bilo poudarjeno v referatu in razpravljano v živahni diskusiji ter sprejeto v zaključkih, bomo poročali v prihodnji številki. Na konferenci so si žene izvolile novo okrajno vodstvo in delegatke za kongres AFŽ. V Ljutomeru so zborovali predstavniki Fronte Preteklo soboto so se v Ljutomera zbrali člani okrajnega odbora OF, zastopniki občinskih frontnih vodstev in predstavniki ostalih množičnih organizacij. Na seji so se pomenili o najvažnejših političnih nalogah, ki jih bo morala Fronta uresničiti pred volitvami. Iz poročila predsednika okrajnega odbora Fronto tov. Gričarja, je bilo razvidno, da bo treba očistiti Fronto od vseh nasprotnikov in malodušnežev, ki namenoma delajo proti njenemu programu, in jo usposobiti, da bo uspešno vodila in zaključila volilni boj. Frontne organizacije bodo na svojem področju moarle poiskati ljudi, ki so se pripravljeni bojevati za napredek v svojem kraju ali občini, in jih pridobiti za to, da bodo kandidirali na listi Fronte. O kandidatih pa bodo razpravljali tudi volilci. Od 26. oktobra do 10. novembra bodo zbori volilcev v vseh občinskih volilnih enotah, od 2. do 14. novembra pa v okrajnih volilnih enotah. Tokrat bodo volivci lahko povedali svoje mnenje o kandidatih, ki naj bi jih zastopali v novih ljudskih odborih. Po referatu in živahni razpravi so navzoči sprejeli več pomembnih sklepov za delo Fronte pred volitvami. Filmi iz zdravstva na vaseh Zadnjih 14 dni se mudi v Prekmurju potujoča zdravstvena ekipa s svojo kinoaparaturo. Po vaseh z veseljem sprejemajo obvestila ekipe, kdaj bodo videli film o osebni higieni, tuberkulozi, prvi pomoči, negi dojenčka in podobno. Večina predstav je brezplačna in so dobro obiskane. Ljudje se zadovoljni vračajo od predstave in želijo, da bi jih take in podobne ekipe še večkrat obiskale. Vremenska napoved za čas od 23. do 30. oktobra: Prevladovalo bo suho, deloma sončno vreme. Kratkotrajne padavine se pričakujejo okoli 23. in 27. oktobra. Naj velja za slehernega: „0bmurski tednik" v poslednjo prekmursko in prleško hišo! Prekmurci, Prleki! Kjerkoli ste - »Obmurski tednik" naj bo z vami. Več pravic kot vsa pisma od doma vam pove „0bmurski tednik"! Stran 2 »OBMURSKl TEDNIK« M. Sobota, 24. oktobra 1952 NEZNANJE - VZROK TEŽAVAM Kako si žene lahko pomagajo Vlogo kmečke žene v življenju svoje družine dobro prikaže stari, slovenski pregovor, ki pravi, da žena drži tri ogle domače hiše, četrtega pa pomaga. To velja za vsako dobro in skrbno kmečko gospodinjo in mater. Od nje je odvisno življenje družine in napredek gospodarstva. Nekatera dela v naših kmečkih hišah in na kmetijah smatrajo izključno za ženska dela, kot je perutninarstvo, svinjereja, pridelovanje zelenjave za prehrano družine ali tudi za prodajo, v večini primerov tudi molža in predelava mleka itd. Razen tega pa mora poznati in znati opravljati vsa ostala kmetijska dela. Da ne pozabimo omeniti kuhinjska dela in v mnogih primerih tudi skrb za obleko, vzgojo otrok itd. Od njenega dela je odvisno, kako je družina preskrbljena in kako so otroci zdravi. Dobra gospodinja opravlja vse v prid in dobrobit svoje družine. So pa tudi drugačne gospodinje, za katere star slovenski pregovor pravi, da mož lahko vozi skupaj z vozovi, žena pa bo vse raznesla v predpasniku. To so razsipne in potratne ženske, ki ne znajo skrbeti za svojo družino. Kje je iskati vzroke, ki vplivajo na to, kakšna naj bo gospodinja? Ali so take dobre in slabe lastnosti ženam-gospodi njam že prirojene? Ali jih je mogoče spremeniti? Gotovo ima vsak človek že od rojstva neko nagnenje k dobremu in slabemu. Največ pa je odvisno od vzgoje in okolja, v katerem ljudje živijo. Velika večina gospodinj, če že ne vse, želi narediti tako, da bi bilo za družino čim boljše. Toda kaj storiti, če ne zna? Treba se je učiti, kajti največkrat so vzroki napak v neznanju. Zato je treba pomagati ženam, ki niso imele možnosti se naučiti vsega, kar bi jim bilo potrebno za opravljanje njihovega dela kot dobre kmečke gospodinje. V ta namen pripravlja sekcija žena-zadružnic razna predavanja, ki bodo v zimskih dneh v vseh krajih, kjer si bodo žene to želele in se zbrale v primernem številu, to je najmanj 30. Seveda si morajo poskrbeti tudi primeren prostor, pri čemer jim bodo gotovo rade priskočile na pomoč ostale organizacije in društva. Na predavanjih bodo lahko slišale sledeče stvari: Vrtnarstvo — pridelovanje zelenjave, ureditev vrtov, gojenje rastlin, oskrbovanje, gnojenje, vrste in sorte zelenjave itd. Vrtnarstvo — cvetličarstvo, gojenje raznih cvetic na vrtu in v lončkih, olepšanje kmečkega doma itd. Varstvo rastlin, borba proti boleznim in škodljivcem vrtnih rastlin. Perutninarstvo — reja, krmljenje itd. Svinjereja — hlevi, nega, krmljenje itd. Mlekarstvo — molža, higiena mleka, predelava itd. Živinozdravstvo — bolezni perutnine in prašičev. Zdravstvena predavanja po želji. Predavanja o prehrani, kuhanju, vlaganju itd. Šivanje, krojenje, ureditev stanovanj itd. Navedli smo nekatere glavne teme, ki najbolj zanimajo kmečke gospodinje. S tem pa ni rečeno, da bi morala biti vsa navedena predavanja v enem kraju. Zadružnice si lahko same izbero, kar jih najbolj zanima. K predavanjem pa lahko prihajajo vse ženske in mladinke, ne glede na članstvo, pa tudi moški, če jih bo zanimalo. Predavanja bodo pozimi v večernih urah od 6. do 8. in sicer ob torkih in petkih. Čas za predavanja je zato tako določen, ker bo večina predavateljev iz Sobote. Ti pa ne bodo mogli priti kadarkoli. Mladi borci JLA se zahvaljujejo Naše uredništvo je prejelo naslednje pismo prekmurskih fantov, sedaj borcev v vrstah JLA. Pismo objavljamo v celoti: Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pripravili tako lep odhod na odslužitev kadrovskega roka v našo Armado. Posebno pa se zahvaljujemo množičnim organizacijam iz Rogaševec, ki so nam priredile prijeten poslovilni večer, kakor tudi soboški pihalni godbi. Šele nekaj tednov smo v vrstah Jugoslovanske ljudske armade, vendar nas vse navdaja zadovoljstvo in ponos, da se učimo v vrstah tako slavne armade. Trudili se bomo, da bomo vestno in častno izpolnjevali našo najvišjo državljansko dolžnost. Starše in vse znance prav lepo pozdravljamo! Borci JLA: Geza Kisilak, Karel Frčko, Rogaševci; Jože Šalamon Karel Šarkan, Nuskova; Franc Lovenjak, Serdica, Jože Rogan, Alojz Šinko, Sotina; Karel Sračnjek. Karel Donoša, Pertoča; Karel Recek, Večeslavci. Beseda naših bralcev Vprašanja okrog vaških trgovin Po združitvi vaških trgovin v enotno zadružno trgovino je bila v veliki meri odpravljena nevarnost prekupčevanja. Nastale pa so nekatere neprijetnosti, a tudi nevarnost monopolističnega navijanja cen. Zelo neprijetno je človeku, če ve, da je trgovina odprta vsak dan ob določenem času in si potrošno blago nabavlja sproti, a tega ne more storiti zaradi preprostega vzroka: »Zaprto!«. Še kratko pojasnilo, zgolj formalnost in — pika. Vzroki teh čestih zapiranj so v inventurah, ki so potrebne ne neizogibne. Pa za te vemo in se za tisti čas preskrbimo z vsem, kar nam je potrebno. Neprijetnejša so zapiranja zaradi potovanja na okraj ali podobnih službenih potreb. Tako so v ponedeljek, dne 29 septembra v Odrancih in drugod imeli zaprto zaradi »službene« potrebe. Ali take opravke mora urediti trgovski uslužbenec osebno? Kaj pa predsednik, odborniki, knjigovodja itd. Dolga vrsta funkcionarjev in kljub vsemu mora biti, oziroma je trgovina zaprta. Ali se ne bi moglo urediti, da trgovine ne bi bile tako često zaprte? Še večja nevarnost je v navijanju cen. V večini vsaj je ena sama trgovina in to trgovski odsek KZ. Pred nedavnim so bili nekateri poslovodje kaznovani po sodniku za prekrške, ker niso imeli izobešenih cenikov. Morda je to samo malomarnost uslužbencev, morda pa tudi poizkus uresničevanja špekulantskih misli in teženj. Naj je že tako ali drugače, dobili so zasluženo plačilo. Nevarnost navijanja cen potrošniškemu blagu, z mislijo, češ »saj smo sami v vasi«, pa še obstaja. To je nevarnost, ki se je v mestu ni bati, ker bi takšen poizkus pomenil onemogočenje lastnega obstoja. Po vaseh pa je pod vplivom najrazličnejših kalkulantov mogoče doživeti zelo zanimive, celo drastične primere razlik v ceni. Potrošnik Ali šoferjem res ni potrebna stanovska organizacija? V preteklem letu je bilo v naši republiki ustanovljeno »Združenje šoferjev in avtomehanikov«, ki naj bi organizacijsko povezovalo in vzgajalo svoje člane. Tudi v Ljutomeru so šoferji ustanovili sekcijo tega združenja, vendar pa se od februarja niso več sestali. Pobrali so le članarino za šest mesecev, to pa je tudi vse, o čemer bi lahko poročali. Kakor da ne bi bilo skupnih nalog, o katerih naj bi se šoferji pogovorili na svojih sestankih!Šofer, ki vsak dan sedi za volanom, prav gotovo vidi mnogo nepravilnosti v cestnem prometu. Morda se mu celo porodi kak koristen predlog, ki bi ga bilo treba uresničiti. Pozna ceste in cestno omrežje, skratka, vidi daleč okrog sebe. Je pa tudi prepuščen sam sebi ter potreben strokovne in politične izobrazbe. Zakaj teh svojih pravic ne bi uveljavil v stanovski organizaciji, ki je dolžna skrbeti za svoje člane? Zadnji čas je, da se predsednik in tajnik sekcije zbudita in popravita napako. Prav zdaj, ko s tekmovalnimi uspehi pričakujemo VI. kongres naše Partije, je ugodna prilika za to, da tudi šoferji obračunajo z mlačnim delom v svoji organizaciji. Treba je le več volje, pa bo šlo! Stanovski tovariš Kdo je v Križevcih lahko kupil zadružno koruzo? V Križevcih pri Ljutomeru menda ne bi našli človeka brez zemlje ali manjšega kmeta, ki je pri prodajanju zadružne koruze odnesel toliko koristi kot upravnik zadruge Franc Skuhala. Pridelek so zadružnikom prodajali kar na njivi. V komisiji ji je bil poleg Skuhale tudi predsednik zadruge Tkalec. Možakarja sta pravočasno poskrbela, da so večji kmetje in funkcionarji zadruge dobili najboljši pridelek. Medtem ko si siromašnejši zadružniki teh dobrin niso mogli privoščiti. Pa jo Skuhala odkupil najlepšo koruzo na površini 80 arov polja. Zanje je plačal samo 6 tisočakov, čeprav je natrgal za šest kmečkih voz latov ja. Brezzemljaš Matija Mavrič pa je moral biti zadovoljen z najslabšo parcelo, na kateri je natrgal toliko koruze, da jo je z lahkoto strpal na en kmečki voz. Za ta pičel pridelek je moral odriniti 1800 din. Ali je to toliko opevana enakopravnost, ki so jo imeli križevski zadružni voditelji večkrat na jeziku? Lepe so besede — drugačna pa dejanja! Poštenjaki v tej vasi celo menijo, da je Skuhalovim somišljenikom po volji nezadovoljstvo med zadružniki, ki zahtevajo, da naj zadružno koruzo ponovno in bolj pravično razdele. Tudi cene naj bodo za vsakogar enake. Niti Skuhala, ki kot predsednik kmetijske zadruge ni hotel svojega krompirja prodati tej zadrugi, temveč ga je zaradi ugodnejših cen zapeljal v sosednje podjetje »Rožnik«, naj ne bi bil izjema, ko gre za pravično razdelitev zadružnih dobrin. Tako si namreč pošteni zadružniki zamišljajo enakopravnost v zadrugi. -en Blizu pol milijona so dobili za semensko žito Semenska postaja v Ljutomeru je letos odkupila večje količine semenskega žita in deteljčnega semena. Kljub suši je uresničila 60 % odkupnega načrta pri pšenici, 55 °/o pri rži in nad 60 % Pri krompirju. Kakovost odkupljenega semenja ni bila ravno najboljša; pridelovalci bodo morali bolj paziti na sortno čistost. Letos je postaja odkupila največ semenskega žita, ki je bilo ocenjeno za tretji razred. V odkupljenem semenju je bilo primešanega nekaj zrnja drugih sort. Da se pridelovanje semen splača, so letos lahko uvideli zadružniki na Krapju; njihova zadruga je namreč prodala en vagon semenskega žita, 1160 kg deteljčnega semena in nad 1000 kg lupine. Za prodano semenje je dobila blizu pol milijona din. Po en vagon semenskega žita so dale kmečke delovne zadruge v Apačah in Stročji vasi Tudi državno posestvo v Črncih je odrinilo tolikšne količine. Posamezne kmečke delovne zadruge, ki so sicer sklenile pogodbe za prodajo semenja, so na svojo obljubo pozabile ali pripeljale zelo slabo žito. V Bolehnečicah so si zadružniki razdelili najboljše žito, na semenske postaje pa so pripeljali neko mešanico, ki jo sploh ni bilo vredno odkupiti. Zadruge bi morale posvečati več pozornosti pridelovanju semenskega žita in drugih semen, saj imajo za to več pogojev. Na podeželju je bilo v zadnjih tednih veliko povpraševanje po semenskem žitu, vendar pa vsi interesenti niso prišli na svoj račun. Temu so krive nekatere kmetijske zadruge, ki se niso brigale za to, da bi jim pravočasno preskrbele semenje. Posamezni poslovodje so se izgovarjali, da Jim trgovanje s semenskim žitom ne prinese večjih dobičkov. Medtem ko so kmetijske zadruge v Ivanjcih, pri Tomažu in v drugih oddaljenih krajih pravočasno naročile semensko žito, pa zadruga v Stročji vasi tega ni storila. Zato so prišli kmetje v Ljutomer na semensko postajo in si tam sami nakupili potrebno semenje. Semenska postaja je dobila le malo naročil, zato je nekaj semenskega žita odposlala v Celje in Mursko Soboto. V zadjem času pa ni mogla zadostiti vsem naročilom posameznih kmetov, ker ji je semenja zmanjkalo. Zato bi bilo prav, da se kmetijske zadruge bolj zanimajo za želje svojih članov in se ne potegujejo zgolj za trgovski dobiček. Taborenje pred vojaškev vzgoje na Tišini Dekleta želijo biti borci Ob zaključku taborenja so imeli nočno taktično vajo ki je dobro uspela ob polni udeležbi vseh mladincev predvojaške vzgoje, čeprav je bilo slabo, deževno vreme. Mladinci sami so si naredili 70 lesenih petard, ki so ob eksploziji imele močan pok, a niso bile nevarne. Artilerijo so imitirali (predstvaljali) z možnarji na karbid. Imeli so tudi precej manevrskih nabojev za puške. V borbi so se vedli resno, kakor da je šlo zares. Pri tej nočni vaji so sodelovale kot bolničarke dekleta iz Petanjcev. Čeprav so jih zaprosili le šest, jih je prišlo osem in sicer: Jolanka Štefanec, Olga Kozar, Marija Kozar, Ema Plahut, Marija Rajbar, Marija Serec, Marija Kuhar in Kristina Novak. To dokazuje veliko zanimanje petanjskih deklet za take vaje. S seboj so prinesle sanitetni material in so točno ter požrtvovalno opravljale svoje. naloge, obvezovale in prenašale ranjence, kakor je bilo za vajo predvideno. Po končani vaji so izrazile željo, da bi tudi v bodoče sodelovale na manevru, vendar ne le kot bolničarke, temveč tudi kot borke. Posebno Jolanka Štefanec je kazala mnogo zanimanja za vojaške stvari, kakor za taktiko, topografijo in oborožitev. Po zaključku manevra je bila zabava s plesom. Cisti dobiček od zabave so prispevali za dovršitev zadružnega doma na Tišini, v katerem bodo dobili prostor za svoj kabinet. V prvi polovici oktobra so mladinci predvojaške vzgoje tišinske okolice taborili 10 dni in izpopolnjevali svoje znanje na centru na Tišini. Taborenje je dobro uspelo, veselje do učenja in pravilno razumevanje s strani mladincev, da niso bile potrebne nobene kazenske mere. Poleg usposabljanja v sposobnostih predvojaške vzgoje, kar je bila osnovna naloga tega taborjenja, so si mladinci ogledali dva filma: dokumentarni film »Borba jugoslovanskih narodov za obstoj od leta 1900 do 1945« in film Rdečega križa »Prva pomoč«. S prvim filmom so bili. mladinci posebno zadovoljni, kar je pokazala živahna diskusija po predstavi. ALI RES NI ZDRAVILA za ljudi, ki tako brezbrižno razmetavajo zadružno imovino? Na zadnjem občnem zboru Republiške zadružne zveze v Ljubljani je bilo med drugim rečeno, da je v soboškem okraju največ poneverb zadružnega premoženja. V lepe milijone gredo poneverjeni in malomarno razmetani zneski. Med bolniki, ki bolujejo za prilaščanjem ljudskega denarja, so številni poslovodje, nakupovalci in drugi uslužbenci kmetijskih zadrug. Na okrajni zadružni zvezi v Soboti se sicer trudijo, da bi storili temu konec in podvzemajo tudi resne ukrepe za to. Temeljita revizija je že marsikje pravočasno odkrila take bolnike, prve zametke malomarnega in brezbrižnega poslovanja v škodo skupnosti. Med manjšimi grešniki so tudi večji; sem spadajo poneverbe na Cankovi, v Gornjih Petrovcih in še kje. Pošten državljan se upravičeno vprašuje, ali res ni zdravila za take brezbrižneže? »Vzoren« primer takih bolnikov je tudi Šadl Jože iz Ivanec, bivši nakupovalec trgovskega in odkupnega podjetja kmetijskih zadrug v Soboti. Njegovo »zdravljenje« se vleče že nekaj mesecev, sam pa spada v vrsto težjih bolnikov. Oglejmo si pobliže njegovo zadevo. V nepolnih štirih mesecih nakupovanja za navedeno podjetje — od septembra do konca novembra lanskega leta, je pri podjetju dvignil blizu 3 in pol milijona dinarjev; nekaj manj kot polovico tega v gotovini, ostalo v vrednostnih pismih, ki jih je potem vnovčil. Podjetju je nabavil za 1,836.919 dinarjev raznega blaga, v kar ni vračunana njegova provizija po pogodbi s podjetjem. Tako je ostal še vedno poldrug milijon, katerega Šadl do danes ni obračunal. Kako malo mu je bilo mar zadružno premoženje, a zato toliko bolj njegove osebne koristi, povedo naslednji primeri. Svoje trgovske posle je imel največ v Srbiji, odkupoval je za podjetje grozdje. Tam se je povezal z nekim Petrom Manašijevičem, s katerim sta dobavljala ogromne količine zelja — v škodo podjetju, ki je naročilo vsega le tri vagone. Že koncem novembra mu je bila odvzeta legitimacija nakupovalca za soboško podjetje, kljub temu pa je v začetku decembra sklenil pogodbo za vagon riža in vagon čebule na račun podjetja v Soboti. Podjetje prispelega blaga ni hotelo prevzeti, ker ga ni naročilo. Toda Šadl ne bi bil vreden svojega posla, če se ne bi znašel v vsaki situaciji. Rešilna bilka in žrtev je bilo tokrat podjetje »Prehrana« v Ljubljani, kjer je bil svojčas prav tako registriran kot nakupovalec. Na lastne stroške je predisponiral vagon riža na ljubljansko podjetje, kjer se je zadeva po daljšem času le nekako uredila. Toda ostanimo pri onem poldrugem milijonu. Čim je prenehalo njegovo službeno razmerje s soboškim odkupnim podjetjem, je le to zahtevalo od Šadla obračun. To seveda ni bilo mogoče, saj za ta znesek ni bilo nobenih računov niti kakih dobav. Kljub večkratnim naročilom naj si oskrbi vse potrebno za obračun, se je Šadl zvijal in izgovarjal vse dotlej, dokler zadeva ni prišla pred javno tožilstvo. Šele sedaj je prišel Šadl na podjetje, priznal »nerodno« zadevo, in obljubil, da bo znesek povrnil. Potekajo pa že dolgi meseci in Šadl svoje »obljube« še vedno ni izpolnil. Čudno zveni naslednja ugotovitev, je pa resnična: Šadl Jože se že skoraj leto dni okorišča z milijonskim zneskom, z ljudsko lastnino, z denarjem, ki bi ga podjetje gotovo rabilo. Da pa mu pri tem kupčija še nadalje uspeva in da se nadvse dobro razume na svoj posel, priča naslednje. Junija letos je kmetijska za- druga v Černelavcih nepričakovano prejela račun za 92.000 (!) kg živinske soli, v znesku 1,427.530 dinarjev. Razumljivo je, da KZ Černelavci tega zneska ni hotela poravnati, saj tudi take količine soli ni prejela; le kaj bi z njo! V resnici so naročili in prejeli vagon soli, kar je za černelavski okoliš že tako velika količina. Kako je torej s to zadevo? Kmetijski magazin v Ljubljani je vztrajal v trditvi, da je prejel od KZ Černelavci pravilno naročilnico za 105.000 kg živinske soli, dočim upravni odbor kmetijske zadruge ni vedel o stvari ničesar. Zadeva se je razvozljala takole: sol je naročil bivši skladiščnik pri OZZ v M Soboti, Sabotin Franc. Nit gre dalje; njegova žena je poslovodja zadružne trgovine v Černelavcih; tu je verjetno vpletena zgodba o štampiljki KZ Černelavci, ki je nekako morala priti na naročilnico; konča se pa ta nit pri Šadlu, ki je imel pri sebi v Ivanjcih vskladiščen tudi del te soli. Še več; ponujal je to sol Okrajni zadružni zvezi, nekaj pa sta je prejeli zadruga v Prosenjakovcih in Bogojini. Podobnih kupčij, pri katerih je imel svoje prste vmes Šadl, je gotovo še več. In tudi pomočnikov mu pri lem poslu verjetno ni manjkalo. Nastaja pa tu naslednje vprašanje: kako je mogoče, da tako enostavno trgujeta na račun nekega podjetja, v tem primeru zadruge, tako Sabotin kakor Šadl? Brez vednosti podjetja in s čigavim denarjem? Ali ni to zloraba in smešenje naših zakonskih predpisov? Ali ni bil pri tej in podobnih kupčijah uporabljen denar zadružnega podjetja, znesek iz ljudskega premoženja? Vsak dvom o tem je odveč. Le še eno vprašanje se povezuje s tem, postavljeno že v naslovu tega članka: ali res ni zdravila za ljudi, ki tako brezbrižno razmetavajo zadružno imovino? Sodimo, da je in da bo končno odklenkalo vsem — tudi Šadlu in njegovim pomočnikom. V Ljutomeru so zborovali prosvetni delavci Pred dnevi se Je v Ljutomeru zbralo nad 150 prosvetnih delavcev, ki so položili obračun svojega dela v sindikalni organizaciji. V poročilih in živahni razpravi so se dotaknili številnih problemov, ki so se v preteklem Šolskem letu pojavili v njihovem društvenem, vzgojnem in ljudsko-prosvetnem udejstvovanju. Precej so govorili tudi o napakah v delu stanovske organizacije. Društvo profesorjev se Je zaradi števila članov družilo z učiteljskim društvom. V učnem programu je dosedaj manjkala domača zgodovina. Zato je pri Svetu za kulturo in prosveto imenovana posebna komisija, ki bo zbrala in uredila potrebno snov in jo v knjigi ali brošuri posredovala vsem članom. To bo važen učni pripomoček za novince, ki iz dneva v dan prihajajo na področje okraja in še ne poznajo zgodovinske preteklosti ljudi in krajev, v katerih so začeli opravljati vzgojno poslanstvo. Društvo bo po svojem zastopniku izboljšalo odnose s Svetom za kulturo in prosveto. Za svoje člane bo organiziralo predavanja iz računstva, petja in risanja ter skrbelo za izboljšanje telovadnega pouka, ki ga ponekod mačehovsko zapostavljajo. V zimskih mesecih bodo v vseh šolskih ustanovah odprli kmetijske nadaljevalne šole za odraslo kmečko mladino. Tudi poučevanje tujih jezikov jim dela preglavice; v nižjih gimnazijah namreč poučujejo več različnih tujih jezikov, kar povzroča precejšnje težave dijakom kakor profesorjem. Odločiti se bo treba za pouk enega tujega jezika v vseh učnih ustanovah. Že sedaj se bodo začeli pripravljati na pionirski festival, ki bo koncem šolskega leta v Ljutomeru. Zbližali se bodo tudi s prosvetnimi delavci sosednjega Čakovskega okraja. Prvo zborovanje članov obeh društev bo v Čakovcu. Prosvetni delavci ljutomerskega okraja so v preteklosti dosegli več uspehov pri strokovni in ideološki vzgoji. Zavedajoč se, da je vzgoja naših otrok izredno važna družbena naloga, bodo s takim delom še odločneje nadaljevali. -ki Ljudska univerza v Prekmurju bo nadaljevala z začetim delom V ponedeljek je bil v Murski Soboti letni občni zbor Ljudske univerze za soboški okraj. Udeležencev je bilo bolj malo, okrog 40, razgovor na zboru pa je bil kljub temu izredno ploden. Napotki, ki jih je sprejel zbor ob zaključku, bodo gotovo utrli Ljudski univerzi v Prekmurju še širšo pot med množice. Na splošno drži, da so posta* la predavanja Ljudske univerze v Prekmurju zelo privlačna, razmeroma dobro obiskana in da je pri delu za dvig ljudske izobrazbe delo Ljudske univerze nadvse pomembno. Predavanja Ljudske univerze je v lanski sezoni obiskalo v Prekmurju okrog 14.000 ljudi (vštet je tudi bivši lendavski okraj), na posameznih predavanjih pa je bilo prisotnih tudi do 300 poslušalcev. Delavci iz Prekmurja, ki delate v raznih podjetjih in tovarnah po Sloveniji in ostalih krajih domovine! V vaši bližini je gotovo še več ljudi iz Prekmurja. Povejte vsem, naj si naročijo »Obmurski tednik«, da bodo stalno poučeni o dogodkih v domačem kraju! Do neljube pomote je prišlo v članku tovariša Miška Kranjca »Pot v prihodnost«, objavljenem v 34. številki »Obmurskega tednika«, kjer avtor omenja, da je mladi delavec Litostroja, tovariš Škerlak Aleksander pobegnil v Avstrijo. V resnici pa je pobegnil čez mejo Škerlak Ludvik, doma iz Stanjevec v Prekmurju, ki je tudi delal v Litostroju. Do te pomote Je prišlo nehote, zaradi zamenjave imen. Tovariš Škerlak Aleksander pa dela pri Splošnem gradbenem podjetju v Novem mestu. Stopite do soseda, pogovorite se z njim, pokažite mu „0bmurski tednik", gotovo ga bo naročil! Naročajte na „0bmurski tednik" svojce, znance in prijatelje, ki živijo v raznih krajih Jugoslavije! M. Sobota, 24. oktobra 1952 »OBMURSKI TEDNIK« Stran 3 PO PREKMURJU IN PRLEKIJI Sneg in setev v Prekmurju Letos se nam sneg ponuja precej zgodaj. Po raznih krajih naše države je že padel, kot na Pohorju, pa tudi v južnih krajih, celo v Istri. Pri nas se je na Goričkem ponujal preteklo sredo zvečer. Pa tudi druge dni med dežjem ali namesto dežja začnejo naletavati snežinke. Upajmo, da se sneg, ki bi zdaj padel v naših krajih, ne bo dolgo zadržal. Zgodnji sneg bi povzročil mnogo škode če bi dolgo obležal. Pozna setev še ni vzklila, ponekod pa so klice še komaj pokukale iz zemlje. Setev je v glavnem zaključena, čeprav je ponekod še opaziti sejalca na njivi. Glavni vzrok za tako pozno setev je pozno zorenje koruze in krompirja, ki sta Vsled suše zaostala v rasti, ob jesenskem deževju pa sta se spet razrasla. Kmetovalci so čakali, da dozorita. Deževno vreme pa je oviralo, da bi v zadnjih dneh pridelek hitro spravili s polja in posejali. Ponekod kmetovalci še ne vedo, da zorenje krompirja lahko pospešijo s tem, da pokosijo krompirjevko (krompirjevo travo). Čakanje jim navadno ne koristi mnogo, kajti koliko se lahko pridobi pri jesenskih pridelkih, toliko se lahko zaradi pozne setve izgubi pri žitaricah. Prihodnja številka Obmurskega tednika" bo izšla na osmih straneh! Sekali so les v tujem gozdu V radgonski okolici, v čeršnjevcih in mele-šratovskih gozdovih se je razpasla tatvina. Nekateri ljudje se niso zadovoljili le s pobiranjem suhljadi, temveč so zašli v tuje gozdove s sekirami in samokolnicami ter brez dovoljenja lastnika sekali mlada drevesca akacije, jesenovca in druga. Zaradi takega početja so bili po sodniku za prekrške OLO Ljutomer kaznovani: Anton Mulec, Stanko Mulec, Avrelija Drevenšek in Terezija Zemljak na denarno kazen po 1000 din. Kazen jim bo gotovo premagala podobna poželenja. Pred kratkim pa so zasačili v gozdu upokojene učiteljice Marije Kovačec iz Gornje Radgone tri nepoklicne drvarje, in sicer opekarniškega delavca in člana odbora tamkajšnje sindikalne podružnice (dobro bi bilo, da člani prerešetajo, kaj s takim odbornikom!), z njegovo ženo in materjo. S seboj so imeli samokolnico, sekiro in vrv. Tudi za tega prijatelja tuje lastnine je preskrbljeno, da dobi zasluženo kazen. A. I. Cena krompirja se je ustalila V začetku tega meseca je cena krompirja hitro rasla Ponekod so ga razni nakupovalci plačali že po 20 din. Pri nekaterih kmetovalcih je tak porast cene vzbudil željo po še višji ceni in tudi jim je vlil nekaj upanja, da bi se to lahko uresničilo. Moramo pa si priznati, da bi taka cena bila v primeri s cenami drugih kmetijskih pridelkov previsoka; zato se je enkrat morala ustaviti, kajti potrošniki — mestno prebivalstvo — ne bi zmoglo niti hotelo kupovati krompir po tako visoki ceni. Zato so na sestanku vseh pooblaščenih podjetij za odkup krompirja v Sloveniji sklenili, da bodo podjetja odkupovala krompir od kmetijskih zadrug po 15 do 17 din. Pri nas je sedaj cena tudi približno taka, ker potrošniki, ki kupujejo neposredno pri kmetovalcih, nočejo nuditi mnogo višjih cen. Kljub temu bo krompir prinesel kmetovalcem lep dohodek, saj je po nekaterih krajih Prekmurja dobro obrodil. V Radencih se pripravljalo na volitve Sedanji občinski odbor v Radencih je že marsikaj napravil v korist svojih občanov. Med drugim se je zavzel tudi za popravilo občinskih cest in ureditev obcestne kanalizacije. Z delom so že začeli. Svet za socialno politiko in zdravstvo je pred kratkim ugotovil, kdo dobiva podporo. Pri revizijskem pregledu niso ugotovili večjih napak. Ta svet je dosedaj usmerjal tudi kulturnoprosvetno delo v občini, vendar pa je bil premalo povezan z ljudskim odborom. Zaradi tega se ni znašel pri uresničevanju številnih nalog, ki jih je bilo treba izvršiti. Zato se je razšel, na njegovo mesto pa so izvolili dva sveta: svet za socialno politiko in zdravstvo ter svet za kulturo in prosveto. V kratkem bodo ustanovili tudi kulturnoprosvetno društvo »Svoboda«, ki naj bi pregnalo dosedanje zatišje iz tega letoviščarskega kraja. Tudi svet za gospodarstvo je zabeležil nekaj uspehov. Ne samo, da bodo popravili cesto, marveč jih bodo tudi stalno vzdrževali. Ustanovili so svet za gozdarstvo, ki bo vodil delo pri pogozdovanju in skrbel za varstvo ter smotrno izkoriščanje gozdov. Izvoljena davčna komisija bo pravično porazdelila davčne obveznosti na posameznike. Dosledno bo morala izterjati tudi davek od obrtnikov, ki s pridržanimi denarnimi sredstvi izpodrivajo državne obrtne obrate. Pripravljajo pa se tudi na bližnje volitve. Na zadnji seji so ljudski obrtniki določili število kandidatov za posamezne volilne enote in volišča. V občini bo volilo 2436 volilnih upravičencev. Področje občine je razdeljeno na 8 volilnih enot s 14 volišči. V novi ljudski odbor bo treba izvoliti 23 odbornikov. Sedaj urejujejo volilne imenike in se na zborih volilcev pomenkujejo o kandidatih Občinski možje so potrdili predlog okrajnega ljudskega odbora o razdelitvi občinskega področja na volilne enote in hkrati določili, da bodo prebivalci Paličnjaka, ki je dosedaj spadal v volilno enoto Rihtarovci, volili ha Kapelskem vrhu. Sprejetih pa je bilo tudi več sklepov, ki se nanašajo na izboljšanje gospodarstva v občini. Vesti iz Velike Polane Pretekli teden je zdravstvena ekipa s potujočim kinom obiskala tudi Veliko Polano. Med prebivalstvom je zavedalo veliko zanimanje za filma iz zdravstva. Dvorana v starem domu je bila napolnjena do zadnjega kotička — prišlo je nad 300 gledalcev. Nekateri so menili, da bi ljudje napolnili celo veliko dvorano v zadružnem domu, če bi že bila toliko urejena, da bi predstava lahko bila v njej. Ta ugotovitev Polančane še bolj sili, da jo čimprej uredijo. Posebno še, ker si spodobnih filmskih predstav želijo že več. Polanski gasilci so preteklo nedeljo priredili veselico, katere čisti dobiček so namenili za nabavo cevi za novo motorno brizgalno. Motorko so dobili letošnjo pomlad, kupiti pa si želijo še več cevi, da bi ob gašenju požara lahko uporabljali vodo Iz večje daljave. »Prekmurske koline«, kakor so nazvali veselico, so bile dobro obiskane, da bi se nabralo čimveč denarja v gasilski blagajni Pridni nabiralci želoda so letos zaslužili mnogo denarja. Kmetijska zadruga v Veliki Polani je odkupila od nabiralcev iz obeh Polan in Brezovec nad 32.000 kg želoda, za kar so ti prejeli čez 150.000 din. Njihov trud se jim je bogato poplačal, saj želoda ni bilo treba saditi in ne okopavati, le v vreče ga je bilo treba nabirati. -na. MATERI PADLEGA SKOJEVCA S proslave 33. obletnice ustanovitve SKOJ so Strehovčani in tovariši iz borbe skojevca in partizana Srečka, ki je padel na Strehovskem hribu in počiva na tamkajšnjem pokopališču, poslali njegovi materi pismo z izrazom globokega sožalja. NA KOGU BODO ODPRLI NOVO UČILNICO Lepa, nova stavba je dograjena. Mnogo truda je bilo treba, preden bodo učenci lahko dobili novo učilnico. Kljub vsem težavam so dočakali tudi to. V nedeljo, dne 26. oktobra, bodo odprli novo učilnico. Za to slovesnost so pionirji, mladina in člani IZUD pripravili pester kulturni program. Kapelski gasilci so slavili dvajsetletnico požrtvovalnega dela v svojem društvu. Predzadnjo nedeljo so se zbrali pred poslopjem zadružnega doma, kamor so prišli tudi sosedi z Janževega vrha, Beračeva in Radgone. Pred zbrano množico je nastopil društveni pevski zbor, ki je zapel gasilsko himno, za njim pa pevska zbora domačega kulturnoumetniškega društva in pionirskega odreda. Člani društva so se posebno odrezali v simboličnih vajah. Zastopnik okrajne gasilske zveze je izročil društvu diplomo, starejšim članom pa značke kot priznanje za desetletno službovanje v gasilstvu. V dvajsetletni dobi službovanja so člani tega društva sodelovali pri gašenju 67 požarov. Kc Tudi v Bučkovcih je zasvetila elektrika Pred kratkim se je tudi Bučkovčanom uresničila njihova želja — dobili so električno luč. Sicer so morali mnogo prispevati zanjo v težaškem delu in v denarju za nabavo materiala. Pa se niso zbali težav, uresničili so svoj načrt in se tako rešili kadečih se in smrdečih petrolejk. Tajnik elektrifikacijskega odbora je ob tej proslavi pohvalil vsestransko pomoč večine prebivalstva in ožigosal one, ki niso hoteli pomagati, čeprav bi lahko, ali so celo poskušali zavirati. Proslave so se udeležili tudi okrajni funkcionarji. Osnovna šola v Bučkovcih pa je Nastopila s kratkim kulturnim sporedom. B. Ocenjevanje vin na gosp. razstavi v Ljutomeru Jeruzalemski traminec je dobil najboljšo oceno Na drugi gospodarski razstavi v Ljutomeru so bila razstavljena tudi kakovostna vina ljutomerskega in radgonskega okoliša. Čeprav je bila to po obsegu skromna vinska razstava, so imeli obiskovalci na razpolago 43 vinskih vzorcev, večinoma letnika 1951. Razstavljenih pa je bilo tudi nekaj vzorcev vina starejših letnikov. Obiskovalci so pridno posegali po vinskih vzorcih in ugotavljali kakovost domačega pridelka. Razstavljalci — državna vinogradniška posestva, vinogradniške delovne zadruge in vinarske zadruge iz ljutomerskega okraja — so se zelo potrudili in dali na razstavni prostor svoje originalne pridelke najboljše kakovosti. Razstavljena vina je ocenila osemčlanska komisija izkušenih vinskih strokovnjakov pod vodstvom direktorja Vinarskega instituta v Mariboru tov. ing. Zupaniča. V komisiji so bili zastopani tudi razstavljalci. Številne razstavljene vinske vzorce je bilo treba oceniti zaradi tega, da bi dobili pregled nad kakovostjo zadnjega vinskega pridelka. Ocenjevali so posamezne lastnosti vin. Rezultati ocene najboljših vin letnika 1951 so naslednji: ŠIPON: državno posestvo Podgradje — 83,83 točke; vinogradniška delovna zadruga Vinski vrhovi — 82,66 točke; državno posestvo Jeruzalem — 82,22 točke; vinogradniška delovna zadruga Železne dveri — 79,88 točke. SOUVIGNON: državno posestvo Jeruzalem — 85,90 točke; vinarska zadruga Ljutomer — 81,66 točke; vinogradniška delovna zadruga Železne dveri — 80,60 točke; vinarska zadruga Ormož — 74,22 točke. TRAMINEC: državno posestvo Jeruzalem — 88,70 točke; državno posestvo Podgradje — 81 točk; državno posestvo Radgona — 79,33 točke. LAŠKI RIZLING: vinarska zadruga Ormož — 84,40 točke; vinogradniška delovna zadruga »Kerenčič — Kog« — 84,10 točke; vinarska zadruga Ljutomer — 83,70 točke; državno posestvo Podgradje — 80,80 točke. BELI BURGUNDEC: državno posestvo Podgradje — 82,40 točke; vinogradniška delovna zadruga »Kerenčič — Kog« — 80,22 točke; vinarska zadruga Ormož — 79,88 točke; vinarska zadruga Gornja Radgona — 78,50 točke. RENSKI RIZLING: državno posestvo Gornja Radgona — 85,80 točke; državno posestvo Jeruzalem — 82,22. točke. Iz tega pregleda se da sklepati, da je tudi letnik 1951, ki ‘ velja v primerjavi s prejšnjimi letniki za slabega, dal odlična vina. Skoraj vsa vina, ki so prišla v prvo polovico ocenjevalne tabele, imajo nad 80 % dosegljivih točk. Pridelovalci teh vin so lani pozno trgali grozdje in letniku prilagodili tudi kletarstvo. Laški rizling je tokrat nekoliko pred šiponom, ki pa se je kljub kisli letini še kar dobro obnesel in dal kakovostna vina. Souvignon (muškatni silvanec) in beli burgundec nimata tiste kakovosti, ki smo jo vajeni pri teh sortah. V prvi polovici tabele vodijo večinoma državna posestva, ki imajo nedvomno ugodnejše pogoje za kletarstvo kot pa vinogradniške delovne zadruge. To pa ne pomeni, da bi zadruge morale zaostajati na prireditvah, kjer je treba pokazati najboljše pridelke. Mar jim primanjkuje kakovostnega vina? Razstava najkakovostnejših vin ne bi koristila samo njihovemu ugledu, temveč tudi gospodarstvu, saj bi brez dvoma naraslo povpraševanje za njihovim pridelkom. Razstavljalcem bodo po gornjih ocenah podeljena priznanja, diplome in odlikovanja. Poleg lanskega letnika so bili pred ocenjevalno komisijo tudi nekateri vinski vzorci starejših letnikov. To so izredno kakovostna vina. Komisija je vsakemu vzorcu prisodila nad 90 točk. Največje število točk je dosegel traminec letnika 1950 od državnega posestva Jeruzalem. Nič ne zaostaja beli burgundec letnika 1947 vinarske zadruge Ljutomer. Posebno pozornost zasluži šipon letnika 1947 od iste zadruge. Tokrat nam je ponovno dal vedeti, da ga po pravici lahko smatramo za našo glavno sorto. Da le ne gremo z njim v nižje lege, pa nam daje odlična vina. ki kot vstekleničena starina nima tekmeca. Posebnost v kakovosti je pokazala tudi ranina letnika 1948 vinarske zadruge Ormož. Razstava in ocena sta dosegli svoj namen. Treba pa bo skrbeti za to, da bomo v nekaterih obratih izboljšali kletarstvo. Izredni naravni pogoji za vinogradništvo morajo biti v celoti izkoriščeni. Kakovostno steklenično vino naj bo proizvod našega vinogradništva in kletarstva. Šele potem bomo lahko rekli, da smo vse naravne pogoje obrnili v svoj prid. Trgovske muhe ali malomarnost Trgovinska inšpekcija ima mnogo dela. Z nekaterimi trgovci je križ. Sicer jim ni vedno mogoče očitati, da so nepoštenjaki ali celo špekulanti — toda niti malomarnost ni združljiva z njihovim poklicem. Posebno vprašanje so uteži ki so lažje, kot bi smele biti Kako naj bo gospodinja zadovoljna, če ji trgovec tehta kilogram soli z utežjo, ki ni težka en kilogram. Sicer je razlika lahko majhna in gospodinja tega ne opazi, tgovec pa po dolgem tehtanju le lahko prihrani nekaj kilogramov. Enako je z moko, sladkorjem in drugim blagom. Kdo more reči, da trgovec tega ne ve in le iz malomarnosti ni poskrbel dobrih, »pravičnih« uteži?! Take trgovce je trgovinska inšpekcija odkrila v zadnjih tednih v KZ Domajinci, v KZ Križevci in v KZ Šalovci. V zadnji KZ so tudi blago merili s prekratkim dolžinskim metrom. V KZ Prosenjakovci pa so merili petrolej s premajhno : mero pol litra. Registracija trgovin se dolgo ne more zaključiti, čeprav je bil rok določen do letošnjega aprila. To sta ovirali KZ Bodonci in KZ Domajinci, kjer so mislili da tudi brez tega lahko trgovina dobro uspeva. Ko so jih organi trgovinske inšpekcije povprašali, zakaj to zavlačevanje, so se izgovarjali, da so pozabili, da niso vedeli in podobno. Kaj jim je trgovinska inšpekcija mogla odgovoriti drugega kakor to: »Če se hočeš pečali z neko obrtjo, moraš to vedeti; če ne, pa boš plačal kazen za svoje neznanje.« Poslovodja v prosenjakovski KZ pa je imel še drugo smolo. Trgovinska inšpekcija je odkrila, da se ni ravnal po predpisih, da prehrambenih reči ne sme prodajati na bone. Tako so mu po njegovih beležkah izračunali, da je samo v dveh dneh prodal raznega blaga za prehrano za 2956 din. Ker je s tem kršil predpise, ga bo seveda doletela tudi primerna kazen. TRGOVSKI TALENT Trgovski talent je zrasel tudi v Dolnjih Slavečih v osebi Jožefa Sijarta. Kako ne bi bil talent, če je lahko zaslužil oziroma če je znal zaslužiti v nekaj tednih nad 50.000 din. Ih to na preprost način, čeprav danes ni nikakršen poklicni trgovec, zaposlen v kaki trgovini. Kupoval je sadje in krompir ter prodajal v Radgono. Predstvaljal se je, da to dela kot zadružni nakupovalec, čeprav ni imel za to veljavnega pooblastila niti ni bil registriran na okraju, Čeprav je veljal za zadružnega nakupovalca, mu denarja-kredita za nakupovanje ni dala zadruga, temveč si ga je izposodil pri privatnikih Francu Benku in gostilničarju Jožefu Bertalaniču v Gornjih Slavečih. Ker pa naša oblast ne priznava take trgovske talente, ki delajo v nasprotju z veljavnimi predpisi, je tudi njemu trgovinska inšpekcija preprečila dobičkonosen posel. TELESNA VZGOJA IN ŠPORT Zakaj ni strokovnih kadrov v TVD Partizan Na to vprašanje ni lahko odgovorit. Že nekaj Časa ugotavljajo, da primanjkuje vaditeljev v naših društvih TVD Partizan v soboškem okrožju. Kljub temu pa je prišlo na zadnji tečaj moških, vaditeljev malo bodočih vaditeljev, saj jih je poslalo le šest društev. Niti to ni pomagalo, da bi lahko prišli tudi mladinci-začetniki. Tak način usposabljanja kadra ne bo prinesel uspeha. Kako vzgajati mlade telovadce, če poleg kvalificiranih vodnikov primanjkuje okrog 200 vaditeljev? Res je, da so nekatera društva prijavila svoje ljudi za ta tečaj. Toda če delodajalci ne bodo uvidevnejši, tudi v bodoče ne bo možno izučiti dovolj vaditeljev. O tem bodo morali razmisliti tudi oni, ki ne sodelujejo aktivno v TVD Partizan. -ic Partizan Ljutomer urejuje svoj društveni dom Na domu TVD Partizan v Ljutomeru se še vedno poznajo posledice vojne. Že dolgo se je razpravljalo, kaj je treba v njem popraviti in urediti. Končno so začeli načrte tudi uresničevati. Pri tem jim pomaga gospodarski odbor Zveze za telesno vzgojo Slovenije. Najnujnejša dela že končujejo. Popra- vili in prekrili so ostrešje doma; popravljajo okna in vrata ter urejujejo slačilnice. Večjih gradbenih del pa se bodo lotili drugo pomlad. Ureditve doma se veselijo vsi člani. -ic NOGOMET NAFTA : DRAVA 8 :0 Četrto kolo nogometnega prvenstva Slovenije ni prineslo večjih presenečenj, če izvzamemo poraz Sobočanov na domačem igrišču. Enajstorica Nafte je imela v gosteh moštvo Drave iz Ptuja. Lendavčani so prepričljivo zmagali z rezultatom 8:0, ki bi pa lahko bil še večji. Upajmo, da bo Nafta, ki že nekaj let sem velja za dobro nogometno moštvo Slovenije, le zbrala in uredila svoje vrste in krepkeje posegla v borbo za prvo mesto. KLADIV AR : MURA 3:2 Sobočani so imeli tokrat ponovno črno nedeljo. Dve dragoceni točki so odnesli Celjani. Mogoče so imeli gostje več sreče, saj Muraši niti niso igrali tako slabo. Toda če so že imeli srečo — gostje namreč — so Jo imeli po zaslugi obrambe Sobočanov. Dobro je še to, da se k sreči — spet za domače — ni ponovila ono iz Strnišča. Tekstilec Maribor—Ljutomer 9:2 (4:2) Nedeljsko srečanje na ljutomerskem nogometnem igrišču je prineslo domačinom zelo visok poraz, ki bo verjetno slabo vplival na končni plasma predstavnika Prlekije v mariborski skupini. Razen v začetku igre, so igrali zelo mlačno, tako da je nasprotnik lahko uspešno manevriral z žogo. Zmaga Mariborčanov je zaslužena, hkrati pa opozarja domače igralce, da se bodo morali temeljito pripraviti na bodoča srečanja. Ljubitelji nogometa so bili že dvakrat zelo razočarani spričo njihove slabe igre. Ali se res ne da ničesar popraviti? ŠAH Jeruzalemski šahisti tekmujejo Člani šahovskega kluba pri Jeruzalemu so priredili več prijateljskih srečanj in tako počastili VI. kongres naše Partije. Gostovali so v Murski Soboti in se pomerili s I. in II. moštvom tamkajšnjega kluba. Zmagali so domačini z rezultatom 6:2. Pred kratkim so imeli v gosteh šahiste Tovarne svile iz Maribora In Ljutomerčane. Rezultati: Tovarna svile Maribor-Jeruzalem 5:3, Ljutomer-Jeruzalem 4:4. V šahovski klub se je včlanilo precejšnje število mladincev. Da je delo v klubu oživelo, je treba pripisati marljivosti tajnika Milana Marina in Lojzeta Balažiča, ki sta uspela pridobiti mladino za ta plemeniti šport. LOK TEDENSKI KOLEDAR Petek, 24 oktobra — Rafael. Sobota, 25. oktobra — Zlatica, Krispin. Nedelja, 26. oktobra — Demetrij, Lucijan, ponedeljek, 27. oktobra — Svetopolk, Antonija. Torek, 28. oktobra — Simon, Cirila. Sreda, 29. oktobra — Ida. Četrtek, 30. oktobra — Sonja, Alfonz. Petek, 31. oktobra — Gorazd, Krištof. Sobota, 1. novembra — Vsi sveti. Nedelja, 2. novembra — Dušanka, Viktorin. GIBANJE SONCA: v petek, dne 24. oktobra vzide ob 6,32, zaide ob 17,00, dolžina dneva 10,28; v četrtek, dne 30. oktobra vzide ob 6,40, zaide ob 16,51, dolžina dneva 10,11. GIBANJE LUNE:: prvi krajec dne 26. oktobra ob 5,04; polna luna 2. novembra ob 0,10. SPOMINSKI DNEVI: 25. oktobra 1942. leta so italijanska letala bombardirala položaje Tomšičeve brigade na Molniku pri Ljubljani. Mitraljezec Tiger je sestrelil z zbrojevko italijanski bombnik. — 27. oktobra 1835. leta je bil rojen slovenski pesnik Simon Jenko. — 28. oktobra 1918. leta je bilo proglašeno v Ljubljani in Zagreba združenje avstrijskih Jugoslovanov v samostojno državo Jugoslavijo. — 31. oktobra 1941. leta je bil konstituiran SN00 — slovenski narodno-osvobodilni odbor. KINO KINO SOBOTA predvaja od 24. do 26. oktobra francoski film ,,LJUBIMCA IZ VERONE". Za mladino ni primeren ! —» Od 28. do 30 oktobra avstrijski, film ,, OČARLJIVI GOLJUF". KINO LJUTOMER predvaja od 24. do 26. oktobra ameriški film ,,MERTON PRI FILMU". — 29. in 30. oktobra angleški film »M0Ž V BELEM". KINO PROSENJAKOVCI predvaja v nedeljo, dne 26. oktobra, ob 14. uri avstrijski film »SRCE MORA MOLČATI". KINO GRAD predvaja v nedeljo, dne 26. oktobra jugoslovanski film »KEKEC". Kino Lendava predvaja 25. in 26. oktobra franc, fim »VARUJTE SE PLAVOLASK« — 28. oktobra amer. film »ZARADI NJEGA«. MALI OGLASI Prodam dobro ohranjen štedilnik. Vprašajte: podjetje »Slikoplesk«, Ljutomer. Svarim vsakogar, da ne naseda moji 15-letni hčerki Katarini, če bi kaj prosila, ker ne bom odgovarjal za materialno škodo. Ludvik Roth, Gornji Tešanovci. Nakup in prodaja posestev, zemljišč, parcel, vil in stanovanjskih hiš (tudi deljeno po stanovanjskih enotah), kakor tudi zamenjave, kulantno posredujemo. Pisanje pogodb in postopek prenosa opravljamo brezplačno. Obiščite nas ali pošljite pismene ponudbe in vprašanja. — Realitetna agencija Maribor, Slovenska 13, telefon št. 28-13. — Sprejmemo okrajne terenske zastopnike! Kuhinjsko pohištvo, novo, kompletno, prodam za 12.000 din. Simon Gumilar, Radovci 90, pošta Grad. PRLEŠKI VESELI TEATER gostuje v nedeljo, dne 26. oktobra v Vidmu ob Ščavnici ob 15. uri (Zadružni dom), v Mali Nedelji (Bučkovcih) ob 18.30 (Ljudski dom). Naročite »0bmurski tednik« sinovom, znancem in sorodnikom, ki služijo vojaški rok v Jugoslovanski ljudski armadi! Hvaležni vam bodo za pozornost in novice iz domačih krajev! Razveselite z vestmi iz stare domovine Prekmurce, izseljence v Ameriki in drugih delih sveta! Naročite jim »0bmurski tednik«, ki jih bo obveščal o domačih dogodkih in jih seznanjal z na- šim življenjem! OBJAVA Upravni odbor tovarne perila »Mura« v Soboti sporoča, da bo v bodoče sprejemal delavke in uslužbence izključno preko Posredovalnice za delo OLO Mur. Sobota. Zato je vsakršno posredovanje ali vlaganje prošenj na upravo podjetja brezpredmetno. — Podjetje sedaj ne potrebuje nobene delovne sile. Stran 4 »OBMURSKl TEDNIK« M. Sobota, 24. oktobra 1952 Janez Švajncer: (4) STRELI NA MEJI (Nadaljevanje) Kmalu se je navezal na Vinka. Večkrat sta skupaj sedela na vozu, ko sta bila s konji po opravkih na cesti. Vinko je bil prijazen z njim in ta prijaznost se mu je zdela resnična. Nič ni mislil, da bi se moglo za tem prijateljstvom skrivati kaj drugega. Celo takrat ni opazil, ko ga je Vinko nekoč povabil, naj mu pomaga kupovati govejo živino in jo ponoči voditi čez mejo v Avstrijo. Zadovoljen je bil, da mu je toliko zaupal. Brez kakršnega koli pomisleka mu je začel služiti. Zvest, kakor pes svojemu gospodarju, je izpolnjeval vse, kar mu je naročil. Napitnina, ki jo je prejemal za pomoč pri tihotapstvu, v primeri z Vinkovim zaslužkom ni pomenila mnogo, toda njemu je na lahek način prislužen denar mnogo pomenil. Bil je revež in denar ga je mikal. Anza je nadaljeval: »Cmager, ne jezi se preveč, ker sem prišel k tebi v tem času. Bolje je, da ti že danes povem, kakor da bi odlagal na jutri. Vinko mi je naročil, naj te pozdravim. Sam ni mogel priti Na vsak način je hotel s teboj govoriti. Dopovedal sem mu, da ti tudi jaz lahko povem. Potrepljal me je po ramenu in mi pritrdil. Torej, zdaj veš, da govorim v njegovem imenu.« Cmager ni razumel niti besede. Vedno bolj je strmel, ko je Anza govoril: »Vinko je rekel, da ti bo pomagal do lahkega zaslužka, če boš le hotel. Samo zanesljiv moraš biti in molčati ko grob. Niti svoji ženi ne smeš povedati. Ali me razumeš? Vidiš, kako ti Vinko zaupa. Rekel sem mu, da bi ti bil zelo sposoben za tako delo. Molčati znaš in denarja se tudi ne braniš. Pri našem delu brez molka nič ne dosežeš. Povej mi, si si že služil z molkom denar? Ne še! Zdaj boš lahko še nam, ne bo ti žal. Ali me slišiš? Kot dobremu prijatelju ti to zaupam. Oblekel boš z denarjem otroke, tudi ženi boš lahko kupil kaj lepega. Če boš pomagal tako kot je treba, bo dovolj še za uro. Samo pameten bodi. Kaj ne, da si zanesljiv? Poznam te in vem, da znaš molčati. Takšnih Ijudi je malo. Zaslužil boš vedno več. Ali veš. kaj je to, če imaš polno denarnico? Ljudje te bodo spoštovali. Se pozdravljati te bodo začeli na cesti.« Cmagerju je postajalo vroče. Z očesom je mežikal, kakor da gleda v ogenj in ne more prenesti ščemeče svetlobe. »Takšne stvari mi pripoveduješ, ki jim pri najboljši volji ne morem verjeti. Če je res tako lahko, kot praviš, zakaj si ti ne začneš služiti denarja z molkom? Človek v mladih letih nikdar nima dovolj denarja. Tudi jaz ga nisem imel.« Anza se je zasmejal: »Kaj pa misliš o meni? Da si bom prav tebe sposodil v tej uri?« S spremenjenim glasom je nadaljeval: »Odkrito ti povem — toda molči, ko da ti nisem nič povedal — jaz pomagam Vinku tihotapiti živino čez mejo! Me zdaj razumeš? Zakaj ne bi spravljali živine iz teh krajev in je prodajali v Avstrijo, če pri tem dobro zaslužimo. V eni noči dobim več kakor v enem mesecu pri gospodarju. Za tak zaslužek se še zapora ne bojim. Vidiš, zato sem prišel k tebi.« Cmager je hotel nekaj zajecljati, a se mu je beseda izgubila v nerazumljivem grgranju. »Kadar bomo gnali živino čez mejo, boš imel v roki bičevnik ali palico Skrbel boš, da bo živina ostala skupaj. To bo tvoje delo. In za to boš dobil izdatno plačilo.« »Eno oko imam, ženo in otroke,« je skušal ugovarjati Cmager, ki je končno razumel Anzo. Potem pa mu je počasi šlo skozi možgane: Zaupajo mu torej. Vinko, sin bogatega Rojsa mu zaupa. To ni kar tako. Izplača se pridobiti njegovo naklonjenost. Že zato bi mu bilo dobro pomagati, da bi Vinko na občini rekel zanj besedo zaradi invalidnine. Kmeta bodo poslušali bolj kot njega, viničarja, in dobil bo podporo. »Ti nisi sam kriv, da si izgubil oko. Vojna ti ga je vzela. Vojna nobenega ne vpraša, če hoče kaj dati od svojega telesa. Kar se pa tiče žene in otrok, kaj boš tožil, nekoč jih bom imel tudi jaz. Če me bo le katera marala in se mi obesila na vrat. Tu, moja roka, udari! Dam ti sto dinarjev na račun, da boš delal z nami.« Cmager je gledal na ponujeno roko. V njem sta se borila razum in poželenje. Razum je govoril, naj se ne podaja v nevarnost, glas denarja — prijetno šušljanje stotaka — pa Je bil močnejši. »Naj bo. ako misliš, da bo šlo.« je rekel in hlastnil po denarju. »Slabše kot je bilo na fronti mi ne bo!« Stisnila sta si roke Cmager ni pomislil, da mu bodo sence mejnikov v mesečini, lomastenje živine, šuštenje listja, žvižgi, kriki in streli na meji tako zelo spremenili dosedanje življenje. Zjutraj je znova doživljal nočno srečanje. »Na, dam ti sto dinarjev!« Ob teh besedah je iztegnil roko za ponujenim stotakom. Stiskal ga je, kot da bi se bal, da se mu bo izmuznil iz pesti. V glavi mu je razbijalo »denar, denar«. Plašno se je ozrl okoli sebe in se umaknil v kočo, kjer dolgo ni mogel zaspati. Nehote se mu je vsiljevala misel, da je prodal samega sebe. Že doslej ga je kmet izkoriščal, odslej ga bo še Vinko. Obljubljajo mu bogato plačilo, toda nepošteno ga bo zaslužil. Čez mejo bo moral hoditi ponoči. Kaj če ga ujamejo graničarji? Slišal je pripovedovati, kako se godi onim, ki jih primejo na meji. Uklenejo jim roke in jih pretepajo do krvi. Nato jih ženejo po cesti, suvajo s kopiti v hrbet, glavo, kamor koli že. Ali je potrebno, da se njemu enako zgodi. Nikdar se še ni pregrešil proti zakonu. Pošteno je delal. Ali naj zdaj poštenje zamenja z goljufijo? Vrnil bo stotak. Izgovoril se bo, da si je premislil. Zaradi tega ga ne morejo vreči iz hiše. In če ga, se bo z družino preselil drugam. Dobrega viničarja se kmet ne brani. Tako je premišljeval Cmager, zgodilo pa se je vendarle drugače. Cmager se je oblekel in stopil k ženi v kuhinjo. »Danes sem skoraj zaspal. Veš, tale je kriv,« je rekel in ji pokazal stotak. Lizi je od začudenja zastal dih. Med tednom je videla le dinarje. Zaprla je oči in se prijela za. čelo. Takoj se je zbrala in strmela v moževo roko, ki je drhtela, da se je zmečkani stotak nalahko tresel. »Kje si to dobil?« je vprašala. »Bom ti že še povedal. Na, vzemi in kupi zanj kruha, da se bodo otroci najedli,« je odgovoril in ji izročil denar. Težke deževne kaplje so udarjale ob tla. S streh je curljalo. Vse popoldne je že deževalo. Tudi na večer dež ni ponehal. Po hišah so prižigali petrolejke. Skozi okna je padala svetloba v obliki lijaka. Vaška cesta je bila prazna. Na njej so nastajale luže. Pri Rojsu so se živahno pogovarjali. V obokanem hlevu so se zbrali Anza in Pepe, domača hlapca, kočar Miha in Vinko. Čakali so Cmagerja. (Nadaljevanje sledi) Ob reorganizaciji v kmečkih delovnih zadrugah Kaj mislijo zadružniki v Stročji vasi? Čeprav se v nekaterih kmečkih delovnih zadrugah v ljutomerskem okraju že dalj časa resno pogovarjajo o reorganizaciji, pa v Stročji vasi ni tako. To zatišje, ki je posledica mlačnega dela političnih organizacij v zadrugi, so izkoristili špekulanti, ki za plotom govore samo o izstopanju iz zadruge in so v zadnjem času tudi svojo dejavnost usmerili proti temu cilju Na njihov mlin so napeljali vodo tudi bivši zadružni voditelji, ki se prav nič ne zanimajo za to življensko vprašanje. Ti ljudje so v preteklosti le navidezno uživali ugled med zadružniki zaradi svojega diktatorskega odločanja v vodstvenih poslih. Varali so javnost o nekem bajnem gospodarstvu v zadrugi, čeprav so v resnici slabo gospo- darili Tudi poštene zadružnike niso pustili do besede. Kolikor so se takrat trkali na prsi in se skrivali pod tančice »zavednih« zadružnikov, toliko so danes, ko jim je življenje spodneslo stolčke in nimajo več osebnih koristi od zadružnega gospodarstva, zanimajo za reorganizacijo. Dokler je veter pihal v smer, kjer so bile materialne koristi, so bili »napredni« zadružniki, zdaj pa, ko je njihovi samovolji odklenkalo, so na mah spremenili svoje »zadružne« zamisli, jih preusmerili na privatno gospodarstvo in v zadnjem času napisali izstopne izjave. To je ostalo od vseh hvalospevov, ki so jih bili deležni v zadnjih treh letih. Sreča, da jih vaščani dobro poznajo! „Cvetke“, ki so zadrugi le škodovale se trudijo, da bi iz reorganizacije izvlekle čim več materialnih koristi. Špekulativnost posameznih kmetov, ki so vstopili v zadruge zgolj zaradi tega da bi se zavarovali pred obveznimi oddajami poljskih pridelkov in davčnimi obveznostmi, je zdaj več kot očitna. Kar spomnimo se dni, ko je bilo treba delati na zadružnem polju Takrat niso čutili potrebe, da bi s svojim delom pomagali zadrugi na noge, temveč so pozno vstajali in odhajali na delo ob 8. ali 9 uri dopoldne. Nič jih ni brigalo, če bo zemlja obdelana ali ne! Ko pa so v zadnjem času izvedeli, da bodo lahko izstopili iz zadruge, so naenkrat postali marljivi zadružniki; vstanejo že ob drugi uri zjutraj, vprežejo konjičke in že jih vidiš na polju. To je sicer razveseljiv pojav, ki pa vendarle kaže, da so posamezni zadružniki napačno razumeli reorganizacijo v naših zadrugah, skratka, da so postali marljivi zgolj zaradi tega, ker bodo morda že jutri privatni gospodarji. Zadrugo v Stročji vasi je treba reorganizirati, saj so v njej uveljavljeni odnosi, ki ovirajo napredek v kmetijski proizvodnji in sožitje med zadružniki V njej še vedno vedrijo ljudje, ki so ves čas udobno živeli in niso ničesar prispevali v njen dobrobit, temveč so ji na vsakem koraku le škodovali. Zato pošteni zadružniki ne bodo ničesar izgubili, če jih bodo pognali iz zadruge. Posameznike, ki si prisvajajo zadružne pridelke in imovino, pa bo treba ostreje prijeti in jih kaznovati. Poštenjaki nam bodo dali prav, če na tem mestu zahtevamo kazen za Franca Mariniča, ki še vedno obdeluje zadružno zemljo, čeprav je bil zaradi tega prestopka že enkrat kaznovan, ter za Košnika (Pristava) in Bobnjarja (Stročja vas), ki sta v zadnjem času segla po pridelku koruze na zadružnih njivah. Treba bo celo izmeriti Košnikovo ohišnico, saj je na njej — kakor sam trdi — zasejal 50 arov zemlje s koruzo, precej zemlje pa s krompirjem, deteljo in ostalimi kulturami. Tudi Bobnarja, ki je tri leta sedel v zaporu zaradi rovarenja proti zadružništvu, bo treba vprašati, kje ima žito ki ga je pospravil iz zadružnih njiv. Znebiti se takih ljudi — to bo že precejšen napredek v reorganizaciji zadruge! Pošten obračun s špekulanti — ali milijonska škoda? Z zadružniki, ki že sanjajo o tistih lepih časih, ko bodo spet privatno gospodarili in komandirali pokornim viničarjem, bo treba napraviti temljit obračun, ki naj bi pokazal, če se jim bo splačalo presedlati z zadružnega na privatnega konja. Po-samezniki vidijo v tem dejanju zgolj formalnost, ne pomislijo pa, da je treba poprej položiti čiste račune in poravnati vse dolgove do zadruge in skupnosti. Tudi obračuni, ki so jih v zadnjem času napravili v tej zadrugi, so v marsičem pomanjkljivi. Tako so sprva hoteli izstopivšim zadružnikom brezplačno vrniti vso seme, ki so ga kmetje vrgli v zemljo pred vstopom v zadrugo. Nihče izmed članov komisije, ki se bavi s tem poslom, pa ni pravočasno pomislil, da je zadruga svojim članom to seme že plačala. Zadružnikom ga sicer niso plačali v denarju, temveč v večji vrednosti trudodneva, ki je bil več vreden zaradi tega, ker so imeli prvo leto mnogo manjše stroške v proizvodnji. Ce bi bili seme zadružnikom plačali, bi porastli proizvodni stroški, vrednost trudodneva pa bi za toliko padla. Za takšen obračun pa so glasovali vsi zadružniki na svojem občnem zboru, ko so potrdili bilanco o poslovanju zadruge v prvem gospodarskem letu. Med zadovoljneži so bili tudi tisti zadružniki, ki sedaj toliko godrnjajo in govore, da je zadruga na svojo obljubo pozabila. Mar so res pozabili, da so pri izplačilu trudodnevov dobili lepe denarčke? Če bi zadruga izpolnila njihovo željo, bi utrpela nad 400 tisoč dinarjev škode. To bi bil hud udarec za zadružnike, ki ne mislijo na privatiziranje. Prav tako pa imajo pošteni zadružniki pravico zahtevati, da jim bodoči privatniki plačajo ves hlevski gnoj, ki so ga pridobili z zadružno živino, letošnji pridelek sena, ki so ga pospravili v svoje kozolce, slamo, koruznico in druga krmila ter sredstva, s katerimi je zadruga izboljšala rodovitnost njihove zemlje. Tudi v zadružnih sadovnjakih je letos izginilo več ton sadja, ki so ga zase pobrali nekateri zadružniki. Pa pokradeno grozdje! V vseh prisvojenih pridelkih se skrivajo težki milijoni, ki bodo zlezli v žepe posameznikov, če vodstvo ne bo dovolj odločno obračunalo s tatovi zadružnega imetja. Tudi pridelek vina in sadja bo treba pospraviti v zadružna skladišča, sicer se lahko zgodi, da bo letošnja vrednost delovnega dne manjša od lanske. Na vse to bo treba pomisliti, preden bodo nekatere nestano- vitneže izbrisali iz seznama zadružnikov. Poštenim zadružnikom bi napravili neprecenljivo škodo, če bi posameznim špekulantom vrnili v zadrugo vloženi inventar in živino brez ustreznega povračila škode, ki so jo s svojim početjem povzročili vsej zadružni skupnosti. To ne bi bila kazen, temveč nagrada za njihovo nesramnost. Prav tako jih bo treba obdavčiti za vso utajeno zemljo, ki so jo skrivali v prevelikih ohišnicah, na katerih so se ves čas vrteli, namesto da bi delali v zadrugi Naj plačajo toliko, kolikor so morali privatni kmetje prispevati v proračun! Prav tista skupnost, ki jih je oprostila mnogih obveznosti in jim dala več dobrin zaradi tega, ker je videla v njih nosilce napredka na podeželju, je njihov upnik, ki zahteva povračilo vseh dolgov. Tega ne bi smeli pozabiti zadružniki, ki si delajo nesigurne račune o tem, da bodo lahko v bodočnosti vzdržali v konkurenčnem boju za večjo kmetijsko proizvodnjo in pri prodaji svojih pridelkov na trgu. Smelo naprej, ne s puško v koruzo! Reorganizacija v tej zadrugi Pa je tudi preiskusni kamen, na katerem bo v bodoče slonelo vse zadružno življenje, čeprav se je več kmetov odločilo, da bodo izstopili iz zadruge, pa je še vedno nad 100. družin, ki jih ne bodo posnemale. V zadrugi bo ostalo nad 100 ha goric in 150 ha obdelovalne zemlje, potrebni stroji, dva traktor- ja in večje število konj. V novem hlevu bodo redili 50 glav goveje živine, ki bo dajala dovolj hlevskega gnoja za obnovo že izčrpanih vinogradov Hlev je že skoraj polen zadružne živine. Bavili se bodo predvsem z vinogradništvom, živinorejo in poljedelstvom. Pot v prihodnost je odprta, vendar bo še potrebno mnogo skupnih naporov, preden bodo izkoriščeni vsi gospodarski pogoji, ki vodijo do uspehov v proizvodnji. Zadružniki bodo morali opustiti prepire, ki so jih dosedaj ločili na kmete in viničarje, na poljedelce in vinogradnike. Tudi uglednejši zadružniki iz bivše presičke zadruge se bodo morali odpovedati svojim željam po razdelitvi ljudskega premoženja, ki so ga dobili kot agrarni interesenti. Posameznikom se je namreč zahotelo po tem premoženju in so si ga hoteli polastiti na svojo pest. Tako početje bi bilo treba prav tako obsoditi kot prisvajanje zadružnih pridelkov po špekulantih. Zadružniki bi lahko našim navedbam še marsikaj dodali. Pogreša se predvsem živahno delo Partije in množičnih organizacij. ki naj bi pomagale upravnemu vodstvu in komisiji za obračune ter pred množico razgaliti resnično podobo vseh nasprotnikov zadružništva. Ljudem je treba povedati, zakaj reorganiziramo naše zadruge. Prav tako naj bi s svojim vplivom pripomogle, da bodo letos pospravljeni vsi zadružni pridelki in da bo jesenska setev stoodstotno izvršena. Vsi na delo, pa bo tudi letošnji obračun zadovoljiv za vse poštene zadružnike. I. M. Pisali ste nam, da vam „0bmurski tednik“ugaja. Povejte to še drugim! NAJSTAREJŠA ŽIVAL Za najstarejšo žival na svetu velja neka želva v Veliki Britaniji. O njej pravijo, da je stara najmanj 175 let. Iz listin je razvidno da je to želvo podaril poglavar nekega otoka na Pacifiku znanemu angleškemu raziskovalcu kapitanu Jamesu Cooku že konec predzadnjega stoletja. Želva je bila že večkrat v smrtni nevarnosti, pa si je vedno rešila življenje. Nekoč je vozil čez njo avto, pa je ostala živa. Preživela je tudi velik požar. ATOMSKI TOP Ameriške vojaške oblasti so fotoreporterjem prvikrat dovolile prisostvovati poskusom z novim atomskim topom. Ta tehta 85 ton in ga uporabljajo za navadne in atomske granate kalibra 280 mm. Njegova cev je dolga 13 m. Strokovnjaki računajo, da bi lahko streljal 32 km daleč. Vlečeta ga dva močna traktorja in je opremljen z električnimi napravami. MLEČNOST KRAV Največ mleka dajejo krave po četrtem in šestem teletu, potem pa mlečnost stalno pada. Istočasno pada tudi odstotek tolšče, ki je največji pri prvem in drugem teletu. Kaj pa vaši sosedje, sorodniki, znanci; ali so naročeni na „0bmurski tednik"? Če ne, svetujte jim, naj naročijo naš domači tednik! KMETIJSKI SVETOVALEC Tone Škvarc — Kapela Kako oporabljamo krepka krmila Že ob normalnih letinah, ko razpolagamo z zadostnimi količinami sena, detelje, silaže ih raznih korenovk, moramo tej krmi dodajati krepka krmila, ki vsebujejo rudnine in vitamine, potrebne živalskemu organizmu. Kakor nam je znano, je letos suša precej opustošila naše travnike in pašnike. Zaradi tega so nam dali pičlo količino sena in otave. Letošnji pridelek krme je tudi kakovostno slabši kot je bil pridelek v normalnih letinah. Tudi slama, ki jo dobivamo iz drugih krajev, ima v sebi zelo malo hranilnih snovi. To nesrečo je še povečala toča, ki je v preteklem mesecu popolnoma oklestila koruzo. Repa in korenje nista uspela. Tudi pesa je drobna. Edino upanje za živinorejce so pozna jesenska paša in zgodnja košnja krmnih rastlin (repica, rž, grašica, inkarnatka), ki smo jih pravkar posejali. Toda pred nami je šestmesečna doba hlevskega krmljenja živine. Krmila, ki jih imamo, so zelo siromašna na beljakovinah, škrobu, rudninskih snoveh in vitaminih. To krmo bomo morali pokladati živini v obliki koncentratov, če hočemo ohraniti vsaj primemo rejno stanje, mlečnost krav, normalen razvoj mladih živali in zdravje pri živini. Krepka krmila že v manjših količinah dajejo živalim tiste snovi, ki jih primanjkuje v senu, še bolj pa v slami, koruznici, silaži in pesnih rezancih. Res je, da naši živinorejci teh krmil v preteklosti niso mogli kupiti, ker so bila predraga. Zato so ubrali drugo pot in začeli sejati več detelje in lucerne, ki jim vržeta neprimerno več beljakovin in drugih hranilnih snovi kot pa žita. Letos pa v naših obmurskih krajih tudi lucerna ni uspela. Zato bodo živinorejci morali od svojih ust odtrgati nekaj žita (ječmena, ovsa. koruze) in z njim nadoknaditi izgubo hranilnih snovi v krnil. Da se jim bo to izplačalo, jim bo pokazal gospodarski račun. V naših kaščah bomo prav gotovo našli največ ovsa, koruze, ječmena, pšeničnih otrobov, olinih pogač. kostne in ribje moke ter posnetega mleka. Živina nam bo vse te dobrote kaj kmalu bogato poplačala. Žitno zrnje je zelo hranljivo saj vsebuje beljakovine, škrob, masti, soli fosforja in kalija ter vitamin B, ki regulira pravilno rast živinčeta. Oves, ki smo ga poprej zgnetli, bomo pokladali mladi živini, predvsem teletom, žrebetom in pujskom ter plemenjakom in konjem. Je lahko prebavljiva in najbolj okusna hrana. Zato ga v obliki kaše pokladamo bolnim živalim. Ječmen po okusu nič ne zaostaja za ovesom, ima pa v sebi več hranilnih snovi. Zrnje moramo poprej zdrobiti. Mladim živalim lahko pokladamo le moko. Z njim krmimo vse domače živali, tudi molzne krave. V koruzi je manj užitnih beljakovin, neprimerno, več pa škroba in masti. Zato je primerna le za pitanje in kmljenje odraslih živali, zlasti konjev in svinj. Tudi koruzo moramo pred krmljenjem zdrobiti. Zdravim živalim pokladamo zdrob, ki ga poprej malo poškropimo z vodo. Preveč zmočen zdrob se slabo meša s slino in ga živinče težje prebavi. Te koncentracije je najbolje krmi- ti posebej im, kot že rečeno, po napajanju. Ker je letos suša tudi v kaščah, ni bojazni, da se bo živina preobjela teh dobrot Zdravemu teletu lahko pokrmimo mesečno do 10 kg, odraslim živalim pa do 5 kg koncentratov. Otrobi, ki jih bo letos mogoče kupiti, so odlična hrana za vse živali. Letos jih konjem (izjema so seveda doječe kobile) ne bomo smeli privoščiti. Pred krmljenjem Jih poškropimo z vodo. Najbolje jih je pokladati z zrezano peso ali slamo. Otrobi so edina hrana za doječe svinje (po 1 kg na dan), prav tako pa tudi za krave, ki telijo. Olajšujejo prebavo in odvajanje blata. Oljne pogače se odlikujejo zaradi večje količine masti. Domače oljarne dajejo boljše pogače, ki jih moramo hraniti na suhem mestu, sicer jih kaj rada napade plesen. Plesnive pogače imajo čedalje manj užitne masti in jih živina zelo nerada zauživa. Pred uporabo jih je treba semleti. Ta posel najbolje opravi drobilec — kladivar. Dobro jih je poprej nakvasiti, da pri mletju laže razpadajo. To velja zlasti za pogače sončnic in bučnih koščic. Polagamo jih goveji živini in konjem v količini od 3 do 4 kg, mladim živalim pa v količini od pol do 1 in pol kg. Repične pogače ne smemo namakati, ker se pri namakanju razvijajo izparljiva olja, ki otežkočajo prebavo. Zato jih v drobnih delcih pomešamo med ostale krepke krme. Če jih pokladamo svinjam, jih je treba poprej popariti ali prekuhati ter jih dati živalim v pomijah. Mladim živalim jih ne pokladamo, molznicam pa največ do 1.5 kg, sicer dobi mleko neprijeten okus. Bombaževih pogač, ki tako rade povzročajo zaprtje, si ne želimo. Dragocene beljakovine lahko nadomestimo tudi s krmljenjem krvne, mesne, kostne oziroma ribje moke. Zaradi večje množine beljakovin so ta krmila podvržena razkrajanju. Zato moramo biti previdni pri krmljenju. Lahko jih pokladamo le takrat, ko smo ugotovili, kdo jih je pripravil, kdaj so bile izdelane, koliko °/o posameznih hranilnih snovi vsebujejo itd., skratka, imeti moramo v rokah garancije, da so užitna, Ta posel danes opravljajo strokovnjaki v kmetijskem poizkusnem in kontrolnem zavodu v Ljubljani. Krmila moramo čuvati in jih hraniti na suhem prostoru. Ne kopičimo prevelikih zalog, ki se nam lahko pokvarijo. Krvna moka vsebuje do 70 °/o prebavljivih beljakovin. To je pravzaprav posušena kri Mesna moka Pa je posušeno in zmleto meso, ki skriva v sebi do 65°/o beljakovin. Obe moki pokladamo pujskom v količini od 5 do 10 dkg, odraslim svinjam in govedom pa do 40 dkg dnevno. Goveji živini moramo sprva dajati, manjše količine. Mladim živalim pa zelo tekne tudi ribja moka, ki jo je pokladati v približno istih količinah. Nadaljevanje prihodnjič! Koliko novih naročnikov ste že pridobili za „0bmurski tednik"? Ce bo vsak naš naročnik pridobil vsaj enega novega naročnika, bodo „0bmurski tednik" brali skoraj v vsaki naši hiši!