GG - Bled GG — Kranj ALPLES - Železniki JELOVICA - Škofja Loka LIP-Bled ZLIT - Tržič
AERO-CELULOZA-Medvode GRADIS-LIO-Škofja Loka
LETOI ŠTEV. 1	1976
GLASILO SESTAVLJENE ORGANIZACIJE: ZDRUŽENA GORENJSKA LESNA GOSPODARSTVA »GLG« BLED
LETO DNI OD USTANOVITVE SESTAVUENE ORGANIZACIJE ZDRUŽENEGA DELA
Težavno leto z uspehi
Dobro leto je minilo od podpisa samoupravnega sporazuma o ustanovitvi sestavljene organizacije združenega dela Gorenjske lesne industrije in gozdarstva. Prav gotovo je to priložnost za oceno pretekle poti, za kratek oris prihodnosti. In če je kdo, ki lahko o tem največ pove in tudi najbolje, je to zagotovo predsednik kolegijskega poslovodnega organa pri sestavljeni organizaciji »GLG« Pavel Tolar. Na to delovno mesto je bil uradno izvoljen v začetku marca preteklega leta.
— Takrat ste, tovariš Tolar, v svojem uvodnem govoru, kot bi ga lahko imenoval, na kratko razložil smernice svojega dela oziroma kakšna naj bi bila pot GLG v bližnji in daljni prihodnosti. Predvsem ste že takrat dali prednost srednjeročnemu obdobju, kar pomeni nekje, da ste se zavedali, da je eno leto premajhno obdobje za temeljitejše akcije na področju odpravljanja številnih slabih stvari na Gorenjskem. Tu mislim razdrobljenost proizvodnih zmogljivosti, neusklajenih razvojnih želja članic SOZD in podobno. Verjetno lahko, vsaj kolikor sam poznam razmere v sestavljeni organizaciji, to svojo predhodno zamisel potrdite?
»Če ne zveni preveč neskromno, moram reči, da res. Eno leto je namreč resnično prekratko obdobje, da bi lahko pokazali konkretne in vel;k■■ rezultate. Vendar kljub temu menim, da brez uspehov tudi to preteklo poslovno leto le ni bilo. Področje surovin in preskrbe z njimi je bilo pretekla leta stalno pereče za sedanje članice SOZD. To pa predvsem zaradi velikih zmogljivosti lesnih tovarn in neusklajenega dosedanjega razvoja primarne predelave na Gorenjskem. Tako se je veliko surovine predelalo tudi izven Gorenjske, zaradi česar je bila lesna industrija na tem področju prisiljena dostikrat uvažati dražji les. Prav z dogovarjanjem na tem področju smo v okviru SOZD največ dosegli, da se pokrivajo sedaj potrebe članic z gorenjskim lesom. Pa tudi gozdarji in lesarji so se po dolgih letih končno našli za skupno mizo in se včasih sicer ostro, včasih pa tudi manj ostro pogovarjali, vendar je bil na koncu vselej dosežen sporazum, ki je v celoti vzeto, ustrezal vsem. To je nedvomno največji uspeh preteklega leta.
Tudi ko je začelo primanjkovati članicam ivernih plošč, smo šli združeni v akcijo in uspeli. Razdrobljenim to nikakor ne bi uspelo. Tako smo za Alples, ki je največji porabnik ivernih plošč, dosegli dolgoročno pogodbo o dobavi te surovine z Brestom iz Cerknice in Glinom iz Nazarij, ki je v pripravi.
Tudi veliko pomanjkanje obratnih sredstev, ki so jih povzročile težave v prodaji oziroma večje zaloge, je resno ogrozilo obratovanje v nekaterih članicah GLG. Ker pa združeni predstavljamo dokaj močno organizacijo, nam je uspelo pravočasno dobiti primerna posojila za obratna sredstva. Marsikje so s temi krediti izplačevali delavcem njihov mesečni zaslužek, ki ga drugače verjetno sploh ne bi mogli. Tudi tu smo torej dosegli združeni uspeh, ki ni sicer zgodovinskega' pomena, prav gotovo pa pomeni stopnico k utrditvi medsebojne
povezave in k zaupanju v tako združevanje.
Čeprav pa ni dobro trditi na ves glas, saj nam bi lahko marsikdo očital zaprtost, pa le ne moremo ponovno mimo ugotovitve, da smo ves les vsaj primarno, v večini pa tudi bolj, predelali na Gorenjskem. To pa je bil nekje tudi eden izmed ciljev naše povezave. Že takrat smo rekli, da les mora Gorenjsko zapustiti le oplemeniten in to nam je presenetljivo hitro uspelo.«
— Leto 1975 bi lahko imenovali »leto preizkušenj« za lesno industrijo. Kako so to leto prebrodile članice SOZD GLG?
»Ko smo ustanavljali GLG, nihče ni pomislil, da se lahko za
to vejo gospodarstva v tako kratkem obdobju temeljito spremenijo pogoji dela in razmere. Znane stvari, ki pa jih kaže ponoviti predvsem zato, da lahko nekje svojo uspešnost še potrdimo in da rečemo, da smo po tem letu lahko prepričani, da bomo tudi v prihodnje uspevali, so namreč naš GLG postavile pred hude preizkušnje. Kot rečeno smo jim bili, več ali manj, združeni kos.
Prvič po vojni je lesno industrijo zajela recesija oziroma gospodarska kriza. Tako hude konkurence, kot je bila v preteklem obdobju namreč na tem področju tako na svetovnem kot tudi na domačem trgu doslej ni bilo. Vse to bi lahko imelo hude posledice za uspešnost poslovnega leta kakor tudi na finančni izid. Cene se namreč v nobeni panogi niso tako znižale kot prav v lesni industriji. Reprodukcijska sposobnost podjetij se je tako znižala za skoraj polovico. Kot primer lahko navedem LIP Bled, ki je imel 1974 reproduktivno sposobnost 3 stare milijarde, letos pa v 9 mesecih le 1,8 milijarde dinarjev. Tudi pri Gozdnih go-
spodarstvih ni situacija nič boljša. Če bo šlo tako naprej, potem danes leto podjetja ne bodo imela prav nobenih sredstev za razširjeno reprodukcijo (za gradnje). Draži pa se tudi reproma-terial, s katerim pa so težave tudi pri nabavi zaradi omejitev uvoza.
—	Pojdiva malo stran od lesnih podjetij. Ob združevanju je bilo precej govora tudi o kmetih, ki so kooperanti GLG in so tako posredno vključeni v GLG. Kaj je bilo storjenega v tem letu?
»Za kmete nismo koristni le v tem, da so prodali svoj les. Večina jih namreč ne živi več izključno od gozda, ampak jim je ta dopolnilni dohodek. Končno so namreč dobili perspektivo te njihove dejavnosti. Kreditne službe, pospeševalci, turizem (kmečki), ogromno teh kmetov oziroma njihovih sinov in hčera (npr. v Selški dolini) je našlo zaposlitev v lesni industriji. Veliko je bilo narejenega za odpiranje vasi z novimi potmi in cestami. Letos se dela samo za primer nova cesta v Bohinju v Podjele, ki bo stala 400 milijonov dinarjev in bo denar združen. Konkretno za te ljudi se dolgo nihče ni zmenil. Kljub temu pa bodo njihovi gozdovi za normalno izkoriščanje še dolgo zaprti, ker še niso dostopni. Tudi lesna industrija bo v bodoče del dohodka dajala za te stvari, kar naj bi z dohodkovnim sistemom dobilo še uradno potrditev.«
—	In prihodnost, tovariš Tolar. Kakšna bo oziroma kakšna bi morala biti?
»S še boljšim medsebojnim razumevanjem, ki še ni tako kot je treba, bomo z vsem vodstvenim kadrom gledali na SOZD kot celoto. Veliko podporo imamo v ZK, sindikatu in drugih samoupravnih organih. Še več bo potrebno narediti, to je pokazalo preteklo leto, na področju dogovarjanja glede prodaje, delitve kadrov, razvoja. Ker pa sem že po naravi kritičen, nisem povsem zadovoljen. Vendar pa vseeno ne kaže preveč črno gledati na vse kar je bilo storjenega doslej. Bodočnost je precej odvisna od vseh delavcev, ki delajo v članicah GLG, od umskih delavcev do kmetov. Če se bo delalo z optimizmom in če bodo upoštevali in delali po svojih samoupravnih pravicah, potem bo ta prihodnost svetlejša in še bolj sigurna. Za vse nas se pravo delo šele začne.
Zato seveda želim na koncu vsem delavcem članic sestavljene organizacije združenega dela gozdarstva in lesne industrije Gorenjske kar največ poslovnih uspehov, ki naj jih prinese tudi naša skupna pot, seveda pa vsakemu posebej tudi dosti osebne sreče v letu 1976.«
J. Čadež
Prihodnost v SOZD gorenjskega gozdarstvo in lesne industrije
Na nedavni seji izvršnega odbora republiške konference SZDL Slovenije je bila v razpravi izrečena zanimiva mi-misel: »Prenekatere TOZD še niso presegle starega podjetniškega obnašanja in ne kažejo pripravljenosti za uskladitev svojih načrtov v okviru delovnih organizacij, še manj pa pod okriljem sestavljenih organizacij in širših skupnosti združenega dela«.
Samoupravni sporazum »GLG« in naša prihodnost pa temelji prav na teh skupnih prizadevanjih za boljšo skupno prihodnost. Brez posebnih podrobnih razglabljanj je jasno, kje je predvsem težišče dela za njeno izgradnjo. Ne v planih in strokovno obdelanih programih, ki ostanejo največkrat edini material brez skupne samoupravne in družbenopolitične zahteve za uresničevanje. Zato so namreč prepogosto točno opredeljene gospodarske razsežnosti, medtem ko so pozabljene in izpuščene socialne in prostorske komponente.
Dodatno moramo poudariti tudi razliko med novim in nekdanjim hierarhičnim »od zgoraj« planiranjem, ki ga ni bilo mogoče povsod in povsem uskladiti s pravicami in hotenji delavcev in delovnih ljudi v samoupravnih organizacijah. Nekdanji sistem planiranja je bil posebno različen od novega načina dogovarjanja, usklajevanja, združevanja in srečavanj interesov vseh vrst družbenih skupnosti. Temeljne organizacije združenega dela v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske so v samoupravnem sporazumu o združevanju izoblikovale že vrsto izhodišč samoupravnega družbenega planiranja. Vodilna misel določil sporazuma je napredek in razvoj ter dosledno usklajevanje pozitivnih interesov vseh delavcev. S sporazumom smo skladno z ustavo in zakonom o družbenem planiranju
uzakonili tudi veljavnost planov TOZD.
Planiranje danes po novih ustavnih zakonskih merilih preživlja tudi samostojo razvojno obdobje. Pri vsem smo šele na
Jurij Hočevar — direktor razvojno programskega sektorja
začetku, tako v temeljnih organizacijah kot v republiki in zvezi. Naloge samoupravnega planiranja so tako zahtevne, da jih ni mogoče osvojiti zgolj iz navodil in priročnikov, temveč jih moramo doživeti in osvojiti v družbenem dogajanju. Zato je negativna ocena prehitra tam, kjer še ni zadosti utrjena solidarnost, kjer še ni izkoreninje-
na podjetniška miselnost ali pa je še premalo razvit smisel za združevanje dela in sredstev.
Našo SOZD gospodarsko opredeljuje gozdno-lesno gospodarstvo med tiste panoge, ki so vertikalno neločljivo medsebojno povezane, ne glede na zunanjo organizacijsko obliko.
Gozdna surovina — predelava — prodaja — bolje zadovoljevanje porabnika, so trije sestavni elementi proizvodne panoge. Pri tem pa ne pozabljamo, da gozdovi in gozdno gospodarjenje zadovoljuje, razen z lesno surovino, še kompleks drugih človekovih potreb in s tem izpolnjuje pomembno družbeno vlogo.
VELIKA PORABA IGLAVCEV,
PREMAJHNA LISTAVCEV
Naše gozdno gospodarjenje je visoko razvito in lahko ugotovimo, da se bližamo optimalnemu izkoriščanju obstoječega, seveda pa je potrebno upoštevati naravni prirastek, da tako postanejo gozdovi resnično trajni.
Najmočnejša povezava v omenjeni vertikalni integraciji je skupna lesna surovina, kot prostorsko in socialno neločljiva celota človeka-delavca proizvajalca, narave-gozdnega fonda in tehničnih proizvajalnih sredstev — naših tovarn s strojno opremo.
Posebno pomembno vlogo ima tu kmečki-gozdni proizvajalec — delavec. Ta namreč daje polovico surovine naši lesni predelavi.
Prav zaradi spredaj nakazanih dejavnikov imamo razlog, da prikažemo podrobneje izhodiščne osnove surovinskega oskrbovanja.
Spodnji prikaz gozdnih površin in gozdno-tehnične proizvodnje nam daje pregled o surovinski bazi kot izhodiščni osnovi ravzoja lesnega gospodarstva:
Območje P°vr^ina gozdov Tržna predvidevanja v netto m3
ha % iglavci % listavci % skupaj %
Blejsko
družbeno
zasebno
Kranjsko
družbeno
zasebno
Gorenjsko
(Bled in
Kranj)
51.064 100 26.643	52
24.421	48
65.977 100 20.286	31
45.691	69
117.041 100 46.929	40
70.112	60
118.727 100 75.103	63
43.624	37
113.920 100 46.010	40
67.910	60
232.647 100 121.113	52
111.534	47
15.258 100 9.758	64
5.500	36
31.150 100 16.970	54
14.180	46
46.408 100 26.728	58
19.680	42
133.985 100 84.861	63
49.124	37
145.070 100 62.980	43
82.090	57
279.055 100 147.841	53
131.214	47
Podatki o površinah gozdov nam pokažejo v Blejskem delu močnejši družbeni sektor, v Kranjskem delu pa močnejši zasebni sektor. Enaka ugotovitev velja tudi za gozdno-tehnično proizvodnjo, ki je v tržni-blagov-ni proizvodnji prikazana v let-
nem povprečju za obdobje 1976 — 1980, kakor traja srednjeročni plan. Iz danih podatkov se lahko naredi še dodatna analiza. Za gospodarjenje z gozdovi pa so vsekakor pomembne sprednje ugotovitve o odnosih med družbenim in zasebnim sektorjem.
Asortiman gozdne proi zvodnje v letnem povprečju pa je za obdobje 1976—1980 predviden takole:
Iglavci m3	Bled	Kranj	Skupaj
hlodi za žago, L, F, R	85.900	83.300	169.200
drogovi	4.000	9.010	13.010
celulozni les	15.800	16.060	31.860
jamski les	500	1.700	2.200
ostali tehn. les	12.527	3.850	16.377
Skupaj	118.727	113.920	232.647
Listavci m3	Bled	Kranj	Skupaj
hlodi za žago	6.000	16.000	22.000
jamski les bukev	3.100	1.050	4.150
jamski les hrast	—	950	950
taninski les kostanj	—	2.000	2.000
drogovi kostanj	—	350	350
drva bukev	6.158	10.100	16.258
drva hrast	—	450	450
drva ostalo	—	250	250
Skupaj	15.258	31.150	46.408
žage — začetek lesne proizvodnje 2-------------------------------
G
e
Iz nastajajočih orisov srednjeročnega programa lesno-predelo-valne veje pa je lahko ugotoviti, da se kaže razvoj v smeri predelave iglavcev, ki so že tako deficitarni.
Naša predelava rabi tudi zelo kvaliteten les.
Za porabo listavcev pa lesna predelava še ni oblikovala dokončnih stališč. Dejstvo pa je, da prav v obdobju tega planiranja povpraševanje po bukovem lesu ni veliko. Prav zaradi tega pa je tem pomembnejša naloga industrije v regiji in enako prodaje, da najboljše ovrednoti tudi ta les.
Po programskih predvidevanjih bi TOZD v letu 1980 za predelavo porabile sledeče količine žaganega lesa:
	O > 03 •ÌPS	bukovina m3
Alples	11.300	660
Gradis	26.500	—
Jelovica	41.000	—
Lip Bled	57.600	—
Zlit	10.600	2.150
Skupno	147.00	2.810
Proizvodnja	115.056	9.900
Podatki kažejo na velik razkorak za oba primera, kar zadeva lesno surovinsko oskrbo iz regijskih virov.
Podrobnejša analiza pa kaže povečanje porabe žaganega lesa iglavcev za predelavo predvsem v obloge, ladijske pode, opažne plošče, okna in masivno pohištvo.
Možnosti za izravnavo razkoraka v bilanci lesne surovine so dane v boljši izrabi surovine. Tu sem prištevamo odnos do lesa, moderno tehnologijo, sestavljanje in spajanje v elemente, izbiro izdelkov in gospodarjenje z lesnimi ostanki.
KAKŠNE NALOŽBE
DO LETA 1980?
Investicijske programe, ki so v pripravi za srednjeročno obdobje, lahko šele predvidevamo, da se bodo usmerili v tehnološke izboljšave in izpopolnitve kapacitet za doseganje najboljših rezultatov.
Povsem nove proizvodnje ali novih izdelkov pa ni na vidiku. Nujno potrebno je predvideti modernizacijo žagarske proizvodnje in selekcijo obratov.
V proizvodnji žaganega lesa so še velike neizkoriščene rezerve glede na izrabo surovine, racionalnost dela in modernizacijo tehnologije.
S srednjeročnim programom predvidevajo TOZD izpolnitev predelovalnih kapacitet in modernizacijo tehnologije.
Tovarne ivernih plošč v obdobju 1976 — 1980 ne bomo načrtovali, ker so se proizvodne in tržne razmere v republiki, zvezi in svetu močno spremenile, da bi bila gradnja do leta 1980 neutemeljena. Podrobno poročilo o tem je obravnaval DS SOZD.
Pomembno razvojno usmeritev nakazuje srednjeročni program tovarne celuloze in papirja Medvode, ki postaja tudi naj več-
ji porabnik manj kvalitetnega lesa, predvsem tudi bukovine in lesnih ostankov iz predelave.
Proizvodnja celuloze in papir-
ja bo porabila v regiji:	m3
— celulozni les iglavcev	65.520
— celulozni les bukev	88.000
— ostanki iglavcev	30.784
Skupaj	184.304
in bo izdelala po rekonstrukciji: —- sulfitno beljena celuloza iglavcev — 20.000 ton,
—	sulfitno beljena celuloza listavcev — 20.000 ton,
—	brezlesni tehnični in tiskovni papirji — 40.000 ton.
V deležu poslovnih meril bo ta proizvodnja postala v regiji zelo pomembna in posebno v izvozu z 0,53 % izvoza vse regije, ki ga predvidevajo skupno TOZD 28 milijonov dolarjev v letu 1980, kar pomeni trikratno povečanje sedanjega izvoza. Celotni doho-
Ludvik Kejžar — sekretar medobčinskega komiteja ZKS za Gorenjsko
Tovariš Kejžar. Ker ste precej dobro seznanjeni z delovanjem te sestavljene organizacije, bi verjetno lahko na kratko ocenil njeno dosedanjo pot?
»Prav gotovo je za Gorenjsko, pa za Slovenijo in če hočete tudi Jugoslavijo les izredno pomemben in nam nikakor ne bi smelo biti vseeno kakšni bodo družbeno ekonomski in socialni odnosi v tej branži. Ob obletnici povezovanja na Gorenjskem naj rečem, da je to le začetek integracijskih procesov. To nam lahko služi kot izhodišče. Le človek, ki ne pozna proizvodnje bi lahko od tega GLG pričakoval po enem letu tudi neke številčne rezultate. Mislim, da je bil uspeh
dek pa se bo tako povečal dva-inpolkrat ali pa preko 300 milijard starih din.
Število delavcev v lesno-predc-lovalni panogi (brez gozdarstva) bo naraslo od 3.772 v letu 1975 na 4.282 v letu 1980 ali za 13 p/ò, kar pomeni letni porast 2,2 %. Torej v skladu z gospodarsko-socialno usmeritvijo razvoja.
Tokrat še ne moremo nastopiti z vsemi pokazatelji, ker vse TOZD še niso dokončno izdelale srednjeročnega programa in minimum kazalcev.
Za konec pa še ena izposojenka s seminarja iz razprave predsednika komisije za družbenoekonomska vprašanja in socialno politiko pri predsedniku CK ZKS: ko navaja vlogo ZK in družbeno-političnih organizacij »poudarja družbeni interes, da so delavci zainteresirani za dejansko racionalno trajnejše združevanje dohodka, ne pa kratkoročno«. Jurij Hočevar
dosežen v tem, da se je politično konsolidiral in da se je začelo na reševanju notranjih medsebojnih odnosov. Pa še za to je eno leto kratko obdobje. Poglejmo samo razvoj samoupravljanja. Šele po 25 letih lahko pokažemo na res velike spremembe na tem področju.«
In kaj je bilo za vas najvažnejše pri sedanjem delu SOZD-a?
»Za mene kot sekretarja medobčinskega sveta ZK je pomembno, da se je prenesla borba samoupravljanja v strukture po podjetjih v kolektive in da to ni neka politična parola in hotenje politikov in da je to postalo resnično ekonomska nuja. Tu se vidi vsebinska moč združenega dela, ko bo združeval svoje interese in svoj razvoj preko temeljnih organizacij, OZD, SOZD, do reprodukcijskih celot. Nekaj v tem procesu je že uresničenega. Presegli smo mišljenje, da se z formalnim podpisom združevanja zaključi proces. Živimo namreč v deželi z dinamičnim razvojem, kj zahteva prisotnost od ljudi na vseh ravneh in le tako lahko peljemo proces naprej. Ustanovitev temeljnih organizacij v duhu ustave pomeni začetek družbene preobrazbe. Tudi pri teh temeljnih organizacijah je bil ,po dveh letih ocenjevanja, dan poudarek organizacij sko-konstituiranim oblikam. Marsikje niso šli v globjo vsebino. Bistvo povezovanja ni v povezovanju v regijah ali podobno. Potrebna je globja vsebina. Vsekakor je potrebno upoštevati do-
Združevanje temeljnih organizacij
Pri ustanavljanju sestavljene organizacije združenega dela Gorenjske lesne industrije in gozdarstva je precej pobud dalo tudi vodstvo družbeno-političnih organizacij na širšem območju Gorenjske. Posebej to velja za takratnega sekretarja medobčinskega sveta Zveze komunistov za Gorenjsko Martina Koširja. Prav zadnje dni, pred podpisom samoupravnega sporazuma o združitvi Aera Celuloze, Alplesa, Gradisa Škofja Loka, GG Bled, GG Kranj, LIP, Jelovica in Zlit pa je moral na drugo delovno dolžnost. Njegov naslednik Ludvik Kejžar, pa je prav tako že od začetka prisostvoval vsem pomembnejšim dogodkom ob delovanju GLG in smo ga poprosili za kratek razgovor.
hodkovne odnose. Le kontroliranje nad celotno družbeno reprodukcijo na temelju dohodkovnih odnosov je pogoj za oblikovanje reprodukcijskih celot.«
Kaj je po vašem mnenju le korak naprej?
V razgovorih z nekaterimi vodstvenimi ljudmi sem ugotovil, da je dosežen korak naprej in da so prisotne koncepcije ustavne vsebine (odnos LIP — Jelovica) in da so bili potrjeni od samoupravnih organov SOZD-a. Določen je rok kdaj bodo to naredili. Proučiti bodo morali, če so temeljne organizacije organizirane tako, kot je treba in med njimi bo potrebno formiranje dohodkovne soodvisnosti. Tako
se bodo združevale temelnje organizacije v OZD — le-te pa v SOZD in naprej v celoto združenega dela. Vsaka temeljna organizacija je dolžna, da se združuje z drugo. In to s tisto s katero ima skupne interese. Tako bodo nastale nove delovne organizacije in te se naj potem združujejo v sestavljene organizacije.
Sicer pa naj zaključim, da se je na področju lesa precej doseglo, ni pa še izdelanih enotnih programov in zadostnega vskla-jevanja proizvodnje. Tudi vsi premiki še ne kažejo optimalno-sti. Vse to pa so naloge, ki jih bodo morali razrešiti in bodo nekje stalne.«
j. č.
Nace Šenk sekretar sveta ZK SOZD
Osveščenost - predpogoj za uspehe
Ozko — tovarniško miselnost ter miselnost kolektivne in podjetniške lastnine moramo čim hitreje spremeniti. Prej ko bomo spoznali, da le združevanje družbenih sredstev v družbeni lastnini zagotavlja optimalne rezultate gospodarjenja, kot tudi boljše življenjske pogoje delavcev, prej bomo dosegli tisto, kar smo si ob podpisovanju samoupravnih sporazumov o združevanju, zastavili kot glavne naloge.
—	Kako je prišlo do ideje o povezovanju gorenjske lesne industrije?
»Pobuda za to je prišla z Medobčinskega komiteja ZKS, ki je bil prvi iniciator za organiziranje lesne industrije v duhu, kakršnega narekuje uveljavljanje ustavnih določil. Priprave na združitev so stekle hitro, saj se je ves politični aktiv od ZSMS do sindikata lotil akcije zelo resno. Od podpisa sporazuma pa je svet ZKS SOZD pričel delati za čim hitrejše dokončno konstituiranje in se sestal petkrat, ter sprejel pravilnik. Imeli smo tudi tematsko konferenco, na kateri so sodelovali direktorji TOZD-ov in člani družbeno-političnih organizacij, na kateri smo si zadali vrsto nalog, ki jih sedaj že opravljamo«.
Združevanje sredstev in dela in povezovanje v reprodukcijske celote v delu slovenske lesne industrije je torej zaživelo. Še vedno so sicer nekatere nejasnosti in nekatere nepremagane težave. Zato se je Zveza komunistov na področju organiziranja in urejanja novih odnosov v sestavljeni organizacij še posebno močno zavzela.
—	Kaj ste ukrenili v tej smeri?
»Nosilci samoupravnega sporazuma morajo izdelati delitveni načrt, s katerim bo preprečeno, da bi se proizvodni programi razhajali, prav tako moramo izdelati in med sabo uskladiti razvojne načrte, tako za prihodnje leto, kot tudi za srednjeročno obdobje, ki je pred nami in analizirati stanje po TOZD glede uvoza in izvoza, kadrovskih vprašanj in stabilizacijskih ukrepov. Pri reševanju nakazanih problemov, bomo v okviru SOZD prav gotovo uspešnejši, kot vsaka organizacija sama zase.«
V razgovoru je tov. Šenk še povedal, da proces vertikalnih in horizontalnih integracij s tem še
daleč ni zaključen. Še naprej bo potrebno iskati nove možnosti za povezovanje in zato že pripravljajo akcijski program, s katerim bodo skušali ugotoviti, kje so možnosti za navezavo no. vih stikov, pri čemer republiška meja ne sme biti ovira.
— Poleg tega, da vršite odgovorno družbeno-politično funkcijo, uspešno opravljate tudi svoje delovne obveze. Kako vam uspeva uskladiti oboje?
»Član Zveze komunistov sem od 1957 leta in vseskozi aktivno sodelujem pri reševanju problemov, tako v delovni organizaciji, kjer sem zaposlen, kot tudi v osnovni organizaciji ZK, opravljal sem številne, več ali manj odgovorne funkcije in moram reči ,da mi je še kar uspelo uskladiti moje službene dolžnosti s tistimi, ki sem jih sprejel kot družbeno-politični delavec. So obdobja, ko je potrebno resnično veliko delati, tako kot na-primer sedaj, ko si vsi želimo, da bi naša sestavljena organizacija hitro zaživela.«
Pri tem delu je tov. Šenk resnično zagnan in neutruden, kljub temu, da zaradi oddaljenosti zgubi precej časa, da mora veliko dela pasti na njegove rame, ker še vedno ni dovolj kadrov, ki bi se morali angažirati za uresničevanje dogovorjenih sklepov.
Ko je stekla beseda o tem, kaj vse bo še potrebno narediti, tov. Šenk ni mogel mimo nekaterih problemov Gozdnega gospodarstva, v katerem je zaposlen.
»Če bomo dosledno izvajali tisto, kar smo se zmenili, tako v naši, kot v vseh ostalih TOZD in v SOZD, bomo gotovo na pravi poti. Za to pa bo potrebno več discipline, terjati bomo morali odgovornost vsakega in vseh in prepričan sem, da bomo uspeli.«
J. š.
Seja DS SOZD GLG
Delavci iz proizvodnje o GLG
Dobro zamišljeno — slabše izvedeno
Na Gozdnem gospodarstvu Bled sem se o letu dni poslovanja sestavljene organizacije združenega dela GLG pogovarjal z Jožetom Urbancem, kvalificiranim tesarjem zaposlenim na obratu gozdna-gradbena.
2e takoj moram dodati, da je Jože izredno dobro seznanjen z dogajanji, kar pa niti ni tako čudno, saj je član obratnega in centralnega delavskega sveta GG Bled, predsednik sindikata na obratu in tudi član ZK. Sicer pa poglejmo kaj nam je povedal:
»Takoj moram povedati, da jaz na tole združevanje gledam precej kritično. Stvar je namreč bila zelo dobro zamišljena, kako in kdaj pa se bo uresničila pa je vprašanje. Vsi pričakujemo uspeh, saj brez tega združevanje nima pomena. In moram reči, da je po letu dni GLG še vedno neznanka. Vodstvo sestavljene organizacije ima zagotovo še velike organizacijske težave, kar pomeni, da se po enem letu rezultati le težko dosežejo. Mislim, da je to tako kot z otrokom, ki
mora iz plenic, zato bo potrebno še malo počakati. Ko bo začelo vse skupaj teči pa bo verjetno za podjetja, članice, bolje. Predvsem mislim, da se to mora poznati na osebnem dohodku.
V zadnjem času so bile sprejete spremembe samoupravnega sporazuma in mislim, da so stvari dobro postavljene. Delavci, vsaj pri nas na GG se s takim načinom strinjajo. Naše delo je namreč tako, da zahteva boljšo pripravljenost. Oba lesna industrija in gozdarstvo morata vlagati v gozd. Seveda je industriji to teže. Mi smo pripravljeni, da se v regiji ta les bolje oddaja naj bližjemu, kako pa bodo odnosi urejeni, pa je stvar sedaj teh na vodstvenih mestih. Samoupravljanje je že zelo dobro razvito, vendar delavci izobrazbeno le težko razpravljamo in odločamo o najbolj zapletenih zadevah. Zato je treba vodilnim ljudem zaupati. Če pa bodo to naše zaupanje izneverili, potem bodo morali odgovarjati.«
j.č.
JAGODIC FRANJA — DELEGAT GG KRANJ
Dohodkovna soodvisnost
Tovarišica Jagodiče va, zaposlena v Gozdnem gospodarstvu Kranj in delegatka tega kolektiva v delavskem svetu SOZD, se je vabilu na pogovor rada odzvala. Tako je dejala, da vedno najde dovolj časa za opravljanje družbenih obveznosti, kljub temu, da ji na delovnem mestu in doma, dela nikoli ne zmanjka.
»Kot član delegacije GG Kranj sem se dvakrat udeležila sej delavskega sveta SOZD GLG. Zato o kakšnih večjih izkušnjah še ne morem govoriti.«
Pa vendar je tovarišica Jago-dičeva v razpravah o samoupravnem sporazumu in statutu SOZD aktivno razpravljala in sodelovala po svojih močeh. Dejala je, da nikakor ni prav, da je gradivo, o katerem so razpravljali, prejela uro pred pričetkom sestanka.
»Potem je seveda težko razpravljati in odločati, saj ni skoraj nihče na to pripravljen, tako, kot bi za tako pomembno razpravo moral biti. Seveda pa so se stvari že obrnile na bolje,« je dodala tov. Franja, »saj sedaj materiali prihajajo pravočasno, da jih lahko preštudiram in na osnovi razprave z mojimi tovariši, ki so me delegirali, tudi zastopam stališče moje delovne organizacije.«
Kaj pomenijo surovine, to je kvaliteten les, za lesno industrijo najbrž ni potrebno posebno po-
udarjati. Zato bo tudi v okviru SOZD treba vprašanjem povezanim z izkoriščanjem surovin, posvetiti več pozornosti. Ni dovolj, če les samo posekamo, potrebno
je tudi vlagati vanj. Graditi moramo gozdne ceste in podobno. Vsa ta vprašanja bo v okviru grupacije lesne industrije prav gotovo laže reševati. Dohodkovna soodvisnost namreč pomeni tudi to. Zato ne more in ne sme biti vseeno ostalim članom SOZD kakšna bo nadaljnja usoda surovinske baze, temveč morajo prav vsi, ki jo predelujejo ali prodajajo, biti zainteresirani za čim boljšo preskrbo z lesom.
Velik korak naprej
»Čeprav bi lahko rekel, da je prišlo do združevanja na Gorenjskem v lesni industriji in gozdarstvu nekaj let prepozno, saj smo porabili preveč dragocenih deviz za uvoz lesa, pa lahko po drugi strani trdim, da pomeni SOZD GLG danes za naše podjetje, to je Jelovico velik korak naprej.«
Cirilu Pintarju, kj nam je že v začetku pogovora to izrekel, vsekakor gre verovati, saj je dolga leta zaposlen v Jelovici, in sicer na žagi, kjer so seveda tudi najbolj občutili posledice prejšnje razdrobljene Gorenjske lesne industrije in gozdarstva.
»Precej let nazaj smo morali uvažati les iz Avstrije in tudi iz Sovjetske zveze, kar pa ni bilo poceni, posebej pa se je marsikdaj zgodilo, da ga sploh nismo dobili in da je naš obrat — žaga
stala brez dela. Seveda pa je bilo podobno tudi v proizvodnji. Tako smo še pred dvema letoma delali na žagi poprečno le dva do tri mesece na leto. Letos pa je bilo prvič lesa dovolj in tako smo delali poprečno v eni izmeni po 8 ur na dan skozi vse leto.
Nekdaj se na primer z gozdarji nismo mogli pogovarjati, danes pa sedimo za isto mizo in seveda najprej rešujemo svoje težave, potem šele druge. In to tako organizacijske kot tudi delovne. Pa še nekaj je pomembno. V okviru SOZD smo prvič prišli v stik tudi s kmeti, ki doslej niso imeli skoraj nobene moči vplivati na proizvodnjo. Tako pa smo že nekje začeli s tistim zaključenim krogom od pridelovanja do prodaje.
Tu v tovarni se dostikrat pogovarjamo med sabo in skoraj nikogar ni, ki ne bi potrdil dobre Stranj te povezave. Seveda nas večina razume, da je GLG šele na začetku in da bodo uspehi, tisti večji morali priti šele kasneje. Tako je z delitvijo dela, o kateri bo potrebno spregovoriti kmalu kaj več in jo tudi uresničiti. Seveda ne kar na hitro, temveč postopno, saj je sedaj v posameznih tovarnah cela tehnologija, ki jo z menjavanjem pro-
Rezultati -
Anton Kristan, kvalificirani mizar je bil sogovornik v LIP Bled. Dela na Rečici, kjer je začasno skupinovodja pri izdelavi suho-montažnih izdelkov. Pred časom je namreč končal dveletno delo-vodsko šolo in ima torej tudi vse pogoje za tako delo. Istočasno pa je tudi prizadeven delavec, delaven v samoupravnih organih in med drugim sedaj član samoupravne delavske kontrole. Skratka, dobro je seznanjen z dogajanji v podjetju in tako izbor o sodelovanju za glasilo »GLG« nanj ni padel slučajno.
»To kar bom povedal, ni samo moje mišljenje, ampak so podobnega tudi drugi moji sodelavci. Če nisem preveč kritičen, moram povedati, da smo še precej nezaupljivi do SOZD, ker še ni preveč vidnih rezultatov, ali pa smo jih tudi malo prehitro pričakovali. Seveda ne smem zanikati, da zamisel in začetek ni slab, saj je na Gorenjskem veliko lesa — imamo Pokljuko, Mežakljo, Jelovico, vse do Polhograjskih dolomitov, tja do Kamnika so gozdovi in to kvalitetni. Ta les pa je škoda izvažati neoplemeniten, zato ga je potrebno čim bolje obdelati na Gorenjskem. Posebej pri nas v LIP nameravamo postopoma preiti na del proizvodnje, kjer se bo uporabljal izključno masivni les. Zato smo bili tudi zato, da se v Medvodah postavi tovarna ivernih plošč, ki bi porabila slabši les, pa še iverice bi dobili, ki jih večina nas v lesni industriji na Gorenjskem
grama ne moremo kar enostavno vreči stran. Tu je tudi na primer primer Jelovice in Gradisa, ki sta soseda in bi lahko vsaj na področju primarne predelave bolje sodelovali. Sploh pa mislim, da je bilo vse to precej dobro zapisano v samoupravnem sporazumu o združevanju v SOZD in da ta sporazum kaže uresničiti. Pot pa je prava in delavci jo potrjujemo.«
j.č.
prepočasi
rabi. Sedaj pa pravijo, da iz tega ne bo nič, ker lesa ni dovolj. Delavci v LIP mislimo tudi, da bi kazalo v okviru SOZD kmalu razmišljati o tem, da bi Gorenjska lesna podjetja začela izdelovati skoraj kompletno ponudbo za gradnjo stanovanj. Naša temeljna organizacija v Bohinju izdeluje zidake, na Rečici in v Škofji Loki izdelujemo stavbno pohištvo in montažne objekte, notranjo opremo bi naredili v Alplesu, Zlitu in v LIP. Torej bi lahko prevzeli skoraj vso gradnjo, razen čistih gradbenih del (zidarskih). Predvsem pa mi mislimo, da posamezni ljudje v članicah SOZD vse preveč še vedno vidijo svoj lastni interes in premalo skupnega. Po našem mišljenju združitev ni več pomembna v tem, da zagotovi socialno varnost, ta ne bi smela več biti vprašljiva ob sedanji tehnologiji, ki jo imamo v naših modernih tovarnah, temveč mora biti osnovni motiv smotrna uporabitev surovin in to čim večja. Čeprav sem prej rekel, da imamo veliko gozdov, ki so izredno kvalitetni pa vseeno ne moremo trditi, da smo bogati. Zato moramo obstoječi les kar najbolje izkoristiti in ga ne smemo več izvažati neobdelanega. In ker se delavci tega vedno boij zavedamo, lahko rečem, da bo v primeru, če to ne bo uresničeno, potrebno zahtevati od vseh odgovornih pojasnilo, kaj so na tem področju storili.«
č.j.
FRANC KOPAČ — podpredsednik delavskega sveta SOZD GLG, ZLIT TRŽIČ
Delitev dela
»Ko ocenjujemo delo samoupravnih organov GLG,« je v uvodu pogovora dejal tov. Kopač, »ne moremo mimo nekaterih ugotovitev, ki sicer niso samo naš problem, ampak so sploh značilne za našo lesno industrijo. Zaradi ukrepov Zveznega izvršnega sveta o zunanjetrgovinskem poslovanju, se je marsikatera delovna organizacija, članica našega združenja znašla v težavah. Zato so bili ti problemi prav tako na dnevnem redu sej naših samoupravnih organov. Če povem samo primer ZLIT: mi izvažamo okrog 95 % pohi-
štva. Po sklepu ZIS naj bi izvoz povečali za 20 %, kar v našem primeru sploh ni mogoče. Zato so nastali tudi problemi z uvozom strojev in opreme, ki je doma ne izdelujemo in z rezervnimi deli, tako da bomo v 1975. letu s težavo dosegli izvoz iz leta 1974.«
Veliko časa in energije je porabil tov. Kopač v delavskem svetu SOZD za reševanje problemov, ki so se pojavljali ob ustanavljanju. Tako so na štirih sejah največ pozornosti namenili sistematizaciji skupnih služb, razpisom za delovna mesta, kadrovskim vprašanjem, financiranju skupnih služb, usklajevanju Samoupravnega sporazuma z ustavo in še bi lahko naštevali.
»Opravili smo veliko dela, veliko nas pa še čaka, če nočemo, da bi ostali dogovori iz Samoupravnega sporazuma le črke na papirju. Vsa leta so se delovne organizacije, ki so sedaj stopile v SOZD razvijale vsaka zase. Vsaka ima svoje razvojne programe in usmeritve in sedaj jih bo potrebno uskladiti. Zato sedaj pospešeno pripravljamo pametno delitev dela med članice, ki bo omogočila vsaki delovni organizaciji proizvodnjo tistih izdelkov, ki so zanjo najbolj rentabilni. Tako smo določili delovne organizacije, ki bodo nosilci razvoja in proizvodnje določene dejavnosti. S tem bomo preprečili, da bi vsak proizvajal po svoje in se obnašal, kakor bi sam hotel.
To je bil torej osnovni namen združitve, nikakor pa ne edini.«
»Med drugim,« kot je dejal tovariš Kopač, »je združitev potrebna še iz nekaterih drugih vzrokov. Tako bo mogoče čim
več surovine, te je na Gorenjskem dovolj, predelati doma, laže bo prodati izdelke, saj je skupen nastop na domačem, kot tudi na tujem tržišču lahko dosti uspešnejši.« »Dogajalo se je,« je povedal sogovornik, »da so si nekatere delovne organizacije, v želji, da bi čim več izvozile, druga drugi zbijale cene in nelojalno konkurirale. Če bo naš SOZD zaživel, potem se to ne bo več dogajalo — vsaj med našimi članicami ne.«
Nadaljnje vprašanje, ki ga bo potrebno rešiti, bo prav gotovo tudi to, da uredimo sodelovanje z dvema velikima grupacijama — Slovenijalesom in Lesnino. »Predvsem vidim možnost za sodelovanje z njima v trgovinsko-izvoznih poslih, saj sta ti dve organizaciji na tujem tržišču že močno in uspešno startali. Naš SOZD je za to še vedno premajhen, nihče od nas nima lastnih predstavništev. V tujini niti ne poznamo tržišča, ki zahteva veliko raziskav. Do sedaj je imela lesna industrija probleme z različnimi cenami hlodovine na Gorenjskem. Zato se bo v letu 1976 potrebno dogovoriti tudi o tem in prepričan sem, da nam bo to uspelo,« je zaključil pogovor tov. Kopač, podpredsednik SOZD in član delovnega kolektiva ZLIT iz Tržiča, v katerem opravlja odgovorno delovno nalogo, je namreč analitik časa, ali normirec, kot smo temu poklicu rekli včasih.
Breda Pleterski — Tovarna celuloze Medvode:
Namesto
iveric
papir
Približno eno leto je že minilo, odkar se je DO Aero Celje zaradi dejavnosti Tovarne celuloze Medvode, povezala v sestavljeno organizacijo združenega dela GLG gozdarstvo in lesno gospodarstvo, ki ima svoj sedež na Bledu.
Tovarna je pred leti ponudila sodelovanje vsem zainteresiranim gozdnim gospodarstvom, da bi si z dolgoročno pogodbo zagotovila lesno surovino, katero predeluje v celulozo. Pomanjkanje te surovine je treba uvažati po znatno višjih cenah.
Dobro sodelovanje iz preteklih let je narekovalo še tesnejše sodelovanje, ki naj na eni strani pripomore podpisnicam zagotovilo preskrbe s surovino in na drugi strani razvoj.
Izdelan je bil elaborat o postavitvi tovarne ivernih plošč na Gorenjskem, ki naj bi predelovale manj kakovostno lesno maso, istočasno pa naj bi tovarna v Medvodah bila preskrbljena s surovino, ki je potrebna za proizvodnjo celuloze. Ovrednotenje surovine v celulozni industriji je lahko mnogo višje, kot v tovarni ivernih plošč, ker se predeluje naprej do najvišje finalizacije.
Prednost povezave se je pokazala že takoj na začetku, saj je bilo skristalizirano mnenje, da v srednjeročnem programu ni možno postaviti tovarne ivernih plošč, podpira pa se rekonstrukcija celuloze v Medvodah, ki ho to celulozo predelovala v papir, saj bo v letu 1976 začela obratovati papirnica v Medvodah.
J. L.
Delovanje SOZD čutimo tudi mi v proizvodnji
Ko je bila sestavljena organizacija združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo ustanovljena, smo poleg vodilnih mož vključujočih podjetij povprašali tudi delavce, kaj pričakujejo od sestavljene organizacije. Prav gotovo je zelo pomembno, kaj o njej mislijo prav tisti, ki so neposredno udeleženi v ustvarjanju in proizvodnji. Sedaj je leto okoli in zato smo zopet poiskali nekoga iz proizvodnje, ki bi nam povedal, kako je sedaj, ko sestavljena organizacija živi že nekaj časa. Odgovarjal nam je
VINKO FLORJANČIČ, zaposlen v GIP Gradis — TOZD Lesnoindustrijski obrat Škofja Loka:
Ce tako na hitro pogledate na delo sestavljene organizacije, kakšne spremembe so opazne?
Nekako na hitro — bi lahko rekel, da nimamo tistih hudih problemov ob nabavi hlodovine, kar je osnovno sredstvo za našo proizvodnjo. Ob nastanku sestavljene organizacije združenega dela smo si obetali večjo povezavo med gorenjskimi podjetji, ki se ukvarjajo s predelavo lesa. V okviru sestavljene organizacije se naj bi odvijalo poslovno tehnično sodelovanje v predelavi lesa.
Kako pa ste delavci v proizvodnji seznanjeni z vsem, kar je v zvezi s sestavljeno organizacijo združenega dela?
Mislim, da smo kar na tekočem glede gibanj v sestavljeni organizaciji. Na vsakem zboru delovnih ljudi, kjer se torej zberejo vsi zaposleni, je vedno ena točka dnevnega reda namenjena prav sodelovanju in gospodarjenju v sestavljeni organizaciji združenega dela. Seveda so tis Li, ki delajo v družbenopolitičnih organizacijah in raznih samoupravnih organih ter odborih, še bolj na tekočem.
Kaj pričakujete v naslednjem letu od SOZD Gorenjsko lesno gospodarstvo?
V Gradisu, konkretno v Lesnoindustrijskem o-bratu v Škofji Loki, pričakujemo, da bo sodelovanje med članicami SOZD še bolj poglobljeno, pestro in učinkovito. Verjetno bo sestavljena organizacija združenega dela začela bolj agilno delati, ko bodo ustanovljene koordinacijske komisije za posamezna področja.
N. M.
SINDIKAT
Izvajanje
samoupravnega sporazuma — pogoj uspešnega dela
Ko je pred dobrim letom tekla razprava o združevanju gorenjskega gozdarstva in lesne industrje je pri tem pomembno sodeloval tudi sindikat. Predstavniki iz vseh podjetij so namreč sestavljali odbor, ki je tudi po tej plati pripravljal vse za čim uspešnejšo povezavo. Med njimi je bil tudi Zdravko Knaflič — LIP Bled, ki je bil kasneje ivzoljen tudi za predsednika predsedstva sindikata delavcev
SOZD GLG.
Kako sploh izgleda ta sindikalna organiziranost v okviru GLG?
»Že v začetku smo se zedinili za konferenco, v kateri bodo zastopane, oziroma so zastopane vse osnovne organizacije. Ker pa je to izredno veliko delegatov smo izoblikovali tudi predsedstvo, ki ima 9 članov — toliko kot je članic SOZD-a in en predstavnik s strani vodstva GLG. Ta oblika se je pokazala za najbolj primerno, in moram dodati, da se je z njo strinjal tudi republiški odbor sindikata.«
Ker ste dobro organizirani, bi lahko tudi pričakovali, da ste tudi dobro delali v tem prvem letu sestavljene organizacije?
»Preveč pohvaliti se ne moremo, delali pa smo. Najprej smo sodelovali pri pripravi in tolmačenju samoupravnega sporazuma, kot svojo samostojno nalogo pa smo si zadali ustanoviti odbor za delo na področju rekreacije in dopustov. Predvsem smo želeli čimbolj izkoristiti skupno zmogljivost počitniških domov. Posebna komisija, ki jo je vodila Valerija Žakelj je ugotovila vse zmogljivosti počitniških domov članic GLG, ter smo zatem poskusili najbolj smotrno razporediti letovanje preko vsega poletja. Rezultati niso bili tako dobri kot smo pričakovali, vendar nekateri so le bili doseženi. Predvsem so delavci iz Zlita najbolj koristili ponuđeno možnost, drugi pa manj. Vendar mislim, da začetek je in pričakujem v letošnjem letu še vzpod-budnejše rezultate. Dali smo tudi svoj predlog, kako naj bi se postopalo v primeru, če bi se
gradilo nove počitniške zmogljivosti. Predvsem bi to morala biti skupna naložba in čim bolj na jugu Jadrana, saj so vsi dosedanji domovi na Slovenskem Primorju ali v Istri.
Čeprav smo mislili, da bosta športno življenje in rekreacija bolje zaživela, se to ni zgodilo. Premalo smo si na tem področju prizadevali, torej nas to čaka letos. Sodelovali smo tudi pri razpisih za nova delovna mesta na GLG«.
Zanima me, kaj ste na sestankih predsedstva še obravnavali, saj ste imeli, kot mi je poznano 5 sestankov?
»Predvsem je tekel pogovor o uspehih združevanja, kjer smo ugotovili, da je bistveno za uspeh hotenje, ne pa prisila. Menimo, da ni dobro, da se še leto po obstoju GLG še vedno pogovarjamo o delitvi programov, narejenega pa na tem področju še ni nič. Predvsem bi morali imeti drug do drugega več zaupanja, kar še posebej velja za tiste na vodilnih položajih. Vsi se sedaj več ali manj izgovarjajo na samoupravo, kar pa ni res, da bi delavci iz proizvodnje tega ne hoteli. Združevanje pa bo imelo uspeh le v primeru, če se deli delo, da se specializira proizvodnja. Ne pa da vsak dela vse. Tu-dj na področju združevanja kadrov bi se lahko naredilo precej, saj se sedaj ne izmenjavajo izkušnje, tako eni kot drugi pa ugotavljajo pomanjkanje ustreznih ljudi. Te stvari se bodo morale spremeniti in predsedstvo ter konferenca sindikata bosta o tem vodila še posebno pozornost.«
S tem pa sva prišla že do vprašanja, kako načrtujete delo v letu 1976, oziroma čemu boste posvetili še posebno pozornost?
»Lani smo naredili poslovnik in sporazum o delu sindikata, ki ga še niso vrnile nekatere osnovne organizacije. Ko ga bodo vse potrdile, bomo šele lahko naredili plan dela za leto 1976. Do takrat pa lahko samo rečem, da bomo predvsem pozornost posvetili izvajanju samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo. Tudi vprašanje dohodka in delitve osebnega dohodka bo v ospredju, saj je namreč sedaj preveč razlik med delavci zaposlenimi na istih delovnih mestih, vendar v različnih OZD. Odločanje delavcev, ki ga ustava povsem drugače predstavlja kot je sedaj, bo moralo biti drugačno, zato bomo tu poizkusili premakniti stvari na bolje.
Posebej pa bi želeli v okviru sindikalnih odborov ustanoviti aktive mladih delavcev, oziroma sploh oživiti mladinske organizacije. To smo na LIP-u že poizkusili in moram reči, da so že prvi uspehi. Predvsem bomo za vsake take naloge ustanovili poseben odbor, v katerem bodo delavci, ki se na področje spoznajo. Ta odbor pa bomo, potem ko bo delo opravil, razpustili. Tako se bo predsedstvo precej razbremenilo, saj je že sedaj dostikrat primanjkovalo časa za pomembnejše naloge.
Naj dodam, da bodo vsi naši načrti precej odvisni od vodstev v podjetjih, bolje rečeno od iz-vanjanja samoupravnega sporazuma. Ce tu ne bo potekalo tako kot je treba, bodo tudi v sindikatu ljudje izgubili voljo do dela.«
j. č.
Spoznanja o dohodkovni povezavi
Po letu dni odkar obstaja ožja povezava delovnih organizacij v SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske lahko ugotovimo, da cilji samoupravnega sporazuma o združitvi prodirajo z vso življenjsko težo v zavest širokega kroga naših združenih samoupravljalcev.
Res pa je tudi, da se ta zavest vendane prepočasi prebija skozi lupino dosedanjih pogledov in odnosov, ki so nastajali v pogojih ozkih in vase zaprtih sredin, četudi smo jih pojmovali kot »kolektivne«. V resnici pa so bile prepojene z lastniško miselnostjo in so malikovale tržno usmerjenost za vsako ceno.
Načela nove ustave z nadvse razumljivo govorico približujejo vrednote, ki jih v našem samoupravnem sistemu lahko poraja združeno delo. Te vrednote pa ni ceniti samo po veličini materialnega obsega združevanja, temveč predvsem po kakovostni spremembi odnosov v združenem delu. šele taki odnosi bodo z mnogokratnikom pospeševali samoupravno moč združitve, hkrati pa pospešili gospodarsko — s tem pa tudi tržno — učinkovitost združenega dela.
S takim razumevanjem je tce-ba preiti na izgrajevanje dohodkovnih odnosov v samoupravno združenem delu, ki v svojem bistvu pomenijo z dohodkom izraženo povezanost in soodvisnost vseh pestrih oblik upravljanja in gospodarjenja s sredstvi združenega dela s ciljem, da se dolgoročno utrjuje in povečuje materialna osnova združenih samoupravljalcev.
Postopno uresničevanje teh v bistvu preprostih resnic naj bo v središču našega prizadevanja v letu 1976. Če so spoznanja o teh resnicah v načelu sicer prodrla v našo takrat še nekoliko zastrto zavest že ob podpisovanju samoupravnega sporazuma o združi-
tvi, poskušajmo, da jim v letu 1976 damo polno in dorečeno veljavo.
Zato skupno in po usklajeni poti oblikujemo načrt srednjeročnega razvoja do leta 1980, s katerim bomo uskladili v največji možni meri proizvodne programe. To bo povzročilo, da v proizvodnji zajet dohodek v največji meri povečamo in ga s sporazumno delitvijo uporabimo na najbolj učinkovit način.
Preoblikujmo dosedanje odnose med gozdarstvom in predelovalno industrijo v čisto dohodkovno soodvisnost, ki bo upoštevala dolgoročno pomembnost gozdarske baze in njej prilagojenega poslanstva predelovalne industrije, kot stalnega vira za boljše vrednotenje živega dela.
V času, ko nam ustavna preobrazba zagotavlja novim odnosom v združenem delu prilagojen sistem bančne organizacije in poslovanja, je na dlani, da bomo te možnosti izkoristili z namenom, da dosežke novih dohodkovnih odnosov oplemenitimo tudi s pojačanim pretokom denarja preko samostojne in delegatsko upravljane interne ban-Ike. Koncentracija denarnih tokov postavlja piko na »i« v dohodkovno povezanem sistemu gospodarjenja. Prvi cilj interne banke pa naj bo, da se pospešeni pretok sredstev izkoristi za hitrejše obračanje obratnih sredstev, ki spričo sedanjega stanja pomeni kritično področje poslovanja v SOZD združenih delovnih organizacij.
Vsa gornja spoznanja in na njih temelječe dejavno sporazumevanje bo treba vzpostaviti kot merilo za bodoče vrednotenje gospodarskih dosežkov in tudi za presojo stopnje odgovornosti vseh činiteljev v združenem delu za uveljavljanje ustavnih načel v neposredni praksi.
Jože Dolenc
Zbori delavcev so odločili
V zadnjih decembrskih dneh preteklega leta so po vseh temeljnih organizacijah združenega dela pri članicah SOZD potekali zbori delavcev, na katerih so bile obravnavane spremembe samoupravnega sporazuma o združitvi ter novi statut SOZD. Vsebino teh aktov je dal v obravnavo in sprejem delavski svet sestavljene organizacije po končani javni obravnavi, ki je potekala v mesecu oktobru. Rezultati javne obravnave obeh samoupravnih aktov so bili pozitivni, saj so pokazali zanimanje delavcev za nastale spremembe v osnovnem smoupravnem sporazumu, pa tudi za statut SOZD.
Zlasti na delavskem svetu so delegati iz članic predlagali nekaj vsebinskih dopolnitev tako, da so bile predlagane spremembe bolj konkretizirane in dopolnjene. Delavski svet SOZD je poleg spremili j evalnih predlogov postal tudi pobudnik za ustanovitev koordinacijskih odborov za vsa tista področja dela, kjer so proizvodni programi v temeljnih organizacijah enaki ali zelo podobni. Zato je delavski svet SOZD predlagal vsem tem temeljnim organizacijam, da sprejmejo sklepe o ustanovitvi koordinacijskih odborov, v katere vsaka TOZD imenuje svoje delegate. Naloga koordinacijskih odborov je usklajevati različne
proizvodne programe ter vzpostaviti takojšnje medsebojno povezovanje med TOZD z enako ali podobno dejavnostjo. Te naloge bodo koordinacijski odbori opravljali toliko časa, dokler ne bodo proizvodni programi popolnoma usklajeni. Ob tem je potrebno poudariti, da niso bile postavljene definicije glede delitve dela v smislu edinega proizvajalca v regiji, temveč definicije enotnega proizvajalca, kar pomeni takšno medsebojno delitev dela, da se bo proizvodni program medsebojno dopolnjeval s proizvodnimi izdelki različnih proizvajalcev v enotnem proizvodu. Pomembno je tudi, da se koordinacijski odbori formirajo
tudi na področju gozdarstva, tako družbenega kot zasebnega sektorja.
In kaj pravzaprav prinašajo spremembe sporazuma ter novi statut SOZD? Najprej se na novo opredeli firma sestavljene organizacije, nato pa poslovni predmet, ki se opravlja na ravni SOZD. Tu so pomembne predvsem tiste dejavnosti, ki se opravljajo skupno, t. j. dejavnosti: prodaja in nabava, interna banka in zunanja trgovina. Te dejavnosti bo opravljal SOZD v imenu in za račun članic, omenjena solidarna odgovornost je po novem opredeljena z 2 % družbenega proizvoda podpisnic sporazuma, kar pomeni jamstvo za obveznosti SOZD le do določene višine, ki pa je točno opredeljena. Druge spremembe sporazuma imajo značaj dopolnitev teksta s predpisi in so pogoj za to, da se SOZD čimpreje registrira pri pristojnem Gospodarskem sodišču.
Novi statut SOZD pa prinaša v prakso poslovanja to, kar je za delovanje vsake organizacije nujno potrebno. Tu so predvsem določila o uporabi firme, podpisovanje dokumentov, nalogah in odgovornosti strokovnih služb, družbenopolitičnih organizacijah ter poglavje o samoupravljanju in postopku za sprejem splošnih aktov.
Ob tem, da so vsi delavci sprejeli enoten tekst sprememb sporazuma in statuta, je prav naglasiti, da je bila s to enotnostjo volje dokazana odločenost vseh, da se sprejete obveznosti v okviru sestavljene organizacije uresničijo in da poti nazaj ni. Z realizacijo postavljenih nalog in začetih del pa se zastavljena smer delovanja SOZD krepi in uresničuje.
S.	E.
Zadnjič ste imeli delavci podjetij članic SOZD GLG skupno glasilo v rokah tik pred slovesnim podpisom samoupravnega sporazuma predlani decembra. Dve številki, ki sta izšli, sta nosili naslov »Združitev«, kar naj bi simbolično predstavljalo željo gorenjske lesne industrije in gozdarstva po skupni poti. Od teh dveh številk naprej, vse do današnje pa ni izšla nobena skupna stran. Nekatera tovarniška glasila so sicer bolj ali manj pogosto objavljala najpomembnejše dogodke v okviru SOZD, vendar večjega stalnega poročanja le ni bilo.
Prav zato so se predstavniki vseh 8 članic SOZD zedinili, da ob obletnici izide skupna številka. Res to še vedno ni tisto, kar bi lahko imenovali informator, vendar začetek je tu. Ta prva številka naj ba vzpodbudila tudi izdajo ostalih v naslednjih mesecih. Če se bo pokazalo in če bodo delavci za to, bo glasilo »GLG« izhajalo letos na tri mesece, torej bi izdali skupno štiri številke. To bi bilo nekjo tudi umestno, posebej če pogledamo, kako je z informiranjem sedaj po članicah GLG.
Le v LIP, Jelovici, Alplesu in Gradisu izidejo sedaj mesečno njihova glasila. Ostali pa ta glasila že sedaj objavljamo le občasno, ZLIT pa glasila sploh nima. Z glasilom »GLG« bi tako v tistih podjetjih, kjer glasila le redko izhajajo povečali obveščenost za 100 odstotkov, kar je nedvomno v skladu s sprejetimi sklepi Republiškega kongresa Zveze sindikatov, na katerem so obveščanju delavcev posvetili posebno pozornost. Z razvojem SOZD in z njegovo rastjo bi verjetno kmalu začelo rasti število skupnih glasil, kar bi bila logična posledica skupne poti.
Upamo, da ste s tem prvim poizkusom zadovoljni, pričakujemo pa vaše pripombe in tudi kritike, ki naj bi prispevale k boljšemu obveščanju v prihodnje.
Uredništvo
5
GG BLED
Dohodkovni odnosi
Leto, ki mineva, bo v kronikah naših temeljnih organizacij združenega dela zapisano kot leto velike prizadetosti gozdnih sestojev zaradi vremenskih nesreč, kot leto poslovanja, v .katerem je bilo gozdarstvo zaradi gospodarske recesije v povojnem obdobju najbolj prizadeto in kot prvo leto neposrednega upravljanja v samoupravni organizaciji združenega dela, kot smo jo po ustavnih načelih sprejeli pred letom dni.
litev dohodka. Če v posameznih funkcijah nekatere temeljne organizacije, ali celo vse, še ne delujejo tako kot smo predvideli v samoupravnem sporazumu, je to odraz razvojnih težav in ne kakršnihkoli zavestnih odporov. Kot uspehe si štejemo dosežke pri razvoju družbene zavesti pri vseh strukturah združenih delavcev o družbenoekonomski vsebini nove organiziranosti in o ciljih, ki jih s temeljnimi organizacijami in združevanji zasledu-
Posledice vetroloma na Pokljuki
Neprecenljiva je družbena škoda, ki jo izkazujemo s približno
25.000	m3 po snegu poškodovanega drevja in 50.000 m3 vetrolomov predvsem v družbenih gozdovih na Pokljuki, Jelovici in Mežaklji. Velike spremembe v planirani proizvodnji, nepredvidena opravila in težji pogoji dela so poleg, za laike često neopaznih, opravil in naporov strokovnjakov za omilitev posledic naravnih ujm in preprečitev še večjih škod, močno vplivali na uspešnost poslovanja v tekočem in prihodnjem letu.
Splošna gospodarska kriza je prekinila sorazmerno ugodni trend pogojev gospodarjenja. Prvič beležimo padec poprečnih cen za posamezne gozdne sorti-mente, predvsem za žagarsko hlodovino, kar je ob istočasnem hitrem porastu stroškovnih postavk močno zmanjšalo dohodek in resno ogrozilo formiranje ostanka dohodka. Resnost tega pojava je močno vplivala na pripravo stabilizacijskih načrtov. Jasno se zavedamo, da je pove. Čanje produktivnosti več kot nujnost in tudi dejstva, da je ob omenjenem obsegu naše proizvodnje zmanjšanje zaposlenosti edini izhod.
Temeljne organizacije združenega dela, štiri gozdarske, avto-mehaniška in gozdnogradbeniška so se ne le pravnoformalno oblikovale, ampak so tudi resnično postale osnovne celice gospodarjenja in druge družbenoekonomske aktivnosti združenih delavcev od oblikovanja družbenega plana, sprejemanja gospodarskih odločitev do ugotavljanja in de-
jemo. Živa družbena zavest in interes neposrednih proizvajalcev sta porok za stalno poglabljanje samoupravnih odnosov in za razvoj novih oblik neposrednega samoupravljanja.
Manj uspešni smo bili pri uresničevanju združenega dela in sredstev na nivoju iznad delovne organizacije. Ne skrbi nas toliko dejstvo, da v sestavljeni organizaciji združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo niso bili doseženi večji uspehi na področjih, zaradi katerih smo se združili, ker se zavedamo, da na tem področju orjemo ledino in da niti postavljeni cilji niso taki, da bi jih lahko uresničili v tako kratkem času kakor je eno leto, kot so zaskrbljujoči odkloni v družbeni zavesti pri uresničevanju načel samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo. Če po prevladujočem prepričanju smatramo temeljne organizacije združenega dela kot nujnost in za družbeno upravičene, tega ne mislimo tako za sestavljeno organizacijo. Obremenjeni z ostanki liberalistično podjetniške miselnosti in prirojenim nezaupanjem do drugih delovnih organizacij ter ob pomanjkanju poznavanja idejnopolitičnih izhodišč združevanja dela in sredstev, ne moremo zavestno in z voljo delati za skupne cilje. Zavedajoč se resnosti tega pojava, so se politične organizacije, predvsem osnovne organizacije ZK, zavzele za politično akcijo spreminjanja take miselnosti. Predvsem smo razčistili stališča v lastnih vrstah članstva ZK. Zavedamo se, da je združevanje nujnost, da združujejo delo in
Delo v gozdu kmeta
sredstev predvsem delavci — neposredni proizvajalci zato, da bi bilo vsem bolje in da se delavci nikoli niso prilaščali »lastninsko pravico« nad družbenim premoženjem. Zavedati se moramo, da sestavljeno organizacijo predstavljamo delavci iz temeljnih organizacij in ne le delavci zaposleni v naših skupnih službah in da je kritika neučinkovitosti v SOZD predvsem kritika lastne neangažiranosti in lastnih napak.
Kljub temu, da sestavljena organizacija v naši zavesti še ni zaživela, pa vseeno lahko opazimo prve spremembe in tudi uspehe pri skupnem delu. Med drugim vnašamo v medsebojno poslovanje nove kvalitete. Izključujemo prosto delovanje tržnih zakonitosti in medsebojno tekmovanje za
prisvojitev čim večjega dobička in se namesto tega medsebojno dohodkovno povezujemo. Ni pa še pogojev za kompleksno uporabo dohodkovnega sistema v medsebojnem poslovanju in s tem povezanega združevanja dohodka, ker nimamo še izdelanega in sprejetega skupnega družbenega plana razvoja v sestavljeni organizaciji. Dokler nimamo jasno določenih ciljev, prioritetnih nalog, obveznosti in dolžnosti posameznih članic, dokler delavec enega TOZD ne bo mogel vplivati na razvoj drugega, bo težko pričeti z uveljavitvijo dohodkovnih odnosov pri združevanju sredstev tekočega in minulega dela neposrednih proizvajalcev.
Jože Legat
Problematika gospodarjenja z zasebnimi gozdovi kranjskega gozdnogospodarskega območja
Lastniki gozdov kmetje so se na zborih v oktobru in decembru 1974 odločili, da bo gospodarjenje z zasebnimi gozdovi kranjskega gozdnogospodarskega območja potekalo v Obratu za kooperacijo gozdarstva GG Kranj in skupno v sestavljeni organizaciji združenega dela Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske.
Osnovne zahteve lastnikov gozdov — kmetov na zborih so bile:
Vključevanje kmetov v samoupravne organe SOZD in omogočiti soodločanje, višje cene za gozdne Sortimente, hitrejše plačevanje gozdnih sortimentov, del sredstev iz lesne industrije nameniti tudi za gradnjo gozdnih komunikacij v zasebnem sektorju, modernizirati gozdno proizvodnjo zasebnega sektorja, pospeševati kmečka gospodarstva kakor tudi kmečki turizem.
V besedilu samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Gozdarstva in lesne industrije Gorenjske so možnosti teh zahtev lastnikov gozdov uresničljive, zato je bil samoupravni sporazum skoraj soglasno sprejet.
Realizacija sprejetih načel v letu 1975 ni v celoti potekala po predvidevanjih. Za modernizacijo gozdne proizvodnje, pospeševanje kmečkih gospodarstev in pospeševanje kmečkega turizma so skupni dogovori šele v pripravljalni fazi. Cene gozdnih sortimentov so v okviru planiranih zneskov, vendar so istočasno stroški gozdne proizvodnje višji od predvidevanih. Problem so roki plačevanja prevzetega lesa s strani primarne mehanične predelave lesa — poprečno 2,5 meseca in primarne kemične predelave lesa, ki je glede tega v slabšem položaju, saj znašajo zaostanki plačil več kot 6 mesecev .
Navedene ugotovitve so zelo pomembne za pravilno oceno situacije v zasebni gozdni proiz-
vodnji. Za lastnike gozdov je osnovni moment ekonomski učinek sodelovanja. V obdobjih
ugodnih prodajnih cen in plasmana lesa so lastniki gozdov pripravljeni sekati določene etate in jih oddati GG Kranj. V nasprotnem primeru so sečnje nižje ali pa manjše število lastnikov gozdov mimo zakonitih predpisov kljub poostrenim ukrepom gozdarjev, organov Milice, gozdarskih in tržnih inšpektorjev večje količine vrednejšega lesa predvsem iglavcev, usmerjajo v nedovoljeno trgovino kot hlode oziroma deske. Tržna proizvodnja lesa zasebnega sektorja GG Kranj znaša več kot 53 % od celotne prodaje iglavcev in listavcev, zato je ob neugodnih gospodarskih razmerah izpad količin lesa iz tega sektorja lahko kritičen. Pri prevzemu lesa od lastnikov gozdov se že deset let uporablja načelo: za boljši les boljše plačilo, kar ne dopušča nikakršnih izenačevanj cen. Lastniki gozdov so zato zainteresirani oddajati les boljše kakovosti, lesna industrija pa dobiva poprečno boljšo surovino za nadaljnjo predelavo. Zaradi tega so različno dosežene poprečne letne cene gozdnih sortimentov po posameznih občinah.
Podatki preteklega obdobja zelo nazorno kažejo razna nihanja pri prodaji, domači uporabi in odtujitvah lesa iglavcev:
neto m3 iglavcev
Leto	Oddaja	domača uporaba	odtujitve
1970	60.503	12.974	3.976
1971	58.487	11.682	4.259
1972	60.439	9.434	2.043
1973	63.533	10.509	2.221
1974	66.881	10.607	4.419
Cene gozdnih sortimentov so bile do konca julija 1972 zamrznjene, zato je bila odtujena količina lesa 1971. leta za ca. 2.000 m3 iglavcev višja kot v letih 1972 in 1973. V letu 1974 pa je zaradi večjih proizvodnih stroškov odtujitev zopet povečana. Dodeljene količine lesa za domačo uporabo so le v manjšem nihanju.
Za odtujene količine lesa so izstavljene obremenitve za biološko amortizacijo in stroške gospodarjenja. GG Kranj je na ta način izterjalo navedene stroške, vendar je izpad količine lesa za lesno industrijo zelo pomemben.
Tržna proizvodnja lesa je osnova za zbiranje obveznih sredstev za gozdnogojitvena dela, urejanje gozdov, znanstvenoraziskovalno delo, gradnje in vzdrževanje gozdnih komunikacij ter za stroške gospodarjenja z zasebnimi gozdovi.
V začetku vsakega leta je glede na vrednost vseh obveznosti po gozdnogospodarskih načrtih potrebno določiti odbitne odstotke od prodajne cene. Zato je
razumljivo, da mora že tedaj biti znana poprečna prodajna cena lesa. Ce je cena lesa nizka, so odstotki obremenitve višji, potem tudi lastnik gozda manj prejme za oddani les, s tem pada zainteresiranost za oddajo lesa.
Poseben problem predstavlja prodaja hlodovine listavcev na našem področju. Lesna industrija je usmerjena predvsem na predelavo iglavcev, zato delno odklanja prevzem listavcev. Zaradi tega mora biti del količin listavcev prodan izven območja.
(Nadaljevanje na 7. strani)
(Nadaljevanje s 6. strani)
Pri gospodarjenju z zasebnim sektorjem gozdov nastaja niz specifičnosti, katere je potrebno vedno upoštevati in reševati. Poleg že omenjenih pogojev oddaje lesa (boljša cena, hitro plačilo) je potrebno predvideti oprostitve biološke amortizacije za neposredno vgrajen les v kmečka gospodarstva, dogovor glede poseka, spravila in prevoza lesa ter dogovor za izvršitev ostalih del v gozdovih lastnikov v skladu s pravicami, ki jih ima lastnik po
Nedvomno ima Gorenjska najidealnejše osnove najboljšega razvoja lesne industrije in gozdarstva v Sloveniji. To ni trditev na pamet, to je trditev, ki jo potrjujejo dosedanji dosežki. Dolga je tradicija te lesne indu-
republiškem zakonu o gozdovih.
Združitev v SOZD Gozdarstvo in lesna industrija Gorenjske omogoča širše reševanje problematike proizvodnje gozdnih sor-timentov tako med proizvajalci kakor tudi med porabniki lesa. Enostranske odločitve gozdarstva ali lesnopredelovalne industrije ne bodo vodile k boljšim uspehom, zato je potrebno odgovorno takoj in brez odlašanja pričeti z realizacijo skupno sprejetih obveznosti tudi za zasebni sektor lastništva gozdov.
Leopold Zupan
tudi od vsega začetka med pobudniki za ustanovitev »GLG-<. Skupne koristi vseh članic namreč pomenijo boljšo prihodnost tudi Jelovici, ki si je to tudi zamislila v svojem srednjeročnem načrtu razvoja. Od tega surovin-
bolj lokalnega značaja, vendar nič manj pomembna je za Jelovico razrešitev enotnega programa predelovalne industrije v industrijski coni na Trati pri Škofji Loki, kjer naj bi prišlo do uskladitve s »TOZD Gradis« Škofja Loka. Tudi surovinsko pokrivanje med članicami sestavljene organizacije je področje, ki se je letos že pokazalo za uspešno, in mu bo tudi v prihodnje za Jelovico povsem razumljivo pomenilo področje ocenjevanja uspešnosti dela »GLG«. Od številnih drugih prednosti je za Jelovico v ospredju še skupno nastopanje v izvozu, kar bo seveda povsem normalno, če bodo članice želele uspešno poslovati, predvsem ob najnovejših ukrepih na področju zunanje trgovine. Ti pa zagotovo ne bodo kratkotrajni.
Svojo vrednost bo sestavljena organizacija združenega dela morala pokazati tudi na področju skupnih vlaganj, saj je namreč znano, da je lesna industrija in s tem tudi gozdarstvo izpadla
Jelovica meni, da je skupna pot
Edina prava pot
Proizvodnja oken v Jelovici
strije, poznana je tako po lesu kot po izdelkih po vsem svetu, saj je bil izvoz že pred več desetletji iz tega področja izredno pomemben. Tudi njena najnovejša organiziranost v okviru sestavljene organizacije združenega dela »GLG« je porok za to trditev. Dolga leta sta lesna industrija in gozdarstvo šla svoj razvoj ločeno naprej, kar je seveda pomenilo manjši napredek, zadnje leto pa so se končno srečali za isto mizo in začeli skupno reševati težave in razpravljati o prihodnosti. Tudi trditev, da so vse zmogljivosti združene v okviru »GLG« danes na najvišjem nivoju tehnologije portjuje zgornjo trditev. Vse lesne tovarne imajo najmodernejše tehnologije, ki se lahko kosajo tudi z najbolj razvitimi v svetu, gozdarstvo ima dobro strojno opremo, razvejano mrežo komunikacij, tudi kmetje so v okviru gozdnih gospodarstev našli svoje mesto.
Tudi lastna trgovina, ki je zagotovilo uspešnosti, je dejavnik, ki bo tudi v prihodnosti odigral še kako pomembno vlogo. S tem je namreč nekje temu »GLG« praktično uspelo zagotoviti, pogoje, da bi lahko tvorilo prvo reprodukcijsko celoto. Seveda pa še vse le ni tako kot bi moralo biti, kar pa nekje tudi ni bilo pričakovati po enem letu, ko je bilo potrebno ogromno organizacijskih naporov in storiti precej korakov za začetek skupne poti. Vendar se je že na več načinov pokazalo, da je ta pot, ki je bila podpisana pred dobrim letom prava in da bo zagotovo prinesla še boljše uspehe.
Kje je mesto Jelovice?
Pomen in vloga Jelovice v tem SOZD izhaja prav iz prej našte-
skega, kadrovskega, industrijskega, trgovskega in finančnega potenciala lahko namreč vsi pridobijo. To je namreč velika moč, ki mora pravilno vodena prinesti uspehe in rezultate. Zato Jelovica vidi svojo perspektivo in bodočnost v okviru sestavljene organizacije in bo storjeno vse, da se začrtana smer tudi uresniči.
In kateri so tisti dejavniki, ki jim Jelovica v okviru GLG daje največjo prednost? Na prvem mestu je področje delitve dela s tehnološkim usklajevanjem proizvodnje na področju stavbnega pohištva in montažnih objektov. Sledi jim področje združevanja trgovskih zmogljivosti. Seveda pa bo moralo postopoma priti tudi do skupnih vlaganj v trgovsko mrežo, da se bo na ta način čim bolj zagotovila uspešna prodaja izdelkov. Nekoliko
LIP BLED
iz izbora prioritetnih panog. To pa pomeni manj denarja za naložbe s strani družbe, slabše pogoje posojil. Zato bo potrebno združiti vse notranje rezerve za skupne naložbe.
Sicer pa Jelovica gleda na prihodnost optimistično. V enem letu so bili doseženi lepi uspehi, ki jih morebitni neuspehi nikakor ne morejo poriniti vstran, še posebej če se upošteva, da je vsak začetek težak. Več kot 20 let se je gozdarstvo in lesna industrija razvijala na Gorenjskem samostojno in je dosegla odlične uspehe in solidno materialno osnovo. Zato skoraj ni dvomiti, da združenim v okviru sestavljene organizacije združenega dela Gorenjske lesne industrije in gozdarstva, to ne bi uspelo še v večji meri tudi v naslednjih letih.
k. e.
Usklajevanje proizvodnih zmogljivosti pri stavbnem pohištvu
V programu del, ki ga je zastavil SOZD GLG je zajel med nalogami tudi reševanje usklajevanja proizvodnih zmogljivosti in delitev proizvodnih programov v prehodnem obdobju. V skupni programski zasnovi je temu problemu dana dovolj velika teža, zato je med številnimi nalogami pomaknjena daleč v ospredje, torej naj bi dobila pečat prioritetne obdelave. V ome-
tih dejavnikov in zato je bila njeni programski zasnovi je za-
pisano: »V planu razvoja bo treba zlasti rešiti negativne učinke dosedanje razdrobljenosti proizvodnih zmogljivosti in neusklajenosti razvojnih konceptov dosedaj ločenih organizacij združenega dela.
V konkretnem programu dela bo treba rešiti vprašanja prehodnega obdobja. Treba jih bo v interesu usklajenega razvoja rešiti po terminskem pianu in v smislu načel samoupravnega spora-
zuma o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa, ki so ga podprle in podpisale vse v SOZD združene organizacije združenega dela.
Danes je proizvodni program še zelo divergenten in neskladen z zamislijo skupnega programa, po katerem naj bi se proizvodni programi dopolnjevali.
Prehodno obdobje moramo programsko uskladiti v srednjeročnih programih TOZD in zagotoviti, da bo dokončna delitev uresničena v najkrajšem možnem roku.«
Pobliže želimo pogledati kaj se je dogajalo z usklajevanjem proizvodnih zmogljivosti v področju izdelkov stavbno pohištvo odnosno še natančneje na področju vrat. Po samoupravnem sporazumu o delitvi in specializaciji obstoječega proizvodnega programa so se podpisnice sporazumele, da bo vlogo nosilca za programiranje izdelka »vrata s celotno pripadajočo opremo« prevzel LIP Bled.
Oblikovala se je skupina pri nosilcu za programiranje vrat, kj naj bi kot delovno telo obravnavala problematiko in izdelala okvirne programe kot predloge za obravnavo na raznih nivojih kakor veleva samoupravni sporazum. Že po prvem sestanku v septembru t. L, kjer so bile podane nekatere konkretne smernice je delo te skupine zastalo, ker ni rešeno vprašanje pristojnosti in samoupravnosti delovanja takega ali podobnega organa. Kljub temu se je razprava o programiranju in specializaciji v proizvodnji vrat dokaj živo nadaljevala v številnih stikih in posvetih predvsem med ožje zainteresiranimi delavskimi organizacijami t.j. Jelovico in LIP Bled.
Pobuda za podrobnejšo razpravo o delitvi proizvodnih programov se je pričela s strani nosilca programiranja, ko je postavil svoj začetni predlog za razpravo o poteku proizvajanja v prehodnem obdobju. Jedro tega predloga je v tem, da se v srednjeročnem obdobju do 1980 opravi postopno dokončna delitev proizvodnje notranjih vrat v specializiranih proizvodnjah v okviru TOZD, dočim se za vsa druga vrata (vhodna, garažna in posebna) izoblikuje v drugem letu prehodnega obdobja nov skupni program, ki bi se delil kasneje na podlagi ocene in vidikov takratnih gibanj tržišča in ekonomičnosti proizvajanja.
Nedvomno je potrebno izhodiščni predlog LIP Bled vsestransko osvetliti in izdelati analizo učinkov vseh različnih dejavnikov (tehnoloških, ekonomskih, tržnih, organizacijskih
idr.). Podrobna analiza uspešnosti predvidene delitve in specializacije bi prav gotovo dala bolj zanesljive odgovore na številna vprašanja. Največ je pozitivnih učinkov, ki naj jih prinese specializacija proizvodnje, čeprav bodo začetne težave pri prehodu na razširjanje kapacitet obstoječih izdelkov stavbnega pohištva (okna in vrata) ali celo uvajanje drugačnega izdelka. To bi namreč pomenilo določen izpad dohodka, kateremu se pa TOZD prav zagotovo ne morejo odreči. Zato je izvajanje delitve proizvodnje v vseh ozirih kompleksna problematika, ki naj se v končnem rezultatu izkaže predvsem v ustvarjenem dohodku.
Vsekakor je na prvo mesto omenjene analize postaviti razmere na trgu in možnosti prodaje izdelkov. Dogovorjeno je bilo, da naše prodajne službe v delovnih organizacijah pristopijo k izdelavi prodajne prognoze v srednjeročnem obdobju ter istočasno pristopijo k uskladitvi sedanjih proizvodnih in prodajnih kapacitet. Njihove ugotovitve bi bile najmočnejša opora za trdnejše zaključke o učinkih in lažjega obravnavanja delitve proizvodnje. Iskanja drugačnih rešitev, ki se v zadnjem času pojavljajo, predvsem tista, da je lažje doseči cilj, če se zainteresirane delovne organizacije ali Pa temeljne organizacije združenega dela povežejo v skupno organizacijo, je le navidezno. Tako ali drugače se bodo namreč srečale iste osnovne proizvodne enote z istimi problemi t.j. kaj je s sposobnostjo tržišča.
Kljub številnim vprašanjem pri iskanju najboljših skupnih poti za racionalno in ekonomično proizvajanje in poslovno uspešno prodajanje je vseeno prišlo med delovne organizacije do nekaterih izhodišč, na katerih se delo nadalje razvija. Nosilec za programiranje vrat (LIP Bled) je postavil določene osnove, kako bi teklo sodelovanje na treh področjih, in sicer: pri prodaji, nabavi in na tehnično-raz-vojnem področju. Lahko ugotovimo, da je v tehnično-razvojnem sodelovanju v zadnjem času največji napredek.
Ko pregledujemo enoletno prehojeno pot na področju usklajevanja proizvodnih zmogljivosti in delitve programa v stavbnem pohištvu ugotavljamo, da so težave velike, ne pa nepremostljive. Potrebno je pač zaostriti odgovornost do uresničevanja samoupravnih sporazumov, in speljati naloge, ki se jih je zastavil SOZD tudi v svojem programu dela.
E. P.
Lakirnica vrat — LIP
ALPLES
Proizvodnja ploskovnega pohištva
Cilji združitve v SOZD Gorenjskega gozdarstva in lesne industrije so bili zastavljeni tako, da bi se vsako podjetje razvijalo v določeni smeri obenem z medsebojno uskladitvijo razvojnih programov. To pomeni specializacijo posameznih delovnih organizacij, ki bi pripomogla k hitrejšemu povečevanju proizvodnje in k splošnemu napredku.
Detajl iz proizvodnje
Izhajala bom iz tega vidika in skušala podrobneje predstaviti našo delovno organizacijo ALPLES kot proizvajalca ploskovnega pohištva. V okviru SOZDA nastopata kot nosilca v odboru za pohištvo poleg naše delovne organizacije še LIP Bled in ZLIT Tržič, s katerima smo na dveh sestankih opredelili in pregledali posamezne programe in se dogo. var j ali o možni delitvi dela.
Naj vam na kratko orišem našo prehojeno pot v razvoju ploskovnega pohištva, dalj časa pa se bom zadržala ob programu TRIGLAV, ki trenutno predstavlja ime našega podjetja po vsej Jugoslaviji in tudi že v tujini.
Bili smo prvi proizvajalci predsobnih garnitur v Jugoslaviji. Že leta 1969 smo na salonu pohištva v Ljubljani zabeležili večji uspeh na tem področju in dobili nagrado za predsobo ALFA, ki se je obdržala v proizvodnji še danes. Sledile so ji predsobe BETA in GAMA, leta 1970 pa smo se začeli vključevati med proizvajalce sobnega pohištva. Že prvi sistem ARTUS je bil nagrajen na beograjskem Salonu pohištva, vendar je šele naslednji sistem dnevne sobe ARTUR — eno leto pozneje doživel uspeh na tržišču in bil dve leti glavni program Alplesa. Leta 1972 smo se poizkusili v izdelavi pohištva za otroške sobe. Prvi tak program, ki pa se ni proizvajal je bil DOMINO in že naslednje leto MIHEC, ki je dobil na sejmu v Beogradu diplomo za dober design. Ta program je doživel velik odziv pri kupcih in je še vedno v prodaji. Če hočemo poudariti pestrost našega proizvodnega programa moramo omeniti še komplet omaric za kopalnice, ki nam je leta 1974 prinesel v Beogradu še eno diplomo za dober design.
In končno imamo tu še sistem TRGILAV, na katerega smo lahko upravičeno ponosni, ne le za-
radi najvišjega priznanja na salonu pohištva v Beogradu — Zlatega ključa, ampak tudi zaradi resničnih odlik in prednosti, ki jih je spoznalo naše in tuje tržišče. Pri projektiranju tega sistema je bilo treba upoštevati zahteve s strani prodaje, proizvodnje in trgovine. Sistem ima štiri višine: mizno 72 cm, srednjo 127 cm, 181 cm za opremo otroških sob in stropno viši-
S proizvodnjo lesne embalaže so pričeli v Tržiču že pred prvo svetovno vojno. Takrat, in tudi kasneje, so pomembnejši porabniki lesne embalaže to proizvajali sami. To dejavnost so ohranili vse do ukinitve žag veneci-jank. Prvi začetki industrijske proizvodnje lesene embalaže pa segajo v obdobje po prvi svetovni vojni na tedanji Dolenčevi žagi, ki je kasneje prešla v last barona Borna. V žagalnico so postavili stroj za izdelavo embalažnih dog. Velik vzpon proizvodnje lesene embalaže pa se začne s pristopom barona Borna k izvozni zadrugi »Marad«. Poleg žagalnice je Bom uredil poseben prostor za izdelavo elementov za skobljane zaboje (za limone, banane, datlje, pomaranče, itd.). Born je postal eden od pomembnejših članov te zadruge. S svojo dejavnostjo je bila zadruga orientirana predvsem na izvoz, kasneje pa je tudi na domačem trgu odigrala pomembno vlogo pri organizaciji trga za izdelavo embalaže iz lesa iglavcev in to za potrebe tovarn za sladkor, za razpošiljanje masti in suhih mesnih izdelkov, za milo, jabolka, slive, itd.
Po drugi svetovni vojni so na »Žagi« v Tržiču izdelovali veliko zabojnih delov za izvoz. Z ukinitvijo malih žag se je povečal delež izdelave navadnih zabojev za področno industrijo. Po letu 1960 je prenehala izdelava izvoznih zabojnih delov. Ponovno se je povečal delež izdelave zabojnih delov za domači trg. Razmah v proizvodnji lesene embalaže pa je dosegel Zlit z osvojitvijo specialne embalaže za tovarno Iskra. Zlit je takrat ukinil obrat za izdelavo malega kosovnega izvoznega pohištva. Delovna sila, inventar in prostori pa so bili razdeljeni med obrat pohištva in zabojarne. Pri tem so določili tudi razvojni in proizvodni pro-
no 236 cm. Širini sta dve: 45 oziroma 90 cm. TRIGLAV sistem omogoča poljubno izbiro odprtih in zaprtih površin — 260 različnih variant. Uporabnost tega sistema je maksimalno izkoriščena, saj je celo podnožje zamenjano s predalom. Izdeluje se v štirih izvedbah glede na kombinacijo stranic s fronto: wenge-wenge, wenge-zeleno, wenge-be-lo in hrast-hrast Stil.
Sistem TRIGLAV predstavlja danes naš glavni proizvodnji program. Iščemo pa že nove poti in možnosti upeljave novih programov, saj se tudi v našem delovnem kolektivu zavedamo, da je napredek možen samo preko stalnega poglabljanja vseh strokovnih služb.	\| m.
gram obrata zabojarne. Nove transportne metode pa so postavile potrebe po proizvodnji najrazličnejših palet. Zlit je eden od začetnih in že ustaljenih proizvajalcev teh transportnih pripomočkov.
Proizvodnja lesene embalaže je na Zlitu ena od osnovnih dejavnosti, čeprav obstoječe zmoglji-
V razvitih gospodarstvih se kompleks gozdnega in lesnega gospodarstva obravnava kot celota. Zato je nujno, da so delovne organizacije, ki gospodarijo z lesno maso med seboj učinkovito povezane. Poglobljeno sodelovanje gozdnih gospodarstev in lesno predelovalne industrije je izredno važen faktor za hitrejši razvoj teh panog. Naša tovarna si je že pred združitvijo v SOZD prizadevala doseči tesnejše sodelovanje povezanost z gospodarstvom in lesno industrijo.
Smisel take integracijske povezave v SOZD GLG Gorenjske vidimo v viši j stopnji racionalnosti pri gospodarjenju z lesom in v doseganju višjih ekonomskih efektov za lesno gospodarstvo kot celoto in posamezne partnerje v tej integracijski povezavi.
Pred integracijo v SOZD GLG je bil stalno prisoten velik problem v nepovezanosti gozdarsko-lesarskega kompleksa. To pa ni veljalo le za gorenjsko regijo, temveč tudi za ostala področja v Sloveniji. Slučajen položaj na trgu je odločal o velikih naložbah, ki so dolgoročno opredeljevale razvoj cele panoge.
vosti proizvodnje lesene embalaže praktično nimajo svojih prostorov ali pa se mora ostali del prostorov zaradi zastarelosti ali dotrajanja rušiti. Večji del te proizvodnje je sedaj nameščene v prostorih, ki funkcionalno pripadajo obratu pohištva in žagal-nici. Prostori, ki jih Zlit namerava rušiti, so nekdanje lope za žagan les, ki so bile zasilno preurejene v obratne prostore.
O potrebi in nujnosti izgradnje novega obrata za predelavo iglavcev — zabojarne govore dolgoletne želje, sklepi in načrtovanja razvoja podjetja. V razdobju zadnjih 10 let je o tem razpravljal vsak sestav delavskega sveta.
Podjetje želi z izgradnjo novega objekta urediti razmestitev svojih obratov tako, da bo zagotovilo možnost izboljšati tok materiala, produktivnost dela, ekonomičnost proizvodnje ter zdravstveno, tehnično in požarno varnost.
Istočasno nam potrošniki ali koristniki izdelkov in polizdelkov, ki tudi povečujejo svoje kapacitete, narekujejo potrebe po večji zmogljivosti proizvodnje.
Tudi ekonomičnost te proizvodnje je zelo močan faktor, ki terja od podjetja zagotovitev ali Pa celo povečanje akumula-tivnosti. Povečanje akumulativ-nosti pa je odvisno predvsem od začete investicije.
Že iz kratkega zgodovinskega opisa je razvidno, da ima proizvodnja lesene embalaže pri Zlitu dolgoletno tradicijo, kar priča, da je našla svoje tržišče in se prilagodila tržnim potrebam, kot tudi, da ima ugodno surovinsko zaledje. To je tudi vzrok, da je postala družbeno priznana.
Nov objekt, ki je v fazi montiranja konstrukcije na ploščo nad kletjo, je tlorisnih izmer 50 X 20 m in bo služil za namestitev predvsem že obstoječih potencialov opreme in ljudi (I. faza).
Tehnološko bo proizvodna hala hala — nivojska etaža razdeleje-na v:
Razvojni koncepti so se porajali skozi konkurenčno borbo in nastajali stihijsko, ne pa na osnovi združevanja in vsklajeva-nja programov s samoupravnim dogovarjanjem.
V tej vertikalni integraciji, ki je med prvimi v Sloveniji, bo možno čimboljše izkoriščanje do-
mače lesne surovine s tem, da se z medsebojnim dogovarjanjem ter sporazumevanjem ugotovijo izdelki, ki dolgoročno zagotavljajo najboljše ekonomske učinke.
V sklopu take integracije, bo tudi naša tovarna našla pravo mesto in vrednotenje.
Za določen del surovine s katero razpolagajo članice SOZD, se lahko kompleksno ugotavlja smotrnost in ekonomska učinko-
—	oddelek skobljanj in profiliranj
—	razžagovalno grupo
—	proizvodnjo palet in grobih zabojev
—	proizvodnjo prekomorskih in specialnih zabojev.
V	podnivojski etaži — kleti — pa bo vzorčna delavnica, sanitarije, garderobe, skladišče po-trošnega materiala, medtem ko bo obratna pisarna dvignjena nad proizvodnim prostorom.
Zmogljivost obstoječe proizvodnje je 4.800 m3 neto proizvedenih zabojev na leto, v novem obratu pa se v I. fazi predvideva 43 % povečanje proizvodnje. Povečanje proizvodnje se ocenjuje predvsem zaradi:
—	modernejše tehnologije in povečanih zmogljivosti
—	bolj urejenega toka materiala
—	učinkovitejšega dela na delovnih mestih
—	boljše opremljenosti
—	boljše organizacije dela, izboljšanja pri pripravi dela.
Zmogljivost proizvodnje v novem obratu ocenjujemo v I. fazi ob 2 % povečanju števila zaposlenih na 7.000 m3 neto proizvedenih zabojev na leto. Z naknadnim vlaganjem sredstev v izboljšanje in dokompletiranje opreme pa računamo, da bo letna količina proizvedenih zabojev neto 9.500 m3 ter bo končna in naj večja.
Pri tem moramo omeniti, da bomo obdržali sedanjo proizvodnjo specialne embalaže, razširili proizvodnjo transportnih zabojev ali malih lesenih kontejnerjev, povečali bomo proizvodnjo pripadajoče lesene skladiščne opreme, palet in zabojnih elementov za potrebe Jugoslavije, kjer primanjkuje lesa iglavcev. Potrebe po navadnih zabojih pa so se v zadnjih letih zelo zmanjšale. Računamo pa, da so se potrebe končno ustalile. Zaradi omejene možnosti plasmana navadne lesene embalaže pa bo potrebno zavzeti stroge ukrepe proti povečevanju kapacitet, posebno še tam, kjer je proizvodnja lesene embalaže le stranska dejavnost.
V	II. fazi Zlit realno računa in že opravlja tozadevne tržne raziskave ,da bo za potrebe zabojarne porabil najmanj 13.000 m3 rezanega lesa iglavcev; to pa je skoraj celotna količina, ki jo danes razžaga v svoji žagalnici.
Matevž Košir
vitost najvišje stopnje oplemenitenja v kemični predelavi lesa pri proizvodnji celuloze.
Že dosedanje obravnave in ugotovitve nakazujejo objektivne možnosti za razvoj proizvodnje celuloze, predvsem proizvod-nej celuloze iz listavcev. Dosedanje ocene kažejo, da ima Gorenjska dovolj lesne mase, ki ni sposobna za mehansko predelavo in ki predstavlja realno osnovo za povečanje kapacitet proizvodnje celuloze, kot jo planiramo v srednjeročnem programu razvoja v razdobju 1976 — 1980. To povečanje planiramo od dosedanjih 18.000 ton na 40.000 ton.
Realizacijo takih razvojnih programov bi lahko uresničili le z združevanjem sredstev, ki naj bi baziralo na dohodkovnem principu, torej udeležbo na dohodku in ustrezno organizacijsko povezavo sovlagateljev. To pa pomeni bistveno poglobitev odnosov, ki ne bodo več zgolj komercialne narave.
Glede na to, da je naša tovarna edini proizvajalec celuloze in papirja v okviru SOZD GLG, ne
(Nadaljevanje na 9. strani)
Zlit gradi nov objekt obrata za predelavo iglavcev — zabojarne
Prvi korak v skupno pot
Integraciji v SOZD GLG pripisujemo v Aero — Tovarni celuloze Medvode velik pomen
Poglobljeno sodelovanje
(Nadaljevanje z 8. strani)
stopa v ospredje vprašanje delitve programa, smotra te integracije pa vidimo na drugih področjih medsebojnega povezova-
nja, ki smo jih nakazali in sicer tako za sedanji obseg poslovanja naše TOZD kot za njen dolgoročni razvoj. Tak razvoj pa hkrati predstavlja solidne temelje za
razvoj ostalih TOZD-ov Aera v tej vertikalni integraciji, ki bodo papir iz Medvod, fiinalizirali in oplemenitili do najvišje stopnje.
J. L.
Gradnja novega obrata za proizvodnjo specialnih papirjev — Tovarna celuloze Medvode
SOZD opravičilo svoj obstoj
Čeprav je leto dni kratko obdobje za ocenjevanje uspešnosti take grupacije, kot je sestavljena organizacija združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo, se vendar tudi v tem času že kažejo prvi rezultati sodelovanja. Kako o tem mislijo v Lesno industrijskem obratu GIP GRADIS iz škofje Loke, nam je pripovedoval njegov direktor Leopold Ilovar, dipl. oec.:
»V prvem letu svojega obstoja se je sestavljena organizacija združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo ukvarjala predvsem z začetniškimi težavami in izvrševala naloge, ki so bile predvsem organizacijskega značaja. Velik problem so predstavljali kadrovski problemi, katere se je v prvem letu uspelo le delno rešiti; zasedena so le vodilna delovna mesta, tista delovna mesta pa, ki so predvidena po sistemizaciji, so ostala še nezasedena. Glede vsebinskih nalog je ta sestavljena organizacija združenega dela uspela izvršiti določene premike v medsebojnih odnosih članic sestavljene organizacije, zlasti na področju pokrivanja potreb z masovnimi reprodukcijskimi materiali, manj pa je bilo storjenega iz objektivnih razlogov na področju vsklajevanja in razdelitve obstoječih proizvodnih programov.
V letu 1976 si bo sestavljena organizacija združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo prizadevala predvsem narediti red na področju pokrivanja potreb s hlodovino in žaganim lesom ter za te surovine tudi oblikovati take prodajne cene, ki bodo vsebovale oz. upoštevale poprečno družbeno produktivnost na eni strani ter na drugi strani dohodkovne odnose, zlasti med članicami sestavljene organizacije združenega dela. Še naprej bo predstavljala velik problem delitev dela med članicami, zlasti prj dejavnosti primarna predelava lesa ter pri stavbnem in pohištvenem mizarstvu. V letu 1976 bo sestavljena organizacija morala predvsem s svojim delom in odločitvami vplivati neposredno in tudi posredno na vse članice sestavljene organizacije za izboljšanje ekonomskih rezultatov dela ter s tem na ekonomski položaj vseh članic in vsake posebej. S tem pa bo utrjen tudi ekonomski in tržni položaj same sestavljene organizacije združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo.
Za preteklo razdobje je težko govoriti o nekih neposrednih koristih, ki jih je podjetje Gradis oziroma njegova temeljna organizacija združenega dela LIO Škofja Loka imelo od sestavljene organizacije, iz razloga, kot
sem že dejal, ker se je le ta moral ukvarjati bolj z organizacijskimi in le v manjši meri z vsebinskimi problemi. Ta ugotovitev pa bi veljala le v primeru, če bi upoštevali le trenutne interese. V kolikor pa upoštevamo dolgoročnejše interese, potem moramo ugotoviti, da smo že doslej imeli, zlasti pa to pričakujemo v prihodnosti, koristi od sestavljene organizacije združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo.
S pristopom v članstvo smo uspeli navezati prijateljske in poslovne odnose z vsemi članicami sestavljene organizacije združenega dela, kar nam omogoča boljši vpogled v celotno problematiko, ki se nanaša na gozdarstvo in lesno industrijo. S svojimi objektivnimi stališči, zlasti pa s svojim strokovnim delom, bo sestavljena organizacija združenega dela lahko v marsičem prispevala, da se odpravi anarhičnost v investicijski politiki, zlasti pri izgrajevanju preveč dimenzioniranih proizvodnih zmogljivosti; to še zlasti velja za primarno dejavnost.
S svojimi stališči in strokovnim delom, zlasti pa z dogovarjanjem in sporazumevanjem bo sestavljena organizacija združenega dela prav gotovo uspela, da bo dosežen sporazum o delitvi dela, s čimer bo omogočena pri članicah velikoserijska proizvodnja izdelkov in bodo na ta način v večji meri kot doslej izkoriščene proizvodne zmogljivosti, kar bo moralo vplivati na povečano produktivnost in v končni posledici na povečano rentabilnost vseh članic. To pa je tudi osnovni cilj vsake članice posebej, kakor tudi sestavljene organizacije združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo. Ta cilj, to je rentabilnost, predstavlja izhodiščno
osnovo za realizacijo vseh ostalih ciljev, katerih brez potrebnih sredstev ni mogoče realizirati. Eden od pomembnejših ciljev sestavljene organizacije združenega dela v prihodnjem razdobju bo tudi, da bodo v večji meri kot doslej upoštevani dohodkovni odnosi med članicami, pri čemer je mišljeno, da se bo dohodek lahko prelival na tista področja in sfere potrošnje, od koder se pričakujejo največji družbeni učinki dela. Sestavljeno organizacijo združenega dela in tudi vsaka od članic posebej si bo morala prizadevati, da se izboljšajo medsebojni odnosi in zaupanje, ker je le to neobhodno potrebno, če hočemo, da bodo v sestavljeni organizaciji združenega dela zastopane vse članice enakopravno in da bodo resnično doseženi večji delovni učinki in v končni posledici izboljšan gospodarski in socialni položaj delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, ki so se združile v sestavljeno organizacijo.
Na koncu bi želel poudariti, da nobena organizacijska oblika ne more in sme biti sama sebi namen. S to obliko medseboj nepovezanosti članic v sestavljeno organizacijo združenega dela Gorenjsko lesno gospodarstvo morajo biti doseženi neki dodatni, takozvani sinergetski učinki, vsem delavcem pa s tem zagotovljena večja socialna in poslovna varnost. Delo sestavljene organizacije združenega dela mora biti usmerjeno predvsem k iskanju rešitev za odpravo določenih problemov in težav, ne sme pa biti usmerjeno k iskanju nadomestila za sanacijske ukrepe.
Z dosedanjim svojim delom je sestavljena organizacija združenega dela prav zagotovo, gledano s podjetniškega in širšega družbenega stališča, opravičila svoj obstoj in daje tudi garancijo, da bodo tudi v prihodnje doseženi pozitivni rezultati na vseh področjih dela .Pri svojem delu pa moramo že vnaprej računali na težave, ki se odražajo kot posledica objektivnega, največkrat pa subjektivnega značaja. Z dobro voljo in združenimi močmi bomo uspeli eliminirati vsa subjektivna stališča in se na ta način tudi resnično uspeti približati hotenjem delavskega razreda in s tem tudi širše družbene skupnosti.«
N. M.
SEJE DELAVSKEGA SVETA GLG
Vselej živahno razprava
Kmalu bo dobro leto od takrat, ko je v okviru GLG bil izvoljen delavski svet. Sestavljajo ga po trije delegati z vsake organizacije združenega dela — članice GLG. Pri glasovanju pa velja glas samo enega delegata. Ta delavski svet ima tudi svojega predsednika, to je NIKO CENCIČ iz Alplesa Železniki, ki je kot sam pravi bil izbran in predlagan ter nato tudi izvoljen po neke vrste ključu. Ta je za vsako samoupravno dolžnost v GLG predvidel iz vsake OZD enega predstavnika. Tako je na Alples prišla izbira predsednika DS, in za to dolžnost so samoupravni organi, družbeno politične organizacije in vodstvo tega podjetja predlagale tovariša Cenčiča, na prvi seji pa je bil tudi izvoljen.
Kako ste se znašli v vlogi predsednika delavskega sveta GLG?
»Ker sem prostovoljno prejel to delo, lahko rečem, da sem zadovoljen. Doslej je namreč vse potekalo tako kot smo nameravali in to je prav gotovo neke vrste uspeh. Seveda pa tu ne nastopam kot delegat Alplesa ampak kot predsednik DS. Zato tudi praviloma nikdar ne glasujem. Seveda pa to ne pomeni, da ne sodelujem v pripravi stališč Alplesa na določene točke dnevnega reda. Pri nas v tovarni namreč naša delegacija pred vsako sejo delavskega sveta GLG skliče posvet, ki se ga udeležuje predstavnik delavskega sveta v podjetju, predstavniki družbenopolitičnih organizacij, sekretar in glavni direktor. Na tem sestanku temeljito predebatiramo vse točke in tudi napišemo za tista področja o katerih imamo pripombe svoja mnenja.«
In kaj ste v preteklem letu na sejah največ obravnavali in kako so sploh potekale?
»Vse seje, bile so štiri redne in ena izredna, so bile izredno živahne. Če velja za seje DS v podjetjih ali temeljnih organizacijah, da skoraj polovica članov ne sodeluje v razpravi pa moram reči, to za naše seje ne velja. Razprava je vselej živahna, včasih tudi burna, vedno pa prinese končni rezultat. Vselej najdemo ustrezno rešitev.
Največ smo v preteklem letu razpravljali o samoupravnem sporazumu, ki smo ga morali spremeniti in je šel še pred Novim letom v razpravo na zbore delavcev. Drugo pomembno pod-
ročje našega razpravljanja pa je bila delitev programa oziroma razdelitev programa po delovnih organizacijah. Prav uspešna razrešitev samoupravnega sporazuma, če ga bodo predloženega potrdili vsi zbori, bo pomenita velik uspeh našega delavskega sveta. SUZD bo namreč lahko zaprosil na sodišču za registracijo m bo torej dobil svojo pravno osnovo.«
No pa vseeno bi prosil za oceno, ki bi bila malo kritična glede preteklega leta, oziroma bolje vašo oceno dosedanje združitve v GLG?
»Predvsem me moti počasnost pri odpravljanju ozkih podjetniških gledanj, ko vsakdo še vedno preveč vidi svojo delovno organizacijo .Počasi se bližamo cilju zastavljenim ob združitvi. Ustava nam daje na tem področju lepe možnosti in mislim, da se bo prav tu pokazala zrelost posameznih delovnih organizacij v naporih za nadaljno rast SOZD-a.
Predvsem pa naj koordinacijski obori, ki so nova oblika za pripravo dokončne povezave posameznih branž prinesejo uspehe. Ti koordinacijski odbori naj bodo nosilci nove kvalitete. To pa je nekje tudi Kradel jeva zamisel, ki smo jo sprejeli kot dobro za take oblike povezovanja kot je naša SOZD. Predvsem pa naj rečem, da bo povezovanje zaživelo takrat, ko se bo miselnost dokončno spremenila v ta-koimenovani bazi, to je v temeljnih organizacijah združenega dela, ko bodo tam dokončno spoznali prednosti združevanja.«
No in ker sva že pri tem vprašanju, kako vi gledate kot delavec Alplesa na nadaljnje sodelovanje vašega podjetja v SOZD?
»Predvsem mislim, naj bi Alples bil predelovalec hlodovine (žagarstvo, primarna predelava, opaži, dekorativne obloge, podboji )in pa izdelovalec stanovanjskega in oblazinjenega pohištva. Obe ti dve pa sta za SOZD bolj odahjeni, saj sta na tem področju le dva izdelovalca (ZLIT in LIP) in se tako ne zajema celotna problematika GLG«.
Med pogovorom je bilo videti, da se je čenčič že dodobra vživel v vlogo predsednika delavskega sveta in da vedno bolj ifusli »sozdovsko«. To pa je le potrditev njegove misli, da bo GLG začel živeti resnično in uspešno le takrat, ko bo večina od blizu 5000 delavcev začela misliti tako.
j. e.
Ho krotko vse o
Na vprašanja kakšna je pravzaprav sestavljena organizacija »GLG«, Bled bo tisti, ki mu je namenjeno skupno glasilo, le težko odgovoril. Zato poskušajmo ponovno predstaviti »GLG« v celoti.
V sestavljeni organizaciji je združenih osem organizacij združenega dela, in sicer:
GG Bled GG Kranj
Jelovica Škofja Loka Lip Bled Alples Železniki Zlit Tržič
Aero Celje (TOZD tovarna celuloze Medvode)
Gradis Ljubljana (TOZD Lio Škofja Loka)
V	vseh združenih organizacijah je zaposlenih preko 4.500 delavcev, pri obeh Gozdnih gospodarstvih pa je v obratih za kooperacijo vključenih že prek 2300 kmetov-kooperantov.
V	vseh združenih organizacijah je organiziranih 25 temeljnih organizacij združenega dela, dva obrata za kooperacijo, 5 delovnih skupnosti skupnih služb ter enovita delovna organizacija — Zlit Tržič.
Vse združene organizacije opravljajo naslednje glavne dejavnosti:
—	gospodarjenje z gozdovi ter biološka in tehnična gozdna proizvodnja (GG Bled in GG Kranj),
—	proizvodnja ploskovnega, fonskega in kosovnega pohištva (Alples Železniki),
—	proizvodnja oken in vrat s pripadajočo opremo ter proizvodnja montažnih hiš s kompletiranjem (Jelovica Škofja Loka),
—	proizvodnja vrat s celotno pripadajočo opremo, proizvodnja iso-span izdlekov, elementov za opaženje in industrijsko lesenih konstrukcij (Lip Bled),
—	proizvodnja kombiniranega masivnega pohištva, oblazinjenega pohištva, lesene embalaže in paletne embalaže (Zlit Tržič),
—	proizvodnja celuloze in papirja (Aero — TOZD tovarna celuloze Medvode),
—	individualna proizvodnja stavbnega mizarstva in lesnega stavbarstva ter lesenih stanovanjskih in drugih provizorijev (Gradis — Lio Škofja Loka).
Poleg gornjih glavnih dejavnosti opravljajo lesno-industrijske organizacije še razrez lesa na svojih žagarskih obratih. Iz tega kratkega povzetka je razvidno, da je »GLG« res zaokrožena reprodukcijska celota, v kateri se proizvaja vse od hlodovine preko žaganega lesa do lesnih izdelkov v lesni industriji ter proizvodnje celuloze in papirja. Posebno v Jelovici izstopa še trgovinska dejavnost, saj plasira svoje proizvode preko lastnih trgovin.
V gozdno-gospodarskih organizacijah pa je posebej treba omeniti gradbeno dejavnost, ki skrbi za nove ceste v gozdnih okoli-
ših ter dva močna obrata za kooperacijo, ki gospodarita z gozdovi v zasebni lasti.
Za predstavitev »GLG« še nekaj drugih podatkov:
Združene organizacije so v devetih mesecih leta 1975 dosegle celotni dohodek v višini
1.241.440.000.	00 N dinarjev, od tega doseženi dohodek v višini
303.700.000.	00 N din in akumulacija v višini 203,000.000,00 N din. Poprečni neto OD delavcev za prvih 9 mesecev 1975 je znašal
3.189,00	N din. Združene organizacije veliko sredstev namenijo vsako leto za dvig družbenega in osebnega standarda zaposlenih, to je z vlaganjem v stanovanjsko izgradnjo, regresiranje ter razne oblike pomoči. Združene organizacije v »GLG« razpolagajo tudi z lastnimi počitniškimi domovi za oddih delavcev, v
V številnih razpravah o skupnem nastopanju na področju prodaje v okviru SOZD je bila prisotna misel o nujnosti skupnega ali vsaj povezanega delovanja. Toda, kakšne so možnosti za takšno aktivnost in kakšni so pogoji za realizacijo?
Takoj je treba ugotoviti, da je prodaja, pa tudi nabava pri članicah GLG zelo različna. Zato
so različni tudi cilji, ki jih dosegajo. Če omenim najprej surovinsko področje, torej gozdne Sortimente, vidimo, da gre tu predvsem za večje povpraševanje, kot jo lahko nudi gozdna proizvodnja. To velja predvsem za hlodovino jelke in smreke. Po drugi strani pa tržišče tre-
»616(1
katerih je skupno 193 ležišč, in sicer največ v Slovenskem Primorju, nekaj pa tudi ob Istri in Srednjem Jadranu ter na Rovta-rici in v Vratih.
V sestavljeni organizaciji je formiran delavski svet, ki šteje 25 članov ,z delom je že začel odbor samoupravne delavske kontrole, ki ima 8 članov. Tudi družbeno-politične organizacije so v »GLG« aktivno začele z delom, zlasti Zveza komunistov, ki je formirala svoj svet ZK ter Zveza sindikatov, ki je forrsira-la koordinacijski sindikalni odbor.
To je kratka predstavitev sestavljene organizacije, ki pove, da je to močna organizacija, ki po svojih proizvodih pokriva dobršen del naših potreb in ki mora ob nadaljni organiziranosti polno zaživeti in odražati voljo vseh 6.800 ljudi, ki so povezani in zainteresirani za boljšo in trdnejšo bodočnost in svoj družbeni ter osebni razvoj.
nutno ne potrebuje vseh razpoložljivih kapacitet primarno predelanih hlodov listavcev, predvsem bukovine. Zato bo potrebno še veliko vlagati za ustrezno predelavo teh sortimentov. V glavnem želimo, da se les dobavlja interno v okviru GLG s posamičnimi sporazumi med članicami. Problem tega prometa pa je predvsem v različnih stro-
ških gozdne proizvodnje na posameznem območju glede na neenake pogoje delovanja. Kot posledica tega so neenotne tržne cene posameznih gozdnih gospodarstev. Glede ostalih sortimentov pa je bolje, saj je dobršen del tega vezan na predelavo v tovarn; Celuloza Medvode. Torej
je predvsem v najkrajšem času potrebno rešiti odnos med GG na eni strani in lesno industrijo na drugi. Predvsem bi se to moralo rešiti z uvedbo medsebojne dohodkovne soodvisnosti.
Promet z žaganim lesom pa jc drugo stično področje. Ta les mora biti prvenstveno namenjen za pokrivanje potreb članic sestavljene organizacije, ostanek pa bo potrebno plasirati kar se da ugodno na tržišče. Na tem področju je bilo doslej izredno veliko konfliktnih situacij, posebej je lahko za primer Jelovica.
Pa tudi tu so sedaj dosti na boljšem, saj so z novo tehnologijo dobili možnost porabe manj kakovostnega lesa.
Naslednje področje medsebojnih odnosov, ki ga je potrebno urediti, je stavbno pohištvo. Predvsem gre tu za glavna proizvajalca LIP in Jelovico. Precej je bilo govora o njunem boljšem sodelovanju, vendar je nekje tudi težka gospodarska situacija prispevala, da razmere še vedno niso take kot bi bilo potrebno. Njun skupen nastop in delitev dela pa bo nujna, če bosta hotela tudi v bodoče konkurirati drugim tovarnam. Posebno poglavje je tudi tu prodaja, kjer bi kazalo združevali grosistične kanale. Poleg teh dveh največjih proizvajalcev pa nastopajo tudi ostali proizvajalci stavbnega pohištva, ki so vezani na tržišče s specifičnimi pogodbami, kot na primer Alples v kooperaciji z LIK in LIO Gradis z Gradisom, vendar bi se tudi to dalo z ustreznimi odnosi obogatiti in dodeliti.
Področje izdelave zabojev je zajeto praktično povsod, kjer je primarna predelava. Predsvem izstopa tu ZLIT, ki bi z TOZD Podnart lahko dosegel z ustreznim povezovanjem še boljše uspehe, tako na področja zabojev kot tudi transportne embalaže. Na področju izdelave pohištva bi bilo nujno tesnejše povezovanje med ZLIT in temeljno organizacijo Tomaž Godec, ki izdeluje masivno pohištvo in pa Alplesom kot izdelovalcem ploskovnega pohištva. Vse tri skupaj bi lahko tvorile posebno interesno skupnost do Slovenijalesa, ki bi to proizvodnjo posredoval na domače in tuje tržišče.
Poleg naštetega bi kazalo enotnejše nastopati navzven tudi na področju montažnih objektov, opažnih plošč, iso-spana itd. To je vse področje delovanja v okviru SOZD če izvzamemo področje celuloze in papirja, kjer je to urejeno med to tovarno in Aerom Celje.
Poleg področja prodaje pa je skupna stična točka tudi na področju nabave na domačem trgu in tudi v uvozu. Doslej se je tu vedno ustavilo prav na področju organiziranja dejavnosti. Vse premalo se še zavedamo, da delovni ljudje, zaposleni v posamezni delovni organizaciji, niso čisti lastniki teh sredstev po podjetniškem principu, temveč so le kreatorji družbene politike na družbenih sredstvih in kot taki odgovorni za ožje delovanje v okviru TOZD in OZD, kakor tudi v okviru SOZD ali v širši družbeni skupnosti. Čim se bomo vsi skupaj pričeli zavedati teh sprememb, ki so pogojene z ustavo in, ko bomo opravili s podjetniško miselnostjo, potem tudi korak k tesnejšemu povezovanju in delovanju ne bo težak, posebno še, ker ga bo pogojevala ekonomska nujnost. Zatorej imejmo to pred očmi pri naših odločitvah, pa čeprav bo za to potrebno izvesti določen premik v naših mislih in se podrediti skupnim naporom za doseganje boljšega — jutri.
M. Repič
S. Erzar
Usklajena prodaja In nabava
Les — osnovna surovina
na kratko - na kr
Iverice iz Bresta
V soboto, 17. januarja, je v Cerknici slovesno začela obratovati nova tovarna ivernih plošč, ki bo delala v sestavu Bresta.
Tovarna je povsem nova, opremljena z najmodernejšimi stroji, njena zmogljivost pa bo okrog 80.000 m3 plošč najrazličnejših dimenzij. Kot zanimivost naj navedemo, da je okrog 90 odstotkov proizvodnje te tovarne že prodane naprej in sicer pogodbenim odjemalcem. Med njimi so tudi članice SOZD GLG, ki bodo talko precej rešile svoje potrebe po ivernih ploščah. To pa hkrati tudi pomeni, da se tovarna ivernih plošč na Gorenjskem počasi odmika.
čaj
Les iz Afrike
V ponedeljek, 12. januarja, je odpotovala z Brniškega letališča z Inexovim letalom v Centralno afriško republiko 21 članska delegacija predstavnikov slovenske lesne industrije. V glavnem mestu te dežele Bangui so podpisali pogodbo o gradnji lesnih tovarn za primarno predelavo v tej deželi. Nosilec proizvodnje in predelave kakor tudi graditelj novih tovarn bo Slovenijales. Ta ima namreč že pet let v Centralno afriški republiki svojo družbo Slovenija bois, ki skrbi za posek v bogatih afriških gozdovih. Ta les je doslej prihajal v našo državo kot hlodovina, kar je precej podražilo njegovo ceno. Vrednost investicije, ki so jo podpisali bo več kot 160 milijonov dolarjev, v njej pa bodo sodelovali vsi podpisniki. Med njimi so tudi članice SOZD. Torej poleg ivernih plošč bo za članice SOZD na razpolago tudi eksotični les.
čaj
63000
delavcev
Dostikrat je slišati, da je lesna industrija in gozdarstvo nekje značilna panoga za Slovenijo. Koliko to v resnici drži?
Poleg najmočnejše elektronske industrije, tu mislim Iskro in Gorenje je nedvomno res, da je na drugem mestu lesna industrija. V gozdnih gospodarstvih dela namreč več kot 9000 delavcev, v lesnoindustrijskih podjetjih 35.000 delavcev, v tovarnah celuloze in papirja 7.000 ter v grafični industriji še dodatnih
12.000.	Vseh skupaj je torej
63.000	in zanje bi lahko rekli, da jim da zaslužek gozd, ki je tako najpomembnejša surovina naše republike.
čaj
Glasilo ureja uredniški odbor odgovornih urednikov internih glasil članic »GLG«: Janez Konc, Vlado Sadar, Franc Pavlin, Ivan Robič, Marjana Maček, Vladimir Erjavšek, Franc Kumer, Jože Lej ko. Glavni in odgovorni urednik glasila »GLG« je Slavko Erzar. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj