r i BCGSESflaSBS Največji ilovemki dnevnik v Združenih državah . Velja za vse leto ... $6.00 n Za pot leta.....$3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 n i TELEFON: CHdsea 3—3878 NO. 251. — ŠTEV. 251. GLAS List: slovenskih delavcev v Ameriki« H-i m —i>n gataBBW The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. I., nndcr Act of Congress of March 3, 1870 TELEFON: CHelsea 3—3878 NEW YORK, MONDAY, OCTOBER. 26, 1931. — PONDELJEK, 26. OKTOBRA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. SVET LIGE NARODOV SE JE V SOBOTO 0DG0D1L JAPONSKI SE JE POSREČILO IZSILITI 0BDRŽANJE DOSEDANJEGA STATUSA Zastopnik Japonske je obljubil, da bodo japonske w čete čimprej mogoče odpoklicane iz Mandžurije. Predlog Japonske, naj bi se pričela takojšnja pogajanja, je bil zavrnjen s trinajstimi glasovi. — Aristide Briand je izjavil, da je Liga narodov dokazala, da zamore preprečiti nevarnost vojne. — Svet se bo zopet sestal 16. novembra. Hoover in Laval sta se domenila NAJVEČJI MOST NA SVETU ODPRT V soboto je bil izročen prometu največji most na svetu. — Most vodi preko Hudsona in veže državi New York i n New Jersey. 3 AMERIKANCI IZGUBLJENI NA OTOČJU 2ENF.VA, Švica, 24. oktobra. — Vsled trdnega stališča Japonske, ki ni hotela od svojih zahtev niti za las popustiti, se je danes svet Lige narodov od~ godil ift bo šele 1 6. novembra nadaljeval s svojimi posvetovanji. Doseženega pa ni bilo ničesar, kar bi količkaj prispevalo k uravnavi japonsko-kitajskega spora v Mandžuriji. Odpoklicu čet do določenega datuma ni hotel Japonec ničesar slišati. Zadovoljil se je s pogajanji med obema vladama ter obljubil, da bo vojaštvo odpoklicano čimprej mogoče. Protipredlog Japonske, naj se pogajanja takoj prično, predno bi bil določen natančen datum za odpoklic čet, je bil zavrnjen s trinajstimi glasovi. Ob koncu seje je rekel Jošisava, da njegova vlada ne more odobriti predlagane resolucije, zatrdno je pa obljubil, da bo storila njegova vlada vse, kar bo v njeni moči, da prepreči izbruh vojne s Kitajsko. Japonsko vojaštvo mora še nekaj časa ostati v Mandžuriji, ker bi bili sicer tamošnji Japonci brez zaščite. Aristide Briand, predsednik sveta Lige narodov, je rekel ob koncu seje, da je Liga narodov dokaza-j velja samo 5 centov ~ v. . . I rvi dan je slo cez most 00, la, da zamore preprečiti nevarnost vojne, poleg te- avtomobilov, en konj in ga je pa tudi Lavalov obisk v Washintgonu precej prispeval k moralni podpori Združenih držav. Po njegovem mnenju bodo do 1 6. novembra, ko se bo svet zopet sestal, odstranjene vse težkoče med obema orientalskima deželama. Zastopnik Italije, Vittorio Scialoia, je pozval Bri-anda, naj nadaljuje s svojimi prizadevanji. Zastopnik Anglije, lord Cecil, je govoril o veliki potrpežljivosti, ki jo mora imeti svet Lige narodov, ter z nasmehom dostavil, da je Aristide Briand nadvse potrpežljiv. Zastopnik Nemčije, Gerhard von Mutius, je rekel, da gre svetu Lige narodov vse priznanje. Dasi se mu zaenkrat še ni posrečilo uravnati spora med Kitajsko in Japonsko, je vseeno toliko dosegel, da se spor ni poglobil, ampak da je stvar pri starem o-stala. V soboto jo bil slovesno odprt največji most na svetu in sicer v New Yorku med državo Xe\v York in New Jersey. Most je veljal <>0 milijonov dolarjev. iNaslednje številke kažejo veličino mostu: Dolžina glavnega oboka 3oO() čevljev. Visokost stolpov 035 čevljev. Višina mostu nad Iluclsonom 253 čevljev. Širina mostu 120 čevljev. Teža jekla 73,000 ton. Cementne zgradbe 200.000 ton. Prerez vsakega izmed štirih kablov 30 palcev. V vsakem kablu je žic 234, čdtudi je cena življen-skim potrebščinam padla. ADVERTISE in "GLAS NARODA" 000 40,000 ljudij peš. DOVOLJ PURANOV WASHINGTON, D. C. 25. okt. Poljedelski department je danes naznanil, da bo za Zahvalni dan dovolj puranov. Po cenitvi je bilo na farmah 1. oktobra dva odstotka več puranov kot pa lansko leto ob istem času. Mnogo več kot pa lansko leto so zrediti puranov ob pacifiški obal in v državi Texas. Manj pa so jih zredili v severnih državah in v Rocky Mountains. FARMER UBL DVA SINA Mornariški department je dobil poročilo o najdbi razbite ladje, s katero so se pomladi ponesrečili trije Amerikan-ci. BALBOA, Panama, 25. oktobra. — Milijonar Julius Fleisch-mann, ki je bil župan mesta Cincinnati, O., in ki na je potovanju s svojo jahto, je po radiju spo- MORILKA SE JE IZROČILA ___POLICIJI Mrs. Judd je priznala u-mor. — V prepiru je ustrelila obe. — Sama bila prestreljena skozi roko. LOS ANGELES. Cal., 25. ol t Mrs. Winnie Ruth Judd, stara 20 let. ki je ustrelila dve svoji pri- j jatelji in katerih trupla je v kov-, čegih pripeljala iz Phoenix, Ariz, v Los Angeles, se je danes predala policiji PODALJŠANJE MORATORIJA JE PREPUŠČENO EVROPI WASHINGTON, D. C., 25. oktobra. — Posledica pogajanj med francoskim ministrskim predsednikom Lavalom in predsednikom Hoover jem je bila, da se prepusti evropskim narodom inicijativo za možno podaljšanje Hooverjevega moratorija. Zvečer sta izdala Hoover in La- j val izjavo dasta prostodušno CAP0NE DOBIL razpravljala o zadevah, ki so svc- w tovne važnost L Glede razorožit vene konference, kL se bo vršila meseca februaria ENAJST LET j v Ženevi, je bilo rečeno, da b' ... i I la POlICIJI. rocd mornariškemu department!!. Ar T ,, .... . . , , * I Mrs. Judd je priznala, da je da je nsael razbito ladio West . . ........ . . , .... i ustrelila svoji prejšnji prijateljici . ' S kaIer° S° se Plečih |Mrs. A n ne Le Roi in Miss Iled-trije Amerikanc. na Kokosovih . Siimuehon v Phoenix. to(l;i otokih v aprilu. , - , 1 pravi, da se je to zgodilo v boju Fleiscliman je našel pismo, v med vsemi tremi. Mrs. Judd pra-katerem naznanjajo Paid Staeh- ! vi. da je Miss Samuelson ustreli »a j wick iz Huron, S. D., Gord« n' nanjo, ko se je nekaj razjezila Brawner iz Spring-field, 111, in' "ad Mrs. Le Roi. Mrs. Judd j" j Earl Pallier iz San Diego, Cal., da j skočila na Miss Samuelson, ji iz-1 so bili na onem kraju osem ur j trgala revolver. Mrs. Roi jo je prej, predno je prišel Fleiseh- j medtem hotela udariti z železr.o mann tja in da se še vedno naha-, palico, nakar je Mrs. Judd prirejajo nekje na otoku. |'a streljati na obe in jili ubil«. j Medtem ko so Mrs. Judd iska-Fleselimann je sporočil, da je ,e ()b,asti (]veh držav je snmil preiskoval otok v okrožju tinajst - pri51a k nckemn pogrebniku in se nulj. Otok je gosto zaraščen s tro- tam pUstiIa aretirati. Eno roko imela v obvezi, kar je menda po- pič.nimi rastlinami, tako da iskanje zelo težavno. V davnih čash je bil otok zelo sledica strela Miss Samuelsonove. Policiji je izpovedala, da je v varno zavetišče za morske ropar-»prepiru in pretepu obe ustrelila je. Otok sedaj spada k državiCo- in Je P(>tom premišljevala, kam bi sta Rica. spravila obe trupli, nato je skle- Rear admiral N. E. Irin je no- "»la zložiti jih v kovčege v Plioe-slal bojno ladjo Sacramento. *da>nixu, kjer so vse tri imele eno poišče izgubljene Amerikance, ki so • *>o, in jih odpeljati od tam v Los v svojem poročilu tudi omenili, Angeles. da se zopet vrnejo. Na postaji Southern Pacific že- leznice v Los Angeles se je železniški uradnik spomnil, da na ta način lovci nepostavno prevažajo srne iz Arizone v Californijo, zato je zahteval od Mrs. Judd, d«' kovčege odpre. Mrs. Judd pra^-'i, da nima ključev in da gre ponjc ter da se bo kmalu vrnila. Ko je ni bilo več nazaj, je uradnik te lefoniral policiji. V prvem kovčegu, ki ga je po- SMRTNA KOSA Poleg zapora še 50 tisoč dolarjev globe. — Plačati mora tudi sodnij-ske stroške. — 'Kazen mora nastopiti takoj. GIIIGAOO, 111., 25. oktobra. — Sodnik James IL Wilkersin je danes obsodil največjega ameriškega pangsterja, Al Caponeja, , "T * "......... " zaradi neplačanih davkov na 11 odseka za zunanje zadeve, sena- , : . , ,..„: .... torjem Borahom. Po posvet o va! konferenca postavila svet na močan temelj trajnega miru. Stabilizacijo zlate valute sta označila kot bistveni faktor normalnega trgovska poslovanja in ta faktor je treba vzdržati tako v Franciji kot v Združenih drža-: vali. V soboto zvečer je razpravlj-il I francoski ministrski predsednik Laval s predsednikom senatnega i let jeet be t**r in 50 tisoč dolarje-\ gio , , j. -r» i i m- in sodili iske stroške okoli niu je rekel senator Borah, da so , „ J 4100 000 njuni nazori istotako nasprotni ' . . , , .... . I Porota ga ie je prejšnje sobo- kot so bih v zaretku. , » - » 7 - : to spoznala krivega, ker skozi vec* PAIIIZ, Francija, 25. oktobra, let ni plačal dohodninskega dav-Tukajšnjc časopisje je zelo raz*",- ka. čara no. ker ni mogel ministrski' predsednik 'Laval ugladiti v Washingtonu poti za nekako varnostno pogodbo. Vse. kar sta sklenila Hoover in Laval, je sodelovanje med ameriškimi in francoskimi bankami v sedanji finančni krizi. Laval ni dal nohenib koncesij v smeri proti razorožitvi brez jamščine. S tem si je za jamčil podporo zbornice, dasi so bili odločno proti temu, da bi šel v Washington. i Capone, ki je stal med sodbo s prekrižanimi rokami na hrbtu, je mirno sprejel sodbo. Samo njej: >-i ve velike ustnice so se nekoliko tresle in je prste nemirno stiskal. V nedeljo zjutraj ob 2.30 je umrl v hiši 580 Liberty Ave., Will 1st on, L. I., Joseph Edward Pogačnik. Rojen je bil leta 1901 , v Pragi ter se je nahajal v Ame- licija odprla, je bil del trupla Sa-riki devetindvajset let. Po pokli-' mueJsono,ve. V drugem kovčegu cu je bil litograf. V četrtek dne, je bilo celo truplo Le Roijeve. 15. oktobra je s svojimi prijatelji Samuelsonova je bila prestrelje- KXOXVILLE, Tenn., 25. okt. Farmer Frank M. Dyer je najbr-že v duševni zmedenosti s sekiro udaril po glavi svoje tri sinove, nato si je pa sam prerezal vrat. Vsi štirje se nahajajo v bolnišnici v nevarnem položaju. ZAHTEVA SESTURNEGA DELAVNIKA SEATTL7, Wash.. 25. oktobra. Delavska organizacija je potrdila priporočilo William Randolph Ilearsta za šestdnevni delavnik. Na predlog plumberskega voditelja Williama Browna je članstvo odobrilo agitacijo Hearst o-vili listov in je izjavil: — Po mojem mnenju je primerno, da odobrimo vse, kar je pisal William Randolph Hearst za nas in za izboljšanje naših delavskih razmer. •Xato je bil prebran dotični članek in je bil splošno odobravan in sprejet. obedoval in pri tem jedel pokvarjeno pecivo. Odvedli so ga v bolnišnico, kjer so ga operirali na slepiču. Operacijo je prestal, to-| da pozneje je podlegel zastrap-. ljenju. Pogreb s peto mašo v • Williston Park se vrši v sredo do i poldne na St. John pokopališče, kamor dospe okolu enajste ure. Pokojnik je bil sin znane narodne in napredne družine Mr. Jožeta Pogačnika, tajnika Slovenskega Samostojnega Društva. Globoko vžaloščeni materi in. očetu ter bratom in sestri izrekamo svoje Iskreno sožalje. NESREČA V RUDNIKU W1LKES.BARRE, Pa., 25. okt Vsled eksplozije je bilo zasutih šest rudarjev v West End Coa 1 Companj'. Njihovi tovoriši si z vso na skozi glavo, prsi in roko. Mrs. Le )Roi je bila prestreljena skozi glavo. Potem ko sta bila odprta dva kovčega, je pqjicija našla v ženskem oddelku čakalnice še en manjši kovčeg z ostalim delom trupla Samuelsonove. Predno se je Mrs. Judd predala policiji, je telefonirala svojemu možu dr. Williamu Juddu, kateremu je rekla, da je pripravljena izročiti se oblastim. MAŠA ZA FRANCA JOŽEFA JE PREPOVEDANA HRAGA. Cehoslovaška. 25. okt. Zvestoba spominu na bivšega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, velja 79 let staro baronica Ka-rolino Juncker Bigatti Landowner, štirinajst dni zapora. Pred dnevi je baronica plačala za črno mašo za umrlega cesarja, silo prizadevajo, da bi jih rešili. Državni pravdnik je proti njej Jiešitvena dela pa zelo počasi napredujejo, ker se zemlja vedno podsipa. Dva rudarja, ki sta bila pri eksploziji, zelo ožgana, se nahajata v bolnišnici v nevarnem položaju. POVOZIL SVOJEGA OČETA Takoj po razsodbi bil Onpn-ne izročen zveznemu maršal'-Njegov bond je bil preklican in je s tem izgubil svobodo. Samo prizivno sodišče ga nio-re sedaj rešiti, da mu ne bo treba takoj nastopiti kazni. To je bil za Caponeja najhujši udarec v njihovem burnem in zločinskem življenju. TRENTOiX, N. J., 25. oktobra. Ko je Merven Pacev stopil z. lokomotive, da pogleda truplo moža. ki ga je ravnokar povozil vlak. se je opotekel in zaklieal: "Moj oče!" (Njegov oče Willam Pacev, ki je bil star 65 let. je bil železniški nadzornik. TRIJE UBITI V RUDNIKU TRINIDAD, Colo.. 25. oktobra. Pri eksploziji v zapuščenem rudniku. kjer so pričakovali, da bodo zopet pričeli delati, so bili ubiti trije premogarji. vložil tožbo pred okrajnim sodiš-1 čem v Plznu in baronica je bila 1 obsojena na dva tedna zaporne! kazni. Iste kazni je deležen tudi du- J hovnik, ki je maševaL t Weglede kje živite, v Kanadi ali Združenih Državah je zanesljivo varno in zato koristno za vas, ako se poslu« xu je te naše banke za obrestonosno nalaganje in pošilja, janje denarja v staro domovino. Pri nas naloženi zneski prinašajo obresti po 4 % Naša nakazila se Izplačujejo na zadnjih poštah naslovljencev točna v polnih zneskih, kakor so izkazani na izdanih potrdilih. Naslov 1 j en cl prejmejo to raj denar doma, krei samad« ftaaa, fcftg na daljnih potov In itroikov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljen« s podpisom naslovljencev ln iigom zadnjih pott. katere dostavljamo pottljfr« teljem v dokaz pravilnega izplačila. Enake povratnice zelo potrebne sa posameznik« v slučaj* ali sreče pri deln radi kompenzacije, kakor mnogokrat v rasnih sit-čajih tudi na sodni jI t stari domovini. _ Sakser State Bank 82 Cortlandt Street Mew York, N. Y% ■ -Telephone BArclay 7—0380 all 0381 - •GLAS NARODA" ■, '■■- a THE LARGEST SLOVENE DAILY In O. 8. A. "Glas Naroda" Ov&fd and Publish »d by SLOTENIC PUBLISHING CO MP ANT (A OorporAOon) President h. Place of business of the corporation and »ddfMiei of above officers: Ml W. Itth Street, Bero««h ef Manhattan, New Fork City, N. Y. M G L A 8 NARODA (Voice al the People) lamed Rrery Day Except Sunday* and Holiday« la celo leto velja Hat aa Ameriko In Kanado __________—#1.00 8a pol leta________.$1.00 Ka fcetrt leta -------------------J1.S0 Za New York aa celo leto Za pol leta---—---------- Za Inozemstvo n celo leto Za pol leta -------------------- $7 00 ..m$3.50 _____$7.00 —A3.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" liha j a vsaki dan lzvaemžl nedelj ln pramlkov. Dopisi brea podpisa ln osebnosti m ne priobčujejo. Denar nai ae bla-fcrvoH poMIJatl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da ae nam tudi prej&nje blvallAče naznani, da hitreje najde« mo naslovnika.___ "GLAS NARODA", 21« W. 18tfa Street, New York. N T. Telephone: CHelsea 3—3878 LAVALOV POSET Koncem prejšnjega tedna je dospel v Washington franeoski ministrski predsednik Laval. Nniwn posesti« je bil dosegi zhližanjo nied obe- lila naroiloma. Koj po svojem prihodu v Združene države je dejal Laval: — — Francija je miroljubna. Istočasno jo pa previdna, kajti zgodovina in preteklost ji naročata, da mora biti previdna. Franciji niti ne misel ne pride, da bi žalila čast kakega druigega naroda. Njena edina želja je — mir. ANGLIJA PRED VOLITVAMI MaoDonaldov kabinet se je po dolgem kolebanju končno le od-eil za razpust spodnje zbornice in za raspis novih volitev. Vzrok za obotavljanje je bil predvsem tehten pomislek, ali je sedanji položaj, ko je gospodarska kriza ta-ko silovito razmajala in vznemirila javnost, primeren čas za volilni boj. MacDonald je tudi vse poskusil, da odvrne volitve, ven- stičnih poslancev, proti sebi pa mogočne strokovne zveze, vendar je nedvomno, da bo že njegova o-sebna pojava privedla marsika'-:-šnega labomta, da bo oddal svoj glas za moža, ki je toliko let predstavljal voditelja, borečega se za delavske interese .Take osebnosti opozicija nima. Llovd George si še ni opomogel od svoje operacije, da bi se lahko brez strahu za Italijanski letalski minister v Jugoslaviji. Če policija ne verjame bajki o stricu. dar pa se je po neuspelem posve-! svoje zdravje in za svoj uspeh vr-tovanju z Llovdom Geogem nto- j gel v volilni boj. Kavno zato um ral vdati pritisku konservativcev.. volitve niso po srcu. Doslej je 41 ki smatrajo sedanji trenutek za i let stal v ospredju politične de- lavnosti in se uveljavil pri vsakih volitvah, sedaj pa mu je bolezen preprečila nastop ravno, ko gre za več nego običajni voli!m boj. Simonova skupina 28 liberalnih poslancev se je izjavila za vladno politiko, ustanovila novo liberalno stranko in pojde v borbo ramo ob rami z vlado. llivši sodrugi MacDonlada no Italijanski minister zrakoplov- Osijška policija je v zadnji!* stva general Italo Balbo, je pri- dneh polovila ("lame drzne vlo-spel 9. oktobra ob 9.15 na zagreb-j milske družbe. Xeki policijski ško letališče. Po mestu se je ta-[agent je na ulici ustavil nežna n-koj razširila novica o prihodu ifa-lca, ki je nosil v vreči različne lijanskega generala. Zaradi zele j stvari. Ko je neznanec izjavil, da oblačnega obzorja Se je minister J nosi to svojemu stricu, je aerent Balbo spustil pri laškem Vidmu j sklenil, da vpraša "strica"' o water f«m počakal lepšega vremena. ■ nju z aretiraneem. Neznanec je V Zagrebu so ga sprejeli oficirji | nato pustil vrečo in začel bežati, tukajšnjega zrakoplovnega kon-, agent pa ga je kmalu vlovil j * t zulata. Balbo je potreboval za po-j aretiral. Bil jo to Bogdan Rad.-let iz Vidma do Zagreba eno uro j vojevič, po poklicu brivski po-1« minut. »lug. vojaki so poma- j močnik, ki je izdal tudi svoje j>«»-gali pri pristanku Balbovega avi- magače, ki so zakrivili že števil-jona ter so mu dali na razpolago, ne vlome. Xa perifernji mosta so najboljše mehaničarje. Jugos'o-vanski oficirji so sprejeli šefa italijanskega zrakoplovstva v stavu mirno, tukajšnja italijanska kolonija pa je ministra pozdravil:: fašističnim pozdravom. Z ministrom Bal bom so prispeli general Tedesehini. major Liberati in major Seagna. Xa aerodromu je imeli eelo predmetov. najugodnejši, da stopi vlada pred volilee ter si preskrbi njihovo pooblastilo za svoje nadaljne ukre-pe. Ni dvoma, da je ob sličnih okoliščinah samo v Angliji mogoče računati na treznost in politično zrelost ljudstva. Povsod drugod bi bilo nevarno vzbujati stran-, karske strasti v dobi. ko je takoj zelo potreben notranji mir. Ne morej0 nastopiti z osebnostmi, ki sme pa se pozabiti, da se angleško ^ mo{?le vsaj koii(-.kaj nadomesti-volitstvo ne deli tako strogo po (ti izgubo tako privlačnega imen;., strankah, kakor na evropski ee- kakor MacDonaldovo. Hender-lini, marveč da prinese odločitev son je sicer dober oganizator .ni i običajno ravno ona masa Ijnd-1 pa p0java kj učinkovala naj*"'8 PrireJena nato zakuska. Mi stva, ki se pridruži tej ali oni vojiieo jn jjjj fe s SVojo osebnostjo |nistra 'Ba,ba & Pozdravil ofieijel-strinki, kjer pač vidi največj« i pridobivala za stvarc ostali odlič j no zrakoplov, podpolkovnik X*!.- muiIifctJ ollMt jamstvo za očuvanje svojih inte- jši labrtrifiti pa so že prem\H(il, movif, nakar si je italijanski n;i- j f. Dražieam resov. Tej masi, ki ni vezana na in bodo mora|j prestati še neko-!mster vojaške pisarne ter načela in disciplino strank in vo-' Jiko voli|nih bojev, preden bodo se tlelJ fasa izgovarjal z jugo-lilcev in ki tvori po vseh dosed.-- J toliko znani da bi že njihovo ime njih izkustvih do liO odstotkov ,p0menilo program in jamčilo vsa.* skladišče ukadenih vseh volil cev, ni mogoče očitat, delen llspoh Za iaboriste bo teli ezrelosti in breznačelnosti, kajti; daj govori, pr0ffram njihove vodi jo pri tem flufctuiranju prak- ■ stranke m prograin njihovih Vo-tično m pametno načelo ros;.o- . li|njh gese, TežišCM. njihove aga-darske koristi. V tem dejstvu prt taeJje b<> v znižanju podpore brez-je tudi jamstvo, da bo ta gros vo-■ poaelniin in v uapadanju zaščiine lilcev odločil za praktično Politi-1 carine, ki bo n«jbrž podražila živ- slovaoiskimi častniki. Nato se je minister Balbo zahvalil za prijazen sprejem ter v svojem govoru rekel: Zagoneten umor kmeta Š -Sušaka poročajo, da so na šle kmetice na njivi v Podhuinu mrtvega kmeta Martina Šimca iz Podkilovca. Komisija je ugotovila, da je bil Šimec ubit k sekiro z udarcema. Pii umoi'jenern kmetu so našli vrečico krompirja in motiko. £led za morilcem vorli Mrlič izginil. N*'ki stari modrijan je rekel: — Človek ima zato dar | k(\ne da hj SP dal zavesti do oč jj^,,^ in sp zanjo trudijo na vse nj^ai. zavidati ker imate vi o- ovora ^a zamore 7akrivati svoje misli ! »orčen/f boja < lsto abst™k1j kriplje konservativeL Obe ti dVno, česar nimajo mnoge druge />vora, aa zamore zalivati s%oje misli. fna naceta m os,bna na,protstva. I ^ pa ^ .p obrabIjaviadje tQ jp ^ ^^ ^ Franeoski ministrski predsednik se najbrž tega do-j ki č«*to razdvajajo voditelje . | strank. dobra ne zaveda, kajti že v prihodnjih stavkih je pojas iiil namen svojega prihoda. Rekel je liamree: — — Predvsem pa skrbi Francija za svojo varnost. Vlade in narodi morajo spoznati, da varnost ni zajamčena samo z besedami, pae pa mora biti organizirana. Ako se bo-£ ^ta Amerika in Francija sporazumeli ter bosta začeli skupno delovati, zamoremo pričakovati boljših časov. Za pogovor med Hooverjem in Lavalorn ni bil dolo-čen noben program. To je Laval poudaril, v isti sapi je pa tudi povedal, kaj smatra za svojo poglavitno nalogo. Francija zahteva varščino. Zahteva jo vselej in vsepovsod. Zahteva varščino, ki ni zajamčena samo z besedami, pae pa z močnimi in obveznimi pogodbami. Iz precej zanesljivega vira se je izvedelo, da bosta Iloover in Laval v prvi vrsti razpravljala glede Kellog-govega pakta. Francija namreč hoče pakt tako amendira-ti, da bi morala vsaka sila, ki ga je podpisala, v slučaju potrebe z orožjem nastopiti proti napadalcu. Ako bo Laval kaj takega predlagal, ibo zadel pri Ho o ver ju na gluha ušesa. Predsednik Hoover namreč ne more dati nobene tozadevne obljube, kajti v takih stvareh ima zadnjo in odločilno besedo ameriški kongres. Temu nasproti bo pa Hoover najbrž načel vprašanje razorožitve, torej vprašanje, ki ni Faneiji ničkaj po volji. In v zvezi s tem vprašanjem je zadeva mednarodnih dolgov in reparacij, od katere je v veliki meri odvisna obnova svetovnega gospodarstva in izboljšanje položaja v naši lastni deželi. Predsednik Hoover 1>o brez dvoma pojasnil francoskemu obiskovalcu stališče ameriškega naroda. In če bo Francija vpoštevala to stališče ter bo pripravljena sodelovati, se bo začel položaj boljšati. ni in danes gotovo nimata več Naši po Ameriki iMrs. Mary Damish nam porača iz Girarda, Kansas, da so imeli od 11. do 18. oktobra na Fron-tenac, Karwas, misijon, ki se je zelo droro obnese!. Mbojon je vodil sloffnaki duhovnik. — Znani brooklynski rojak Mr. Metod »Končan se nahaja v bol-nišnici/ kjer «e je moral podvreči težki operaciji. — V Witt, 111., «e dela po 2 do 3 dni v tednu, mnogo pa jih je brez vsakega dela. Dne 8. oktobra je po dolgi m mučni bolezni $ preminula Marija Wear. Zaipušea. dve h&ri in enega sina. Bila je Članicajiro£tva 158 JSKJ v Ely- — Umrl je dobro poznani rojak John Meše, star 53 let, bivajoč v Clevelandu zadnjih 28 let. Doma je bil iz fare Rob pri Velikih Laečah. V Clevelandu zapušča tri hčere in dva sina. — V soboto se je v slovenski cerkvi v Oollinwoodu poročila Miss Antonija Sore in Mr. Arthur Kajanjler, rodom Finec. Nevesta je sestrična poznanega rojaka in agibiega delavca na društvenem polju, Mr. John Šorca. — V Emergency bolnici v Clevelandu je v četrtek »večer preminula Olga Stokel, stara 15 let. Stanujoča na 6622 Bonna Ave* ste ostrino kakor nekdaj. Ostale Ne grlede na to tradieijonahio' toke laburističnega volilnega pi o-zrelost angleškega ljudstva, pa je ^ grama so pa zelo dvoreznega zna tudi osebnost predsednika vladejčaja. Kakor je delavcem simpa-veiika privlačnost za najširše k-o-jti-,na kontrola nad bankami, nad ge volileev. Javnost občuduje vjnulniki in nad kmetijstvom, tako MacDonaldu človeka, ki je stavil ; ta zahteva gotovo ne bo povšeči na koeko ves svoj politični ugl^d, pridobljen v preteklosti, in \zA naae vse posledice za svoj postopek v bodočnosti. To veliko žrt«*\ je premijer narodne vlade doprinesel v času, ko je šlo za večje stvari, nego je politična karijc-ra, in te velikodušne geste mu ljustvo ne bo pozabilo. MaeDonaldov volilni proglas, ki izloča vsa podrobnejša politic na vprašanja, je v narodu vzbudil prav simpatičen odmev. Premijrr vlade ne zaheva od volileev nič drugega, nego polnomočje za vse ukrepe. Volilni program v tako splošnih smernicah je pač tudi na Angleškem redkost, priča pa o zamotanem položaju, ki lahko vsak trenutek prinese preobrat ter mora biti vlada pripravljena, da se lahko loti vsakega vprašanja, ne pa samo takih, ki so bila izrecno navedena v volilnem proglasu. Pri takem stanju stvari opozicija pač nima bogve kakih izgledov za volitve. Prvič je brez osebnosti, ki bi v nji angleški volil« i že vnaprej videli program, drugič pa nastopa ločeno ter razcepljeno. iRes je, da ima MacDonald za seboj le majhno število labori- Blizu Siska so imoli lovci te dni lov in naenkrat je prihitel iz goščave gonjač ter jim povedal, da Izvolili ste izraziti občmlora- je videl na tleh mrliča. Lovci so nje naši avijaciji, ki da ji lahk > ] obvestili o tem orožnike, ker sa-zavidate. Rekli ste. da vi nima»"'mi niso imeli »"asa prepričati tako popoln«* avijacije. Jaz vas j koliko je na toni resnico. pa moram uveriti, da nam nimate ^ • _ .... , - , Orožniki so odšli drugi dan t.jn. toda o mrliču ni bilo ne duha ne sluha. Gonjač pa trdi, da jo dobro videl mrliča, ki so mu črvi razjedali obraz. t, jlo in ljudski materijal na taki višini, da se lahko postavite s tem malemu človeku, obrtniku, trgovcu. nameščencu in slienira poklicem., ki se jim zdi ta zahtev;: močno revolucijouarna. Ta zamotani položaj bo povzročil. da se letos tudi angleške volitve ne bodo vršile toliko v znamenju medstrankarske borbe in volilnih gesel kakor v znamenju velike državne odločitve. Volilne množice se bodo morale odločiti za način, kako naj se v bodoče vodi državna politika Anglije : ali potom evolucije, vztrajnega in smotrenega dela, ali pa s pomočjo eksperimentov več ali manj revolucionarnega značaja, ki se lahko posrečijo, ki pa lahko pomenijo tudi katastrofo za Veliko Britanijo in njen ugled. Prav zato bodo sedanje angleške volitve presegale pomen običajne obnove parlamenta in vzbujajo že sedaj napeto pozornost po vsem svetu. ob bok vSaki drugi avijaciji sveta. V tem imenu : Živela j ugoa lova nska avijacija! •Xato se je minister Balbo z avtomobilom peljal skozi zagrebške ulice ter hvalil in občudoval napredek Zagreba. Novinarjem je dejal, da je ta zunanji napredek mesta najlepši dokaz blagostanja, ki vlada v Jugoslaviji. Ob 10 je minister odletel proti Beogradu. Maščevanje Odslovljenega ljubimca. Milijinski dolgovi, premoženja p.i nobenega. V Soiaboru so oblasti aretirale znanega trgova z žitom Petra "\Vilfo. Mož je lani kupoval po vaseh žito, ki ga pa ni takoj plačeval, a kmetje so mu toliko zaupali, da so mu dajali žito na kredit. Bil je namreč na glasu kot zelo bogat trgovec. Toda "Wolf j" sporočil kmetom, da jim žita .ne more plačati, ker nima denarja. Oblasti so pregledale njegov« knjige in ugotovile, da ima 2 mi OBOROŽENA IRSKA Prehlad v prsih t Večkrat privede do nevarnih bolezni. Zaustavite ga hitro z linimentom PAIN-EXPELLER ■ 'i DRUŠTWA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" M 8t* mm *U* članstvo, pac pt vsi Slovenci v vasi okoBcL CENE ZA OGLASE SO ZKERRE lijona ;700,000 Din dolga, premo. V naselbini Berberski, pri Veli-Uenja pa skoraj nobenega, kem Beekereku je z vdovo Vero Dominikovo živel že dalje f*a«a Matija Petrovič in so se odrasli o-troei vdove nad tem silno zgn»-žali. Mati se je koneno vdala in Petroviču povedala., da jo bo moral zapustiti. Petrovič pa ji j«; v odpor prizadel z nožem na vratu in po rokah smrtno nevarne rane in zbežal, pa je bil v okolici aretiran še isti veeer. Menda ni v Ameriki hujšega nasprofstva kot vlada med prebivalci -C-altf orni je in Floride. Obe državi sta lepi — Kalifornija in Florida — toda ni *ra menda lifornijrana. ki bi privoščil Floridi lepo besedo — in obratno. 'In zgodilo se je. da je prišel Floridean v Californijo, pobral s tal debelo melono in rekel eali-foi •nijskemn farmerjri: — Ali ne rastejo v vaši držsvi nič bolj debela jabolka.' — Kakšno jabolko je to? — ga je zavrnil Calif orni jean — to j«» vendar grozdna jagoda. * — \*e smeš vsega verjeti. kj;r slišiš — je opozarjal mož svojo ženo. — Saj ni treba, da bi verjela. ampak naprej pa lahko povem. * Mlad fant je iskal stanovanje. Gospodinja mu je ponudila lepo sobieo. toda pod pogojem: Ženskih obiskov pa ne trpim. — Kaj pa moški, ali lahko pi i de jo — Moški da. — je odvrnila gospodinja. Xo. t"e jo tako — je rekel mladenič — bom pa moji prijateljici rekel, naj najame sobo. * — Kje ste se seznanili s svojim drugim možem? — so vprašali lepo, nilaclo gospo. — O, t«» je hi! zelo romantičen doživljaj. Mojega prvegra moža je /. avtomobilom do smrti povozil. Tedaj sva seseznanila, se zul.ii!-bila drug v drugega in se poro čila. * Mož in žena sta sedela pri zajtrku. f)ba sta se tresla od razburjenja. Kajti ponoči sta imela nepr ijeten obisk. V stanovanje sta vdrla dva roparja in odnesla vse. kar je bi!u količkaj vredno. — 01» — je tarnal mož — na nočni omarici je bil revolver, pa se nisem spomnil nanj. Revolver bi zagrabil, pa bi ju prepodil. Sašu Bog ve, kje sem imel jrlavo, da se nisem spomnil na revolver. — Kakšno vprašanje! — ga j-zavrnila ona. — Vprašaš, kj«* si imel glavo * Pod odejo si jo imel toliko časa, da sta odšht. * Pred kratkim se je mudil v .Tu gosi a vi j i italijanski zrakoplovu i minister Italo Balbo. Dospel je z zrakoplovom iz Vidma v -Zagreb. Sprejeli so ga z vojaškimi častmi in .so mu vse lepo razkazali. SH je menda tudi v Beograd, kj» r si je v družbi zastopnikov jug«- ŽENEVA, Švica. 24. oktobra. Irska država je predložila seznam slovanske oblasti ogledal jugoslo svojih izdatkov do 31. marca t. I. Iz tega seznama je razvidno, da je Irska v enem letu izdala nad 27 milijonov dolarjev za orožje in obrambo dežele. Special Interest Accounts Veliko rojakov, ki so želeli na hitro dvigniti denar, bodisi vsled nujne potrebe, vsled nakupa hiše ali posestva in pa oni, želeči potovati v stari kraj, se je prepričalo, da denarja v mnogih slučajih niso mogli takoj dvigniti, ampak šele po preteku odpovednega roka, kar je povzročalo nepotrebne zamude in velikokrat tudi stroške. Pri nas naloženi denar zamore vsak vlaga-telj dvigniti takoj, BREZ VSAK& ODPOVEDI, kar je v mnogih slučajih jako važno. Vbgt obratujemo po 4 °fo Sakser State Bank n coiiuumv Btutr NKW YORK, N. T. vanske vojne zrakoplove ter se j«-zelo zanimal za vse, kar je z avija tiko v zvezi. Tako poroča časopisje iz stai*'1-ga kraja. Čemu je šel Hal bo v Jugoslavijo.' Menda ne iz naklonjenosti do sedanjega jugoslovanskega naroda ? Koliko jugoslovanskih vojaških dostojanstvenikov je bilo zadnja leta v Italiji in kateremu jugoslovanskemu vojnemu ministru bi dovolila laška vlada prestopiti mejo? Ni drugače, smo pač taki, da si štejemo v ča«t in ponos, če ne s sovražnik hinavsko-prijazno pogleda. (.'e bo šlo tako naprej, bomo kmalu čitali, da je bil v Beogradu svečano pozdravljen in spr< - jet sam Mussolini. * Joj, kako zlobne jezike imajo prijateljice! Srečna nevesta je žarečega o-braza rekla svoji prijatelje i: — Strašno me ima rad. Vse bi rai dal. vse bi storil zame. Samo nekaj me skrbi. Bog ve, če me bo tudi takrat tako rad imel, ko se bom postarala? Prijateljica je nekoliko pomislila in zlobno odvrnila: — Potrpi še eno leto ali dvet pa boš videla. * iNeka ženska v Californiji jo usmrtila dve svoji prijateljici in spravila trupli v dva kovčega. V petek jo je policija aretirala. Ko je čitala neka rojakinja to poročilo, je vzkliknila: To je nekaj strašnega! O ti uboga reva, kako se mi amili. Gotovo jo je dedec naauntal, da je storila nekaj takega. Ja, aaj pravim, to so dedci 1 GLAS NAHODA" NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 26, 1931 TUK LARGEST SLOVENE DAILY In D. 8. A. GUSTAV MEYRINK: Gledalci so se tako rekoč delili na dva tabora, enega — ki mu je zastajala sapa m s« ni mogel ganiti— člani tega tabora so bili popolnoma prevzeti od pravljično čudnih, tajin-.vtvenih p!esov lutk, iz katerih je vel satanski fluidom otrpnenega, nepojmljivega sladostrastja — med tem ko je bila druga polovica, pregroba za doumevanje duševnih grozot in se je samo krohotala nad grotesknim ponašanjem moža v steklenici. Le-ta s^daj sicer ni več plesal ve-selo v steklenici, toda njegovo sedanje obnašanje se jim ni zdelo za-t3 prav nič manj komično. Očividn0 je hotel z vsemi sredstvi dopovedati na steklenici sedečemu princu nekaj zanj ali jo celo prevrniti. Pri tem je izgledalo, kakor da gla-no kriči, dasi seveda skozi pedenj debelo steklo ni prodrl niU najmanjši glas. Na pantominične kretnje in spa- kovanje pierotu je princ od časa do časa odgovarjal s smehljajem — ali pa je s prstom pokazal na svileno noiilnico. Radovednost gledalcev je dosegla 1 vaj višek, ko sc cb taki priliki opazili kako je pierot nekaj časa tiščal cbraz k steklu, kakor da opazuje nekaj v nosilnici, nato pa ae nenadoma kakor blazen zagrabiPza glavo, ko da je videl nekaj grozotnega, se vrgel na koltna in si pričel puliti lase. — Nato se je spet dvignil in tako hitro bežal po obodu steklenice, da je bilo skozi spakujoče steklo videti samo še svetle, plapolajoče cunje, Cimdalje bolj je seveda gledalce klala tudi radovednost, kaj prav za prav je "z damo v nosilnici \ MOŽ NA STEKLENICI BlAZNIKOVE Pratike za l«to 1932 Cena 20c dobite pri "Glas Naroda" 216 West 18th Street New York, N. Y. V KRATKEM IZIDE, Slovensko Amerikanski KOLEDAB za 1. 1932 NAROČILA ZA KOLEDAR — Cena Me. — ŽE SEDAJ SPREJEMAMO II. DEL — Le kakšen smisel ima ta-le lutkovna igra, — je šepnil modri domino in se bojazljivo privil k roki Hansa. Vznemirjeni so gledalci s pridušenimi besedami izmenjavali svoje domneve. Pravega smisla igra za prav ni i- mela---samo stvari, ki ne po- menjajo prav nič možganskega, mo -rejo najti skrit dohod v dušo človekovo — je menil pisani močerad. — Kratko povedano, — slado-strastje in groza sta sadova istega drevesa, — ga je preknil netopir, ampak verjemite mi, mene sprele-tava mrzla zona. Vse tukaj je nasičeno z nepojmljivo pošastno grozoto, ki se je ne morem otresti. Vedno znova me zavija vse kakor debele odeje. — Mar je to učinek lutkovne igre?! — Pravim, da nel — Čutim, da struji tu groza vame od princa Daraše-Koha. Zakaj sedi navidezno tako miren gori na steklenici? In vendar se od časa do časa skremži njegov obrazi?!---Nekaj strahotnega se tu dogaja, pa recite karkoli. Glasen krohot in ploskanje ga je prekinilo. Pierot se je na dnu steklence zvijal in S prsti davil svoj vrat. — Nato je v divjem obupu nekaj kričal — nikdo ga ni slišal — in kazal na svoja prsa in navzgor---končno je sklenil roke, ko da hoče gledalce milo za nekaj prositi. — Menda ja, piti hoče — seveda, — tako velika steklenica, pa nobenega šampanjca notri — dajte mn vendar piti, sakramenske lutke, — je kriknil eden izmed gledalcev. Vse se je Je smejalo in ploskalo. Tedaj pa je pierot v steklenici skočil kvišku, strgal belo oblačilo s prsi, se opotekel in po dolgem padel na obraz. — Bravo, bravo — pierot — iz-bcrno igraš; da capo, da capo, — je vriskala množica. Ko pa se mož v steklenici ni več ganil, se je ploskanje polagoma poleglo in vsa pozornost množice se je osredotočila na lutke. Te so stale še vedno v onem pošastnem položaju, ki so ga preje '-avzele, vendar pa se je na njihovih obrazih sedaj zrcalila nekaka napetost, ki je prej ni bilo opaziti. Videti je bilo, ko da čakajo na neki skrivnostni znak. Grbasti pritlikavec se je končno s svojim aptneno-belim obrazom Rrevidno ozrl na princa Daraše-Koh. — Peraijec se ni ganil. Njegov obraz je bil upadel. Čez nekaj časa pa je eden črncev Iz ozadja oklevajo stopil k nosilnici in odprl vratica. In tedaj se je zgodilo nekaj 2elo neobičajnega. Odrevenelo je padlo iz nosilnice popolnoma golo žensko telo in plo-ko udarilo na tla. Za trenotek je zavladala grobna tišina, nato pa je zavrisnilo tisoč glasov;---po vsej dvorani je zahrumelo. « Kneginja, Daraše-Kohjeva žena je ležala pred njimi — docela naga; privezana je biia na jeklen o- ■ -i.....m>*mmtmmmrnamrxxm+mz-Mrrr*'iGariniffl 1 .IjAJHajfcir ......' I 11 »lil—lil 11| I—lllll II SJOTCEBE ■ .unmwM HttfnffiHMMBB^iBMHiEw«i!Hwiiity^pj 1 Mali Oglasi | EE imajo, velik uspeh ■a H k vir. — Mesta, kjer so ji vezi rezale v mesto, so bila modro podplu-ta. V ustah ji je tiščal svilen robec.— V nepopisni grozi so vsem otrpnile roke. — "Pierot!" je zdajci pronikavo vrisnil neki glas, — "pierot!"-- blazna, nedoločljiva bojazen je zasadila svoje kremplje v vsa srca. — Kje je princ?! Perzijec je v splošni zmešnjavi brez sledu izgiinl. — — Že je stal Meiancthcn na ramah junkerja Hansa, toda zaman — — nikakor ni mogel odstraniti pokrova s steklenice in mali zračhi ventil je bil---zaprt in privit. — — Razbite vendar steklenico, hitro, hitro! Holandski dostojanstvenik je iztrgal rdečemu rablju njegovo sekiro in se v enem samem skoku pognal na oder. — ---Zvenelo je, ko da poje razbiti zvon, ko so padali njegovi siloviti udarci na steklo; — — — strahotno pritrkavanje. Globoke razpoke so kakor svetli bliski hušknile preko stekla — — rezilo sekire se je zvilo. Končno — — končno — — — steklenica se je sesula v čepinje. Notri je ležal mrtev — zadušen — grof Faast — s prsti zagrebeni-mi v lastna prsa. Po dvorani so v mrliškem poletu prhutali velikanski črni tiči groze. STARA SREDSTVA V NOVIH ROKAH KAKO UMIVAMO STEKLENICE. Slava navada je spravljati neumi- 1 te steklenice in jih umivati šele takrat, ko je treba kaj natočiti vanje. Navadno' so steklenice od paradižnika, kisa in drugih tekočin v kleti, tam plesnijo in težava je, da spraviš umazanost in duh iz njih. Tega dsla se ubraniš, če omi-ješ vsako steklenico takoj, ko je prazna, do čistega, jo osušiš in zamašiš s papirjem. Taka steklenica se samo malo oplahne pred uporabo. V slabo pomiti steklenici se pokvari vse, deni vanjo olje ali mleko aLi kis. Jajčja lupina je staro sredstvo za umivanje, ki je prišlo že precej iz navade, pobere pa nesnago lepo. Pesek, lug iz divjega kostanja, pepel, pivnik, milnica, žaganje, krompirjevi olupki, šotni prah in še kaj drugega pomaga, da bo steklenica lepa. Duh po petroleju vzame umivanje z vročim pe-pelovim lugom in izplahovanje s toplo vodo in gorčico. Maščobo pobere najbolje pivnik. Steklenice in kozarce, ki so za sadje in sadne od-cedke, je treba izplakniti s par kapljic žganja, predno se vanje na-lije ali naloži sadje. Gospodarska kriza, ki je zajela" ves svet, zanima po pravici vse ( one, ki jih je že zadela, pa tudi one, ki se jim še obeta. Strokovnjaki na polju narodnega gospodarstva si belijo glave z vzroki tega neve-ščenega pojava in iščejo na vse na-utihnili glasovi, da je gospodarska krizo odstranili ali vsa* ublažili. Gospodarska kriza je kakor nalezljiva bolezen, ki jo je treba zatirati z vsemi sredstvi. Pojavlja, se skoraj v enakih časovnih presledkih, samo da ni vedno enako huda. Zato so tudi sodbe o dolgosti sedanje krize različne. Sedaj so že uihnili glasovi, da je gospodarska kriza že dosegla ali pa da doseže v najkrajšem času višek in začne padati. Vedno več se sliši glasov, da bo sedanja gospodarska kriza ena najdaljših in najhujših, kar jih je svet kdaj doživel in da bo treba še zelo dolgo čakati na njen konec, ki ga vidijo največji črnogledi šele v letu 1940. Govori in razmišlja se o nadpro-dukciji in njeni omejitvi, o raci-jonalizaciji, o njenih slabih in dobrih straneh, o odstranitvi carinskih mej, o dumpingu in borbi proti njemu, o brezposelnosti ter njenih posledicah in sredstvih, s katerimi bi se dala vsaj ublažiti, nasveti se sližijo od vseh tstrani, sklepa se o tem in onem, preizkuša se irt poskuša, toda pravega izhoda iz vedno težjega položaja človeštvo ne more najti. Gospodarsko življenje gre mirno svojo pot in nas preseneča z nepričakovanostmi, vrača se celo k oblikam, ki so veljale splošno že davno'za preživele Zasilno delo po odredbi države ali drugih javnih korporacij samo zato. da se najde dele onim, ki so J jih vrgle na cesto tovarne, ni iz-! um naše dobe. Take pojave najdemo že v starih časih, sevda ne v tako velikem obsegu, kakor zdai. V tem pogledu je gotovo prva sovjetska Rusija, kjer grade s kolektivnim delem cgromna industrijska podjetja, železnice, kanale itd. Pa tudi v Italiji je sprožil Mussolini idejo zgraditi ogromno umetno jezero, ki bo največje na svetu. Ležalo bo v dolini Barbera, od katere dobi tudi ime. Ogromne vodne sile tega jezera se bodo porabile za elektrifikacijo železniške proge Turin — Genova in petih krajših prog, ki vežejo Lombardijo s Pie-montom in Ligurijo. V primeru voj- ŠIPE se ne smejo prati na soln-cu, drugače postanejo motne. Jako umazane šipe zbriši najprej s časopisnim -papirjem, ki naj bo malo vlažen. Potem jih še umij. "Vzemi mehko krpo in mlačno vodo, kateri prilij nekaj kapljic gorivnega špirita. Ko je steklo oprano, ga zbriši še s suho krpo, ki pa ne sme puščati vlaken po steklu. DUH PO PETROLEJU, čebuli, ribah in sličnem odpravimo iz rok, če si jih umijemo v gošči od kave in izplaknemo. s* v POZIV! Vsi naročniki katerim je, oziroma bo v kratkem pošla naročnina za list, so naprošeni, da jo po možnosti čimprej obnove. — Uprava "G. N." POZOR, ROJAKI lz naslova na listu, katerega pre. jemate, je razvidno, kdaj Vam je aaročKina pošla. Ne čakajte toraj, da se Vas •pominji, temveč obno_ vite naročnino ali direktno, ali pa pri enem sledečih naSih zastopnikov CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Lauahin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter CuUg, A. SafU/i Salida, Louis Costello Waisenburg, M. J. Bayuk INDIANA Indianapolis, Loui» Banich ILLINOIS Aurora, J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. BevČiČ, Mrs. F. Laurich, Andrew Spillar Cicero, J. Fabian -Jollet, A. Anzelc, Mary Bambich. J. Zaletel, Joseph Hrovat La Salle, J. Spelich Mascoutah, Frank Augustln North Chicago, Anton Kobal Springfield. Matija Barborich Waukegan, Jože Zelene *» KANSAS Girard, Agnes Močnik Kansas City, Frank Žagar MARYLAND Steyer, J. Černe Kitzmiller, Fr. Vodopivee MICHIGAN Calumet, M. F. Kobe Detroit, Frank Stular MINNESOTA Chisholm, Frank GouSe, Frank Pucelj Ely, Jos. J. Peshel, Fr. Sekula Eveleth, Louis Goute Gilbert, Louis Vessel Hibbtag, John Povie Virginia. Frank Hrratich MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj MONTANA Klein, John R. Rom Roundup, M. M. Panian Washoe, L. Champa NEBRASKA Omaha, p. Bfoderlek NEW YORK Go wan da, Karl Stmlsha Little Falls, Frank ne se bo porahil del vodne sile tega jezera za proizvajanje električnega toka v krajih ob francoski meji, od koder zdaj jemljejo električni tok. Ogromna površina jezera bo služila tudi za pristanišče hidroplanov. Umetno jezero bo 8 km dolgo, nad kilometer široko in 80 m globoko. Voda, ki bo odtekala iz njega, bo namakala okolico. Ta ogromni vodni rezervoar, v katerem bo 135 milijonov kubičnih metrov vode, bo proizvajal v začetku 86 milijonov KW električne energije. Jezero bodo gradili 6 let in zaposlenih bo 6000 delavcev. To je eno izmed projektiranih zasilnih del, s katerimi hočejo rešiti v Italiji armado brezposelnih bede in pomanjkanja. Mnogo večji skok nazaj pa pomenijo pojavi, ki so nastali po gospodarski krizi v Ameriki. V Ameriki, kjer se v gotovini skoraj sploh na plačevalo, ker so rabili namesto denarja skoraj povsod čeke, začenjajo zamenjavati blago za blago. Federal Farm Board je zamenjala 25 milijonov bušlov pšenice za milijon vreč braziljske kave. To je primer menjalne trgovine v velikem obsegu, v znatni meri so se pa oprijeli te primitivne trgovine v Ameriki tudi manjši trgovci in obrtniki. V ameriških listih se pojavljajo oglasi farmarjev, ki ponujajo za avtomobile poljedelske pridelke in iščejo gospodarske stroje, ki jih hočejo plačati z žitom. Vprašanje je, če se bo ta najprimitivnejši način trgovine obnesel, toda že to, da se je pojavil baš v deželi, ki se tako rada pohvali s svojo gospodarsko naprednostjo, priča jasno, da spravi sedanja gospodarska kriza na dan tudi pojave, ki so spadali še nedavno v gospodarsko davnino. ZOPET OPOR NA NEHŠKIH LADJAH ItfPAiM'MT), Turška. oktobra. — Parniki Sevemo-nemške-«ra JJoyd Askaiiiii. Biscaya in -Julius Sehindler pi> radiju sporočili. cIh so se mornarji na vožnji skozi ]»ospor uprli. Askania je pustila sedem svojih mornarjev v Odesi, ko so skušali pregovoriti ostale mornar j«' k uporu. Streljali so tudi na kapitana in t a rn bul n su morali parniki n,*i-jeti turške mornarje. VSTAJA NA CIPRU XI009SA. Ciper. 26. oktobra. Na otoku Ciper je vladal danes prek i sod in anpleške vete so zavzele rsH mesta in važne kraj". 7. otoka Malte je pripeljal parnik Colombo nova ojačenja. Sest agitatorjev, vkljueno ško-katoliškejra škofa Kiotv. je bilo aretiranih tekom kratke vstaje proti angleški vladi. OHIO Barberton, John Balant, Joe Hi-i Cleveland, Anton Bobek. Chas. Karlinger. Jacob Resnik..John Slap-nik. Frank Zadnik. Euclid, F. Bajt Girard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant in J. Kuirše Niles, Frank Kogovšek Warren, Mrs. F. Rachar Younestown Anton Kikelj Krayn, Ant. Tauželj Luzerne, Frank Balloch Manor, Fr. Demshar Meadow Lands, J. Koprivšek Midway, John Žust Moon Run, Frank Podmilšek Pittsburgh, Z. Jakshe, Vine Arh, J. Pogačar Presto, F. B. Demshar Reading, J. Pezdirc Steeltoai, A. Hren Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schlfrer West Newton, Joseph Jovan Willock, J. Peterne] OREGON Oregon City, Ore.. J. Koblar PENNSYLVANIA Ambridge, Frank Jakše Bessemer, Mary Hribar Braddock, J. A. Germ BridgeviUe, W. R. Jakobeck Broughton, Anton Ipavec Clarldge, A. Yerina Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro. vanšek Crafton, Fr. Maehek Export, O. Previč, Louis Zupan, čič, A. Skerlj Farrell, Jerry Okorn Forest City, Math Kamin Greensburg, Frank Novak Homer City in okolico, Frank Fe_ renehack Irwin, Mike Paushek Johnstown, John Polanc, Martin Koroshetz UTAH Helper, Fr. Krebs WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik In Jos. Koren Sheboygan, John Zorman WEST ALUS Frank Skok WYOMING Rock Springs, Louis Taucher Dtamondvllle, Joe Rolicfc Vsak zastopnik izda potrdilo za svoto, katero je pnejcl. Zastopnike rojakom, toplo priporočamo. Naročnina sa "Glas Naroda": Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Kin mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City je ti. celo leto. "AVSTRIJSKI ŠILING L. 3431." j Pod tem naslovom je objavil dunajski "Neues Wiener Journal" tale zanimiv račun, ki ga je napisal na prav mikaven in poučen način profesor Bauer. Ta je poslal — tako piše, — angleški narodni banki 1 avstrijski šiling, pisal je pa ban-l ki tako-le: Dragi gospodje! V prilogi vam pošiljam 1 srebrni avstrijski šiling s prošnjo, da mi ga obrestujete po 4 odstotke na leto. Gre namreč za ogromno kupčijo, kjer tudi vi ne boste malo zaslužili. Svoje vlege ne bom dvignil prej kakor šele če3 1500 let, torej leta 3431. po Kristusu Takrat pa naj se svota porabi tako: Prvič hočem Vas bogate nagraditi za vaš dolgoletni trud. Vi dobite takrat 1,000,000,000,000 <1 biljon — 1 miljon miljonovi angleških fun- SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YOKK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. Poslužujmo se vsi brez Izjeme te stare in stanovitne domaČe banke. tov. Mislim, da bo ta znesek prav izdatno okrepil vašo zlato zalogo. Za angleškega kralja naredite kocko iz suhega zlata. Kocka naj bo po 1 kilometer dolga, široka in visoka. To kocko naj postavijo na viden prostor, da bodo ljudje gedali moč kapitala in obresti. Anglija naj dobi toliko denarja, da bo lahko kupila severno in južno Ameriko. L. 3431. bo gotova se kaj ljudi brez posla. Tem naj angleška vlada izplačuje na dan po 20 funtov Za nagrade iznajditeljem določam 1 miljardo funtov; tistemu pa, ki bi prvi priletel na kakšen planet, dolečam 1 biljon funtov. Gospodje, nikar ne dvomite, da se šalim; zato Vas prosim blagohotnega odgovora! Iskrenemu prijatelju in sorodniku Jožetu Pogačniku in njegovi družini izreka ob smrti najstarejšega sina Josepha svoje globoko sožalje Družina Benedik Ta GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho zemljo. Na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi učeči se mladini. S tem globusom vam je pri rokah svet vzgoje in zabave. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN V premeru meri globus 6 inčev. — Visok je 10 inčev. MODERN VZOREC KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM CENA S POŠTNINO VRED $2 50 ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO ZA "GLAS NARODA", OZIROMA SE NAROCE, GA DOBE ZA — ft "■ 75 si. "GLAS NARODA 216 West 18 Street Hew York, H. Y. GLAS NARODA NEW YORK, MONDAY, OCTOBER 26, 1931 THE LARGEST SLOVENS DAILY In 17. S. A. ČAKAM 1 r: i E! I Za Glas Naroda priredil G. P. | 40 (X«ulalje\anje.) Vs|e»| telesne in (hiscnic utrujenosti ni nmgel spati. medtem ko j«' Silva pole}: njega sladko spala. Navzlic temu pa je naslednjega , bila odprta, žena pa je pometala in čistila. — Že zdaj prideš, Andrej.' — vpraša Silva. — to pa je nekaj posebnega; saj bi moral do poldne poučevati; zato pa je hotela jro-spa Urnim tvojo sobo dobro počistiti; seveda sedaj še ni gotova. — Vidim. — odvrne rezko — vendar pa sem prišel domov, ker lili ni dobro. —• Za božjo voljo. Andrej! — pravi Silva v strahu. Saj še nikdar ni bil bolan. In Andrej se ozre na njo s pogledom, ki ga ni mu goče popisati. S svojimi besedami ni izdala prav nobene skrbi za vatli njega; i/, njih je le zvenela bojazen za njeno udobnost. — Prizadel so bom. da te ne bom nadlegoval. — pripomni tr-do. — toda zdaj vsaj vstani. e je dobro zazdravila. Zdaj je imela Silva zopet mnogo časa. Pridno je dopisovala z Gabrijelo Xaumovo. kateri j«- natančno vse poročala. kako težki tetini so minuli. Povedala ji je tiuli. r. Kari Kn^liši Denar, narodno-gosj>odarski spis. poslovenil dr. Alhin (tgris. 2';«; str.. .................................................. .8« Št. i::, (v. M. Nadežda Nikolajevim, roman, poslovenil F. Žun. 112 str.. h ros......................30 sr. l."i. EdniomI in Jules de -t ill dejanjih, j k »slo venil Anton Funtek. 124 strani, l-roš.................50 Št. 2 Dvanajst kratkoeasnih zgodbir, II., T', str. broš....................................................25 št. 22. (Tolstoji Kreutzerjevu sonata .60 Št. 2.:. (Sophokles 1 Antigone, žalna igra. poslov. L'. Goiar, GO str. broširano ...........................................30 Št. 24. (K. L. Enlwert Poslednji dnevi I'ompejev. I. del. str., hroš..................................................JO št. 25. Poslednji dnevi Pompeja, II. del .................................................90 Št. 20. (L. Andrejevi Črne maske, poslov. Josip Vidmar, S2 str. broš....................................................35 št. 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva za brezposelne. S» str., broš. .............33 št. 20. Tarzan sin opic ...................90 Tarzan sin opic, trdo vez....1.20 Št. 31. Roka roko .............................25 št. :;2. Živeti .....................................25 št. :».">. (v» 11. novembra: Leviathan, Cherbourg Deuts< hland, Cherbourg, Hamburg 12. novembra: Dresden. Cherbourg. Bremen 13. novembra: I A Bratje in sestre.. Št. 62. Idijot, I. del < Ik>stoje\1ii št. Idijot, II tl»-I .................... Št. M. Idijot, III. ilel .................. Št. (>."». Idijot, IV. del .................. Vsi 4 deli ..................—.......... Št. (Mi. Kamela, skozi uho šivan- ke, veseloigra ................................ Slovenski pisatelji II. zv.: Potresna povest. Moravske slike, Vojvoda Pero I Perica. Črtice .......................................-.....— 1.2«) 1.— 1.— ...7.1 .90 ...90 ...90 ...90 3.23 ...43 2.30 Tierovi zobje ....................................1-— Tik za fronto .....................................7® Tatic. (Bevki, trd. vez. ....................."S3 Tri indijanske povesti .......................3® Tunel, soe. roman .....................U...1.20 Trenutki oddiha ................................5® Turki pred Dunajem .........................30 Tri legende o razpelu, t nI. vez. .....fi.» Tri rože .................................................80 Tisoe in ena noe (Ilaiie) vez. mala izdaja ........................1.— Tisoč in ena noe: I. zvezek .................................1.30 II. zvezek.................................1.40 III. zvezek ..................................1.50 :: K\JK;I: rfKl PAJ ................3.75 V krempljih inkvizicije ..................1.30 V robstvu (Matieiei ........................1.25 j V gorskem zakotju .............................35 V oklopnjaku okrog sveta: 1. del ...................-........................90 2. del ..............................................90 OBA SKUPAJ ............................1.UI Veliki inkvizitor ..............................1.— Vera (Waldnvai, broš......................33 Vojska na Balkanu, s slikami .........25 Vrtnar, (Rabiudranath Tagnrel, tnlo vezauo .73 broširano .......t..............................60 i „ .231 .J>0 1 Volk spokornik in druge povesti....!.— trdo vezano ................................1.23 Višnjega repa tira. roman. 2 knjgi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo. 1. zv......33 V pust i v je šla. III.'zv......................33 j Valentin Vodnika izbrani spisi .....30 Vodnik svojemu narodu ............... Vodnikova pratika 1. 1927 ............ Vodnikova pratika 1. 1928 .................30 Vodniki in preporoki .........................00 Zmisel smrti ......................................60 Zadnje dnevi nesrečnega kralja .......tO Za kruhom, povest .............................33 Zadnja kmečka vojska .....................73 Zadnja pravda, vez. ..........................70 Zgodovina o nevidnem človeku .........35 Zmaj iz Bosne ....................................70 Življenje slov. trpina, izbrani spisi AleSovee. .'i. zv. sku|iaj .............1JHI i Zla t okopi ..............................................»o Ženini naše Koprnele .........................43 Zmote in konec gdč. Pavle .................45 Zlata vas ...............................................50 Zbirka narodnih pripovedk: I. del .............'....................................40 II. del ............................................40 Znamenje štirih (Doyle) ..................J>0 Zgodovinske anekdote .........................SO Z ognjem in mečem ........................3.— Zločin in kazen: I. in 11^ zvezek ........................1.— vezana .......................................1.25 Zgodbe Napoleonovega huzarja .........00 vezana ...........................................80 Zgodbe zdravnika Muznika.................70 Zlati pantar ........................................JO Zvestoba do groba ............................1.50 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .........35 2. z v. Hudo brezdno ...........................33 3. z v. Vesele povesti ...........................33 4. zv. Povesti in slike .........................33 3. zv. Študent naj bo. — Naš vsakdanji kruh ...................................35 SPISI ZA MLADINO (GANGL) 2. zv. trdo vezano. Pripovedke in liesini ................................................Jio :!. zv. trdo vezano. Vsebuj« 12 jk»- vesti ..................................................50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje S iw>-ventl ..................................................30 3. zv. trdo vezauo. Vinski brat .........50 (i. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 jn>- vesti ...................................................50 Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18 Street NEW YORK