NflS DOM I . i 1 1 GLASILO S Joj SLOVENSKE MLADINE. g i m i | 4 MARIBOR, 1911- ) CIRILOVA TISKARNA. d. 1 —>_/ Vsebina 15. zvezka: Stran Stran Pouk. Dobro berilo Zabava: Veseli Martin . . . Novi upi............ Adriji.............. Želja............... Želja v tujini . . . Bodočnost . . . . Na potujčeni zemlji. Nageljčkom . . . Razgled po svetu. Dekliški vrtec: Zavedajmo se svojih dolžnosti . . . Slepa dekleta....................... Dobra gospodinja.................... Zdravila in vrt..................... 225 227 229 229 229 229 229 229 230 230 230 231 231 232 Društveni glasnik: Št. Jur ob južni žel......................233 Galicija..................................233 Šmarje................................... 233 Hoče......................................235 Zibika ...................................235 Teharje...................................235 Sv. Lovi ere na Dr. p.....................235 Štajerski Slovenci in Slovenke na Trsatu 236 Devica Marija v Puščavi...................236 Zabukovje.................................236 Polzela...................................237 Ljutomer.............................237 Središče.............................237 Govorniške vaje: Telovadba............................238 Govor pri ustanovitvi Dekliške zveze v Marenbergu..........................238 Slike: Divji lovec..........................233 Posavje..............................240 Drobtinice : Posavje..............................239 Dekleta naročite si pri S. K. S. Z. v Mariboru svoje dekliške znake! Listnica uredništva. Petrovče: Poslani dopis bi napravil morda zdražbo, rajši se med seboj vspodbujajte in dramite, potem pa nam poročajte, kako se gibljete. Šmarje pri Jelšah: Naznanite nam, kaj predstavlja poslana slika, drugače je ne moremo priobčiti. — Ljubomira: Pesem je po vsebini, dobra, ampak nedosledna je zunanja oblika : osmerci, deveterci, deseterci; rimo imajo včasi vse štiri vrstice, včasi samo dve. Vrh tega gospodom včasi v javnosti niso ljubi taki pokloni. Zatorej ohranite hvaležnost, delujte naprej, nam pa ostanite zvesti! Naš Dom izhaja i. in 15. vsakega meseca ter stane na leto 2 K, na pol leta 1 K, na četrt leta 50 h. — Uredništvo in upravništvo je v Cirilovi tiskarni, Koroške ulice 5, Maribor. — Sklep uredništva 29. julija 1911. Knjižnica S. K. S. Z. v Mariboru, Koroška cesta št. 5, nudi svojim čitateljem najboljše spise slovenske književnosti. Odprta je ob četrtkih od 4.-6. ure zvečer, in ob nedeljah od 8,—10. ure predpoldan. Prosimo pa, da cenjeni čitatelji tudi knjige redno vračajo, da prihranijo sebi in nam stroške opominjevanja. M • ► 4 ► 4 ■' m st. , , . -K*« • „Slov. Kat. izobr. društvo Kres“ v Gradcu se nahaja sedaj v hiši društva sv. Marte Prokopigasse 12. I. Naj-bližnji vhod je skozi obok na Herrengasse mimo Glockenspiel-Bazarje. Društveni prostori so odprti vsak večer. Katoliški Slovenci in Slovenke, pristopajte k temu edinemu »Kat. ljudskemu društvu v Gradcu.« s m m f/ Štev. 15. V Mariboru, 1. avgusta 1911. XI. letnik. Pouk. Dobro berilo. Ko so nekdaj Judje za časa Makabejcev začeli zmagovati, spomnili so se prijateljstva, katero jih je dolgo Časa vezalo s Špartanci. To prijateljstvo jso hoteli obnoviti. Pri obnovitvi tega prijateljstva so izrekli pomenljive besede, da hočejo obnoviti prejšnje prijateljstvo s Špartanci zato, da se jim ne bi preveč odtujili, nikakor pa ne zato, kakor da bi ji.h morda sedaj potrebovali v pomoč; zakaj „mi i mamo v tolažbo svete knjige, ki se nahajajo v naših rokah,.“ (I. Makab. 12, 9.) — Občudovanja vredne besede! Judje pripoznavajo, dasi-ravno njihova zmaga nad sovražnikom fe ni popolnoma zagotovljena, da nočejo pri svojih zaveznikih iskati pomoči, ker Črpajo potrebno srčnost in pogum Zoper svoje tlačitelje iz svetili knjig, koliko vpliva ima sveta knjiga! Kar so takrat izrekli Judje o svojih svetih knjigah, isto velja približno o vsaki dobri knjigi; ta nudi Človeku v nemirnih dnevih življenja čudovito y_eliko tolažbo in prijetno razvedrilo. Kako blagonosno more učinkovati dob-ra knjiga, tako pogubno deluje lahko slaba knjiga. Berilo ima neko skrivnostno moč, ki je shranjena v knjigah. Skrivnost v Črka h. Kako skromna se nam dozdeva črka, ki jo gledamo v knjigi! Zdi se nam kot mrtvo znamenje; toda črka ni 'krtva, temveč ona spi. V njej tli nam-noč duh in življenje. Črke, sestavljeno v besede in v stavke, so neka-kp telo, lupina, obleka, ki obdaja ne-jndno bitje: misel ali idejo. Ce preči-jnš besedp ter jo razumeš, tedaj se vz-oudi y njej speči duh ter razvije svoje ljndotvorne silo. — Ta duh, ki se je l’rej skrival, v Črkini lupini, se sedaj naravnost obrne k tvojemu duhu, to je k tvoji duši in njenim zmožnostim. Vzbudi v tvoji duši ravno isto, kar je on sam; vzbudi isto misel, isto idejo, isto predstavo. Kakor izgovorjena beseda ni prazen zvok, temveč ima tudi kakor živo telo duha v sebi — misel, katero izroči po sluhu tvoji duši, istotako dela tudi tiskana beseda s pomočjo očesa. Po črki sprejemaš tedaj misli drugih ljudi. Kar drugi v tisku (v knjigi) izgovorijo, rodi v tvoji duši odmev. Je duh, ki govori k tebi iz knjige, dober, bo dober in koristen tudi njegov učinek, je duh slab, bo slab in poguben tudi njegov učinek. Kakor so tedaj dobri in slabi ljudje na svetu, tako najdeš tudi dobre in slabe umotvore, dobre in slabe spise in knjige; in branje takih spisov rodi dobre ali slabe sadove. Goba, namočena v Čisto vodo, daje od sebe Čisto vodo; namočena v grdo, kalno vodo, oddaja grdo vodo; dobra hrana krepi telo ter ga dela zdravega, pokvarjena hrana pa ga zastruplja ter ga naredi bolehavega. Branje nenravnih in b r e z -v e r s k i h knjig jo — gre h. Kdo še dvomi, da je branje nenravnih knjig po nauku katoliške vere pregrešno? Kajti a), piše dekan Wetzel, škoduje ti, prijatelj moj, na vsak način, ali priznaš ali no priznaš. Stari pregovor sovražnikov Kristusovih pravi: „Le lažite, nekaj vedno o-stane.“ Ako prebiraš brezbožne spise, postaneš nekako zmeden, omahljiv in nestanoviten v svojem verskem prepričanju; strup nenravnosti ti kaplja neopaženo v tvoje srce. Toda Če mogoče ravno tebi ne bi Škodovalo tako branje, kar jo neverjetno, pa b), Škoduje tvojim otrokom, tvoji družini ter zastrupi celo hišo. J n Če to ne, škoduje c), ker daješ drugim slab vzgled, in ako hočeš vse to vtajiti, pa vendar tak list, tak Časopis plačujeŠ, torej podpiraš s Svojim denarjem zločin ljudskega zastrupljanja; ti plačuješ pisanje tistih člankov, ki zaničujejo Boga, tajijo Kristusa, zasramujejo cerkev; ti plačuješ napade na neumrljivost Človeške duše, na Boga, na vse, kar je tebi sveto; ti si s svojim denarjem sokrivec, da se trga tisočim iz srca vera, up ar nje in večni blagor, da se zasramujejo papež, Škofje, 'duhovniki in redovniki; da se šopiri nevera, vera pase tepta in vničuje. Zato je pisal resnico knezoškof se-kovski, dr. Z]verger: „Kdor plačuje slabe časopise s svojim denarjem, ta se vojskuje zoper svojo lastno cerkev." Nadškof Lachat piše v nekem pastirskem listu o dolžnostih starišev na-pram Časopisju: „Brezverske liste tisto velja tudi o knjigah) s svojim denarjem podpirati in jih brez nujne potrebe iz navade čitati, je smrtni greh." — Pomisli, spoštovani bralec! Ali ni smrtni greh, plačati zavratnega morilca, da naj umori kakega človeka? j n ali ni tedaj smrtni greh, plajčevati časopis, ki ima ostuden namen, ne samo ene, ne, ampak tisoč duš umoriti; ki ima satanski namen, tajiti in smešiti 'Jezusa Kristusa, blaženo devico Marijo, katoliško cerkev; ki si je stavil krvoločno nalogo, sejati med kršč. sobrati strupeno sovraštvo, prepire in preganjanja, okuževati nadepolno mladino? Slabo časopisje je nesreča z a n a r o d e. Slabo Časopisje ne Škoduje samo posamezniku, ampak je Škodovalo že celim deželam in narodom. Da je v 10. stoletju odpadlo toliko ljudi od vere, so povzročili večinoma slabi spisi. Ti so bili tudi vzrok grozovitosti francoske revolucije? Iz Šol so izbacnili krščanski nauk, iz sodnih dvoran in javnih prostorov so vrgli sv. razpela vun; po slabih brošurah' se je razširilo brez-verstvo in nenravnost. Končno so izgnali redovnike ž njih lastnine in vzeli katoličanom njih cerkve, celo na pokopališčih so prepovedali križe in sploh krščanska znamenja. Kako pa je' bilo vendar mogočo, da' je tako daleč prišlo? Francoski katoličani so sicer darovali vsako leto velikanske svote v razne dobre namene, a eno so zanemarjali — katoliški tisek, časopisje, orgajnizacijo in vpliv na. javno življenje, Tako se je slabo časopisje vedno bolj razširjalo, nevera med moštvom je postajala vedno večja, ljudstvo se je izkvarilo, in naenkrat so imeli sovražniki tako moč, da lahko delajo postave, na podlagi katerih se je katoličanom lahko šiloma vzelo, kar je bilo po pravici njihova lastnina. In ali ne more tudi pri uas v Avstriji do kaj takega priti, Če se katoličani ne bodo bolj brigali za dober tisek? Kjer opeša vera in zamre pošteno krščansko življenje, izgine tudi domoljubje. Na Francoskem sedaj v,se kljubuje in se norčuje iz domoljubja, to je sad slabega tiska in vzgoje brez Boga, Velik je blagoslov d ob r i h k n j i g. V knjigah fgl^damo pred seboj vesoljni svet z vsemi njegovimi lepotija-mi in z vsemi lepimi iznajdbami. Kamor nas nikoli ne ponese noga, knjiga nas popelje tje; pokaže nam v besedi in podobi vse to, česar v resničnosti ni nikoli gledalo naše oko. Knjigo moramo vsekako prištevati čudotvorom, ki jih je ustvarila človeška roka; knjiga je orjaški most, sezidan čez reko časa, po katerem prihajajo k nam živečim človeška bitja, ki so pred sto in tisoč leti umrla; knjiga jo tovorna ladja, ki nam privaža od blizu in daleč pridobitve človeškega, duha; po knjigi se raz go v ar j a. modrijan z modrijanom; po knjigi govori izkušena starost k neizkušeni mladosti, k otrokom samim, če znajo brati. Dobre knjige so 'Janeza Kolumbi-jana in Ignacija Lojolanskega zbodri-le, da sta postala svetnika in velika dobrotnika Človeštva, Sv. 'Justin, ki je živel v drugem stoletju po Kr., je bil sprva paganski učenjak. Ko je začel prebirati sv. pismo, so je izpreobrnil h krščanski .v,en, katero je neustrašeno branil v svojih spisih ter je za njo žrtvoval kot mučenec tudi svoje življenje. V družini, v kateri se Čitajo samo dobre knjige in dobri Časniki, vlada goto čisto versko naziranje, strah božji, nravnost, poštenost, mir irublar goslov božji. Knjige postanejo nekako udje družine, nje učitelji, svetovalci, vodniki in tolažniki starišem in otrokom, gospodarjem in poslom, sploh najboljši prijatelji. Ogledi iz sedanjosti. „Dobra gospodinja je tihi misijon,“ pravi neki pisatelj (Ludovik, Donin), Ena edina dobra knjiga je izpreobrni-la celo hišo, celo rodbino. Leta 1898. je živela na Dunaju neka obitelj, ki jo bila od protiverskih hujskačev zapeljana in je nameravala odstopiti od katoliške vere. Znani pisatelj Domin je to zvedel ter poslal tej obitelji knjižico: „Meč katoliške vere“ s prošnjo, naj to knjižico preberejo, prodno store ta žalostni korak. Zvečer zbere res hišni gospodar svojce okrog sebe. In ko so brošurico prečitali, vsklikne gospodar ves ginjen: O otroci, če je tako, potem pa ostanimo katoličani.“ In vsa obitelj stori, prelivajoč solzo kesanja, trden sklep, da bodo v prihodnje kot verni kristjani živeli in umrli. Neki župnik, ki je obenem sloveč in priljubljen pisatelj, pripoveduje sledeče: „Poznam gospoda, ki sva si po rodu zelo blizu (njegov oče). Ta je u-radnik in je živel poprej kakor mnogi njegovega stanu, ne sicer brezversko, a vendar premalo krščansko. In prinesem nekoč v hišo kot darilo Laserjevo knjigo: „Naša ljuba gospa iz Lurda", ter prosim gospoda, naj bi to knjižico vendar enkrat prečita!. „Bom jo že bral," se je glasil kratek, malo oblju-bujoČ odgovor. Bral jo je pa vendar, ker včasi ni mogel hitro zaspati; in ko je začel enkrat Čitati knjigo, gnala ga je radovednost naprej, da ni samo enkrat prebral knjižice, temveč takoj v drugič. Nčkaj dni pozneje jo šel na neko Marijino božjo pot in opravil tamkaj spoved. Potem si da v svoji hiši eno sobo osnažiti in lepo poslikati; v njej je postavil kapelico LurŠke Matere božje, kamor zahaja vsak dan molit." Dušni pastir jetnišnice na Zgornjem Avstrijskem poroča v nekem časopisu, da je dal neki jetnici brati knjižico: „Reši svojo dušo." Ko je jet-nica za nekaj časa vrnila knjižico, reče vsa objokana duhovniku: „Ako bi bila poprej to knjigo brala, ne bi bila sedaj tukaj." Nasvet. Vzemi si k srcu, dragi bralec, tale nasvet: Ne naročuj si nobenih ne-krščanskih, protiverskih Časopisov; pa tudi na potovanju ali v gostilni ne beri takega Časopisa; ti tudi ne boš nikdar opazil, da bi kak Bogu ali krščanstvu sovražen človek vzel kak katoliški časopis v roke, da bi ga čital, a še manj naročil. Isto odločnost moraš tudi ti kazati proti brezverskim listom. — Odstrani iz svoje hiše pogubo-nosne spise in knjige. Boj je hud, a zmaga bo n a -Š a! Vodje Kristusu sovražne armade so razglasili svoj bojni klic: „Mi moramo zatreti vero v katoliškem ljudstvu, uničiti obenem cerkev in krščanstvo." In patriarh (očak) teh brezvercev, Voltaire, je vedno navduševal svoje privržence: „Pišite in lažite, da postane ljudstvo v svoji veri zmedeno ter jo v teku časa popolnoma zavrže." Le lažite, ker nekaj le ostane, tuje geslo Volterjevih učencev-liberalcev. Zabava. Veseli Martin. To vam j'e bil vesel dečko, pa moder in priden. V Šoli se jo odlikoval pred vsemi učenci, vedel se je dostojno, učil se marljivo, prepeval lepe pesmi izborno, ker je imel dobro grlo.Vse ga je ljubilo, doma in v šoli. Klicali so ga navadno „Veseli Martin". Šolska leta so kmalu minula. Martin je zrastel v krepkega mladenič«.-Ostal je vedno vesel. Naučil se je igrati na citre in harmoniko. Zbiralo se- ;je okrog njega staro in mlado, zlasti so bili veseli krčmarji, kadar se je prikazal Martin s svojimi inštrumenti. Vedeli so, da bo privabil mnogo pivcev. In niso se motili, Martin je znal s petjem in godbo privabiti ljudi, ki so občudovali veselega Martina, dajali pridno za pijačo, popivali in plesali v pozno noč. Večkrat je prišlo do izgredov, da so se fantje stepli. Med njimi je bil seveda „veseli Martin". Preživel jo več ur v oštariji kot doma, parkrat je moral tudi v ječo. Veselo si je oddahnila vsa okolica, ko je odšel pekega dno Martin k vojakom. Očeta ni bilo več med živimi. Mati-vdova z malim premoženjem je preveč skrbela z denarjem za Martina, Tako tudi pri vojakih ni opustil prejšnjih nav.ad. V začetku so vojaški predstojniki ljubili Martina radi njegove spretnosti in pogumnosti. Pri nekem sovražnem napadu je rešil stotnika gotove smrti, pri tem pa postavil v nevarnost svoje lastno življenje. Nagradili so ga in povzdignili v vojaški službi. Ko se je izvedelo v domačem rojstnem kraju o tem junaškem dejanju, bili so vsi vzradoščeni in ne malo ponosni na svojega rojaka. Žal, da to veselje ni trajalo dolgo. Zgodilo se je nekaj strašnega. — Martin je moral stražiti mejo proti sovražnikom. Toda, mesto da bi ostal na stra^ ži, zašel je v bližnjo klet, se opijanil in zaspal. Med tem pride Častnik, da zamenja stražo, toda Martina ne najde na mestu, temveč pri bližnji kleti pijanega. To pa še ni bilo najhujše. Ne da bi mirno sprejel zasluženo svarilo in kazen, ki ga je čakala zaradi nezvestobe, začel se jo prepirati in surovo vesti; izpozabil se je celo tako daleč, da je potegnil sabljo in zamahnil proti predstojniku ter ga ranil . . . Ubogi Martin je prišel pred vojno sodišče in je bil obsojen na smrt. Že je bila ura določena, da ga ustrelo . . . Častnik, kateremu je bil rešil Martin življenje, se jo trudil na vso moč, da bi ustavil smrtno kazen. Posrečilo se mu je. Smrtna kazen so mu je spre- menila v Cdetno hudo ječo v vojaški trdnjavi. To je bila pot milosti, a tudi dobra Šola za Martina. Minulo je šest dolgih let. . . . Martin se je vrnil v rodno vas, tih in resnoben. Nihče ga ni videl, da bi kedaj zavžil požirek opojne pijače. Krčem so je ogibal. Dobil je službo na železnici. Ker je bil trezen, vesten in spreten delavec, napredoval je v službi in kmalu stopil na višje mesto. Prihranil si je tepo svoto ter kupil hišo blizu železnice z malim posestvom, katero je obdeloval v prostih urah s svojo pridno ženo Ano. Kadar je došel na večer na prijazni dom in mu je prišla Ana nasproti z ljubkim detetom, ki je mahalo veselo z ročicami ter klicalo ata, ata, razjasnil se mu je resnoben obraz, o-veselilo se je Martinovo srce — — — Minilo je 30 let od one strašne obsodbe na smrt ... Bilo je zborovanje, ki so ga priredili železničarji v veliki dvorani v bližnjem mestu. Zbrali so se samo absti-nentjo. Z navdušenimi, jasnimi besedami je vnemal Martin svoje tovariše, naj vstrajajo pogumno v boju proti alkoholu. Kazal je na žalostne nasledke pijančevanja, ki veliko škoduje na premoženju, močno kvari zdravje, oropa družine miru in zadovoljnosti, po-vzročuje mnogo hudobij in nesreč ter pahne ljudi v večno pogubo. Pritrdili so mu tovariši in so zavezali, da bodo širili zmernost inzdržnost, Veseli Mar-fin pa je povzdignil svoj glas in zapeli so zdravico: Brez vina, piva, brez žganja Se hočemo združiti, Zaveza stara bratovska Se mora obnoviti. Na zdravje pojmo bratu brat Da bomo vsi veseli! Znabiti, da je zadnjikrat, Da skupaj smo zapeli. (Sv. Vojska str. 101 ) Novi upi. Moja duša zasanjala San je zlat, Moja duša spet je polna Upov, nad. Upi novi duši moji Se blišče, Kakor da pomlad prihaja Mi v sreč. V mojo dušo lega zopet Mir sladak, In iz nje odhaja tiho Tajen mrak. O da bi oitala tako Polna nad, O da bi sijala vedno Mi pomlad. Ljubomira. Adriji. O tvojih valovih razmišljam čez dan, o Adrija silna, o širna ravan! Zvečer pa po tebi se zibljem sladkč in v čolnu je meni pri srcu gorkč ... Nedin Sterad. Želja. Pod vrbo žalujko zasnival bi rad, ko mine življenja mi cvetna pomlad. O sreči nekdanji bi sanjal sladko, a slavček nad mano bi peval mehko . . . Nedin Sterad. Želja v tujini. Tja v podnožje Triglava, kjer srebrna Sava se vali, kjer mladosti biva sreča prava, duh otožni često si želi. Hiše nimam tam in ne očeta, tujčev krov je kril moj rojstni dom, vendar zemlja je za mene sveta, zvesto ljubil jo do smrti bom. V gozdu bister se studenček vije, skrbno skriva ga zeleni bor. Tam sem slušal sladke melodije, ki prepeval jih je ptičji zbor . . . Sava pesem sreče je šumljala, jaz na bregu sem začuden stal; tajno je naproti mi šeptala: da pri njej le vedno bi ostal! Videl večkrat njene sem bregove, spomnil se ljubečega glasu. Jezne slišal vselej sem valove, in odšel brez srčnega miru . . . Vendar tja mi vedno duša sili, kjer srebrna Sava se vali. Da bi upi moji se spolnili, duh otožni često si želi. N. St_ Bodočnosti. Bodočnost, ti se mi odpri! Odpri se taka kot te hočem, podaj mi mir po boju vročem, izpolni lepe nade mi ! Bodočnost, ti se mi odpri! Trpljenja ak’ boš tudi polna, prenesla duša vse bo voljna . . . Okusil sem dovolj boli . . . Bodočnost, ti se mi odpri! Naj vidim pekel, naj neb6, srce junaško moje — bO, obupu v njem prostora ni ! Dragotin- Na potujčeni zemlji . . . Petje to poslušam, niso oni glasi, ki sem jih poslušal tolikrati v vasi. Ni slovensko petje, ovorica mila, i jo majka draga mene je učila . . . Tudi tukaj nekdaj pesem je donela v naši govorici, je mladina pela. A sedaj potujčil tujec je — mladino, ki zdaj zasmehuje sveto domovino . . > Večni, ne dopusti, da se to dogaja, da nam zvezda sreče za vse dni žahaja . . .! Narod moj Ti vzdigni vodi ga k svobodi, Ti zaščitnik Večni, vojvoda nam bodi! Dragotin,. — 230 - Nageljčkom. Na oknu nageljčki cvet6, Dekle ob njih sloni, Podpira žalostno glavb In briše si oči. O nageljčki rudeči vi, Presrečnih dni spomin, Spomin ljubezni prve mi In srčnih bolečin. Oj cveti, cveti nagelj moj V pomladi lepih dneh, Saj vzel ti bo življenje koj Mraz v mrzlih spet nočeh. Brez cvetja stal boš v oknu suh, Pozabljen kot sem jaz . . . Saj tudi meni cvetni duh Je vzel življenja mraz. Ljubomira. Razgled Iz vseli delov sveta prihajajo po-ročila o neznosni vročini. Najprej je vročina hudo gospodarila po Ameriki. Več sto ljudi je postalo tam žrtev vročine. Posledica vročine pa so bili tam strašni gozdni požari, ki so uničili tudi vfeč mest in zahtevali mnogo Človeških življenj. Zdaj se je razširila vročina tudi po Evropi, Posebno na Angleškem, Francoskem in v Nemčiji silno tožijo čez njo, pa tudi mi v Avstriji jo imamo. Časniki že poročajo več slučajev smrti vsled vročine. • Po tej vročini bode mogoče dobro vino, trpijo pa vsled suše naši travniki. Res komaj je bilo, da se je senena košnja tako dobro obnesla, drugače bi bilo zopet pomanjkanje krme. — V . Italiji še vedno razsaja kolera, posebno v Napolju in v Benetkah, pa tudi v Rimu se oglaša, To je seveda y, veliko po svetu. škodo Italijanom, ki ravno letos obhajajo oOletnico zedinjenja Italijo, V Rimu in Turinu imajo razstavo, pa kaj, ko si je ljudje zaradi kolere ne upajo obiskati. Italija ima radi kolere več sto milijonov Škode. — V maroški državi v Severni Afriki še vedno ni miru. Domači rodovi se puntajo, Evropejci pa. že tudi komaj Čakajo vsak na svoj kos. Zdaj so pulijo za pravice v Maroku Angleži, Francozi, Spanci in Nemci, in drug drugega pisano gledajo. — Na Turškem Še tudi vedno vre. Mladoturki, ki so ljudstvu prej mnogo obečali, ne znajo vladati, zato se pojavljajo povsod nemiri. Posebno Albanci delajo Turkom hudo preglavice, ker nočejo odložiti orožja. V Carigradu je uničil velikanski požar nad 3000 hiš. Pravijo, da so nasprotniki mla-doturške vlade nalašč povzročili požar. Dekliški vrtec. Zavedajmo se svojih dolžnosti«! Kakor vsako mladenko veže sveta dolžnost, da si v krščanski izobrazbi lika duha, blaži srce, utrjuje značajnost, ^avno tako naj se trudi vsaka, da ne prezre niti najmanjše prilike, kjer bi mogla kaj pridobiti v korist zunanje izobrazbe sebi ali v blagor mile domovine. Vprašam vas, mile sestrice, ali ni to častno za pas? „Biti slovenske krvi, bodi Slovenke ponos," pravi stari pregovor. Glavna' skrb mladenke seveda bodi, da postane in ostane zvestadiči Marijina. Kot nje zvesta hči je gotovo tudi zvesta hči svoje slovenske matere. Mladenke! Držimo se znanega krasnega .S lomšakove ga gesla: „Sveta vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike." Da pa storimo še več, poprimimo se z veseljem vspodbudnih besed: „Kdor odvrne grešnika od krive poti, ta bo prikril veliko število grehov." Zatorej se ozrimo na nesrečne mladenke, ki tavajo Še v temi nevednosti, ki se Še opotekajo na polu razuzdanosti, katero so mlajšim sestricam v pohujšanje. Ravno v tem položaju potrebuje mladenka prave izobrazbe. Da mladenka ne ugonablja svoje nedolžnosti, prijazposti in uljudnosti, ki bi morala dičiti vsako slovensko deklico, ter ne zapravlja svojega zdravja s tem, da poseda po rajnih zaduhlih krčmah, se — 231 potika po morečih, soparnih plesiščih, ter si le tu išče veselja, kjer ga ni še nikdar nobena našla, pa jo tudi gotovo, da ga našla ne bo. Morda si ena ali druga deklica misli: bi že pristopila tudi jaz v kako družbo ali k Dekliški zvezi; pakaj bomo delale vse, ker je že itak toliko deklet tam združenih? Kdo se bo pa veselil, kdo rajal po krčmah, kdo se sukal na plesišču, kdo bo delal nesrečnim razuzdancem kratek čas, ako bi bile vse deklice združene v pošteni družbi? Misliš si morda, če bi tega ne bilo na svetu, bilo bi pač otožno. Toda ne tako, draga sestrica slovenska! Vedi, da za kaj višjega smo namenjene, To razvidiŠ lahko sama, ker ljubi Bog nas je ustvaril, da Ga spoznavamo, častimo, ljubimo, Njemu služimo, ter tako tudi sebe večno zveličamo. Zato pa, ljuba sestrica, le korajžno pristopi med krepko četo dobro mislečih deklet, in videla boš, ne bo ti manjkalo dela. Ne bo ti 'treba nič praznovati. Dokler še le ena mladenka hodi po pogubonosnih plesiščih in zaduhlih krčmah, imajo Dekliške zveze še dela dovolj. Skrbimo, da bo padlo seme obilih zlatih naukov na dobro pripravljeno zemljico, tla bo pognalo močne korenine; negujmo jih skrbno, da bo vzrast-lo mogočno drevo, ki nam bo pred ljutim sovražnikom varno zavetje. Zmagoslavno se lahko oddahnemo po preteklem, viharnem boju. Bodimo zagotovljene, da naš trud, naš pogum in železna volja ne ostaneta brezuspešna. Kajti naše delovanje se naslanja na močno, nepremagljivo skalo. Torej, ako bomo po Marijinem vzgledu živele, vnemale in borile se za dobno, vestno izpolnjevale svoje dolžnosti ter ostale zveste Mariji in narodu, nas bo vesela Marija in mila slovenska domovina. Co delo Bog nam blagoslovi, sestric obilo nam obnovi! Mara K..........a. Slopa dekleta. Težko pričakujem Jn štejem dneve, kadar pride „Naš Dom“ in nam zopet kaj novega in za- nimivega prinese. Marsikaj najdem v njem, kar me kratkočasi in spodbuja, da bi še jaz, kmečko dekle, djala motiko na stran in vzela pero v roke in napisala nekaj vrstic, in sicer od tistih prešernih deklet, ki hodijo napuhnje-n» in ošabne kakor pavi in se napihujejo tako kot tista žaba, ki je videla vola na travniku iji jc hotela biti njemu enaka. Žalostno jo gledati dekleta, ki komaj zapustijo šolo, pa vržejo Šolsko reči v kot in potem ne pogledajo več knjige, da bi še kaj brale in se učile. Vse njihove misli so obrnjene le na to, da jim mati kupijo zdaj novo obleko, da so lažje postavljajo med ljudstvom, posebno med ianti. Več jim je mar lant, ples in krčma, kakor Bog in Marija. Kar si čez teden zaslužijo, to v nedeljo na plesu zapravijo, fantom kupujejo smodke, uboga mati pa doma zdihuje in joče. Nekoč sem ponudila neki deklici „Naš Dgm“, naj ga pregleda in prebere, kaj stoji Črno na belem. Morebiti bi bilo za-njo tudi kaj notri za poboljšek. — E, kaj bi zmirom brala, saj je dosti za-me, da som morala brati v šoli, zdaj mi tega ni treba. Klerikalci naj berejo in ter-cijalke! — .laz ji pa rečem: Ti pa hočeš biti liberalka, tedaj pa le bodi, bodeš videla, kako daleč boš prišla s svojo krivo vero. Starišev noče več poznati, se jili sramuje in jih zaničuje, noče več delati doma, gre v tujino v tovarno ali drugo službo, da si tam pakoplje bolezen in sramoto, potem pa pride lepo pohlevno domov in zdihuje: Zbita mati, pomagajte mi, usmilite se me! Dobra gospodinja. Prve moje današnje besede naj veljajo vrtnaricam, osobito vrli Ljubomiri. Le tako naprej, in kmalu bode tudi ta obširna snov vsaj v glavnih potezah prišla v našem listu do zaslužene veljave. — V drugi vrsti bi pa ljube bralke opozorila na lo. številko „Gospodarskih Novic“ (priloga „Slov. Gospodarju"), in sicer na predalček z naslovom: „Nekaj prak- tičnega. za gospodinje". — Govori se tu o takozvani „Kuhalni Škrinji". Kuhanje v tej Skrinji poznam iz lastno izkušnje; ta metoda je zelo priporoČ- 232 — ljiva, posebno, kjer primanjkuje kurila in kjer se ne kuha za preveliko množico ljudi. Po večjih mestih je že skoraj v obče vpeljan ta način kuhanja. K jasni razpravi v „Gospodarskih novicah** bi pripomnila le sledeče. Za tako kuhanje moramo imeti od mene že večkrat omenjeno „papinsko posodo**, ki se da tako trdno zamašiti, da zrak nima vhoda, sopar pa ne izhoda. — V pojasnilo le en vzgled. Gospodinja dene v tak pisker ali tudi v tako ponvo goveje meso z vsemi potrebnimi dodatki, polije se zadostno množino vode ter se vkup zavre na štedilniku. Kakor hitro pride 'do vrenja, se pisker zamaši ter porine v kuhalno škrijijo, katero moramo seveda zapreti. V tej Škrinji vre juha neprestano naprej, brez kurila, ne da bi se tekočina zakuhala. Po oČetrturnem vrenju je meso mehko, juha okusna, in treba je le potem na štedilniku v toliko zopet zakuriti, da se juha precedi, vkuh’a, in dela pripravno za na mizo. PriŠtedi se na ta način ne samo mnogo kurila, temveč tudi Časa, ker ni treba nobenega nadzorovanja, tekočina se ne zakuha, pa tudi ne kipi. Posebno priporočljivo je kuhati na ta način meso, ali tudi drugo tvarino, ki mora dolgo vreti, n. pr. šunke, telečjo glavo, ližol, ječmenovo kašo i.dr. Tudi jaz svetujem gospodinjam tozadevno poskušnjo. Stara kuharica. Zdravila in vrt. Dober dan! Bog daj! Aha, pismonoša, kaj mi pa prinašaš? „Naš Dom“! Zdaj pa Jutro pogledat, najprej v Dekliški vrtec. Razvedrila sem se, ko sem ga zagledala tako napolnjenega z raznimi delavkami. Najprej prečitam nasvete gdč. Pepce, s katero sve pred kratkim postali najiskrenejši prijateljici. Mislila sem, kdor prej pride, prej melje. Tudi jaz sem imela te misli o domačih 'zdravilih. Kako dobro bi bilo, ko bi si v sili znašli pomagati z domačim lekom. Ni dolgo, kar sta se zgodila pri nas dva nesrečna slučaja. Žanjica je s srpom zadela v nogo tako nesrečno, da je Čez par dni umrla. Zastrupila si je namreč kri, ker ni bilo hitre pomoči. Mladenič pa, komaj 20 let star, se je zbor del v nogo na trn. Trn si je izdrl ter si dal na komaj vidno rano nepravo zelišče. Rana je čedalje bolj skelela. Bil je že tako slab, da se je opotekal, ko se je spomnil, da bi bilo treba poklicati zdravnika. Toda prepozno! Gez par dni je ležal na mrtvaškem odru. Zastrupil si je kri ter v groznih mukah izdihnil. Zato pa treba previdno in zanesljiva zelišča rabiti, kakor o-pozarja tudi g. urednik. — Zelo nevarno in naravnost neumno pa je, če si kdo ustavlja kri n. pr, s pajčevino, To že mora vsak vedeti, da je pajek strupen. Nekateri pajki so tako strupeni, da, če te obleze, ti oteče dotični del telesa. Torej pomislite, naj si kdo zdaj položi pajčevino od takega pajka na rano! Pri ranah je treba pač največje pazljivosti in previdnosti. Ce se kdo vreže s srpom ali z nožem, naj si hitro iztisne kri in opere rano s čisto vodo. Dotični del telesa si naj potem obveže s čisto krpo, če mogoče, iz domačega platna. Ce pa kdo krvavi tako, da se je bati, da izgubi obilo krvi, naj rano trdno obveže, dokler pa ni mogoče obvezati, pa naj rano kolikor mogoče trdno drži ali tišči z roko, dokler ne pride pomoč.*) Pomisliti je, da ne smejo priti k rani nikdar barvane reči. Prosim Še druge skrbne sestrice, da nam pošljejo nasvete B svoje domače lekarne, toda še enkrat, previdno in zanesljijvo. Gledam dalje po dekliškem vrtcu, vse drugo najdem, samo pič o doma-; čem vrtu. Kje ste mladenke-vrtnarioe? Kaj nima nobena domačega vrta, d» lepo skrbi zanj ter pošilja poročila tu- J di v „Naš Dom“ ? Kako je moj vrtec ves živozelen, Krasnejši od njega, ni kraj mi noben- Z vrtom mora imeti vsako dekl® veselje. In če ima veselje, gotovo g8, pridno pleje in okapa, pa ne samo ^ motiko, ampak želeti bi bilo tudi s pf resom, na ljubo naši stari kuharici' kakor tudi posebno vaši, vas pozdrfb' IjajoČi — Dravski Ljubomiri. Društveni glasnik. Št. Jur ob juž. žel. Pri nas obstoja mladeniška zveza Kat. bralnega društva dobrega pol leta in šteje 40 udov. Fantje berejo pridno knjige, časnike, zlasti priljubljen jim je »Naš Dom«. Kolikor jih je Orlov, čitajo pazljivo tudi »Mladost«. Shod se vrši redno enkrat na mesec; navadno se pripravi vsaj po eden, da nas razveseli z govorom ali deklamacijo. Priredili smo tudi predpustno veselico. Orlovske telovadne vaje se vrše redno dvakrat na teden. S pomočjo posojilnice so si Orli oskrbeli drog in bradljo. To poletje mislijo napraviti javni nastop. Veliko je še fantov, ki nam stoje po mišljenju prav blizu, so tudi udje bralnega društva, a za sodelovanje v mladeniški zvezi se še niso odločili. Upamo, da jih podučno branje »Našega Doma« dovede k nam. Razlika starosti ne sme biti ovira; starejši fantje se morajo mladega naraščaja le veseliti. Dekliška zveza »Kat. bralnega društva« obstoji eno leto in šteje 105 udov. Redno se sestajajo enkrat na mesec, da se vnemajo za kaj koristnega; govornic ne manjka. Vse, o čemur se je obnvnavalo, pride-v tajniški zapisnik. Pri volitvi predstojnice dne 6. junija se je večina odločila za Jožefo Gajšek v Vrb-nem. Dekliški pevski zbor pod vodstvom g. organista nastopa vedno pri veselicah; pri zadnji zelo obiskani predstavi dne 21. maja je isti zbor prvič zatambural. Galicija. Kako ljubko in lepo smo se zabavali pretečeno nedeljo, 9. julija na Perno-vem pri g. Reharju. Vse občinstvo, ki je bilo zbrano ta dan na veselici našega izobraževalnega društva, je bilo veselo te prireditve. Zakaj bi tudi ne bilo? Saj smo imeli v svoji sredini našega priljubljenega drž. in dež. poslanca, č. g. dr. Ant. Korošca, ki nam je prav krasno govoril o delu naših nasprotnikov liberalcev in štajerčijancev in o delu naše organizacije, ki skrbi za pravo izobrazbo našega slovenskega ljudstva. Govor g. dr. Korošca je naredil najboljši vtis na našo mladino. Pov-darjal je posebno, da bi se tudi pri nas mladina združila v svoje zveze, to je v mladeniško zvezo in v dekliško zvezo, kajti v teh bo našla mladina skupen stik, kjer se bode navduševala za svoje svete vzore: za vero, narod in izobrazbo. Dobili smo s tem govorom zopet novega poguma in navdušenja, kar nam je v zadostilo za prestane boje in v spodbudo za novo delo. Mladina naša se s tem potom najiskreneje zahvaljuje g. dr. Korošcu za obisk naše prireditve in za krasen govor. Po govoru so naši fantje predstavljali na novem odru igro : »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček«, ki je dobro izpadla, le škoda, da je zagrinjalo malo kljubovalo, kar se pa bode do prihodnjič popravilo. Tudi vrli pevci so nas ravzeseljevali s svojimi lepo donečimi glasovi. Ne smem pa pozabiti naših vrlih deklet, ki so nam lepo ozaljšale oder in sploh ves prostor in diuge zopet poskrbele za lepe šopke ter tako pokazale, da tudi one hočejo delovati z nami, da hočejo vstopiti v novo življenje, kjer si bodo iikale izobrazbe in poštene zabave. Le tako, vrla dekleta naprej kajti, kakor smo slišali, se hočejo one tudi letos pokazati na odru, kar bi nas posebno veselilo. Zatorej pa mladeniči in mladenke, k izobrazbi, k delu, nikar ne spati, ampak naše geslo bodi: Za vero, narod in prosveto Delujmo ysi z ljubavjo vneto. Šmarje. Šmarski mladeniči se še tudi včasih zganefcno. Naša mladeniška zveza je priredila že par prav lepih iger z najboljšim uspehom. — Tudi kaki shcd še o priložnosti skličemo. Skoraj vsi smo tudi v Marijini družbi nekaj nas je celo Orlov. Zadnjo nedeljo smo obhajali tako sami med seboj Ciril-Metodovo slavnost. Zbralo se nas je 40 v društveni sobi. Tovariš Fr. Stiplošek je prednašal Ciril-Meto-dov cerkveni himen (pesem). Nato je Turk Janez govoril o primernem obnašanju mladeniča zlasti Orla in Mar. družbenika. Kar kdo v srcu čuti, rad na zunaj kaže. Fant slabega obnašanja ali umazanega govorjenja je gotovo tudi v srcu sprijen. Mnogo razvad je še med nami, proč ž njimi! Bodimo Orli in družbeniki vzor in vzgled drugim fantom! Duhovni voditelj č. g. Sinko so nam obširno in vneto razlagali velikanski pomen sv. bratov Cirila in Metoda za omiko in književnost slovensko. Ciril in Metod sta prva slovenska in sploh slovanska pisatelja. Povzdignila sta naš jezik in narod med kulturne omikance. Kako sta znala ceniti naš krasni in bogati jezik in kako vneto ga je Metod v Rimu zagovarjal! Naš jezik je bil prištet med svete in potrjen za službo božjo. Iz tega izvajajmo zase nauke ter ljubimo, branimo svoj jezik in narod, omiicajmo svoj jezik in s tem sebe! — Anderlih Janez je dobro deklamiral : Pesem Cirilu in Metodu. Petauer Janez govori še prav od srca iskreno o verski organizaciji t. j. Mar. družbi. Kaže neobhodno potrebnost verskega življenja zlasti med fanti kot podlago vsega delovanja: Malo bi nam pomagala in nikdar trajno vsa politična in gospodarska moč in oblast, ako sami sebe ne bi znali vladati in svojih strasti. Živimo po veri, in dovolj močni in mogočni bodemo za vse nasprotnike! Naša čast naj bode življenje v Marijini družbi in po zlati knjigi Orlov 1 — Duh. voditelj nas še povabijo s potrebno razlago na mladeniški tabor v Ljubljani! — Najboljše naše moči so Orli. Današnji govorniki so bili vsi člani Orla. Snujte povsod telovadne odseke, kjer le morete! Naši fantje so si letos postavili častno krasno nalogo, da hoče vsak izmed njih pridobiti vsaj še enega za našo organizacijo. Na delo torej in Bog daj srečo! Hoče. Zopet je prišel iz nebes vrtnar ter se sprehajal po vrtu in se oziral na cvetlice, kako kaj rastejo in našel je rožico, ki se je ponižno skrivala pred sovražnikom, pa se mu je dopadla, presadil jo je nebeški vrtnar v svoj nebeški vrt, in ta cvetlica je bila L. Škrabi, stara 24 let. Bila je pobožna in poštena v službi, in v veliko veselje starišem, pomagala jim je v njihovih križih in težavah. Kako je bila pridna, Divji lovec. (Mozirje). nam svedočijo njene besede, katere je izrekla kratko pred smrtjo svoji materi, rekoč, da se nič ne boji umreti. Bila je Marijina hči ne samo v besedah, ampak po dejanju, tudi je zvesto opravljala dolžnosti, ki jih ima Marijina nči. Zato imamo upanje, da je prišla po Mariji k Jezusu. Dne 27. sušca jo je poklical nebeški ženin k sebi, vzela je slovo od starišev, bratov in sestrice, dne 29. sušca jo je spremljalo 16 belo oblečenih deklet z družbenimi znaki k večnemu počitku. Veliko je bilo tudi ljudstva Pri njenem pogrebu in pevke so ji zapele v slovo. Ker si zvesta v službi bila, naj ti bode zemlja mila, Mariji v nebesih je manjkal en cvet, da nebi zvenela, te je hotel gospod v t'ebesih imet’! Ni še bil zadovoljen nebeški ženin z eno cvetlico, našel je še drugo, ki se^ mu je tudi dopadla, ta pa je bila Barbara Žunko, stara 64 let, samskega stanu in sestra našega gosp. organista, bila je celo svoje življenje cerkvena pevka. Njeno največje veselje je bilo. da je roogla s petjem Boga in Marijo Častiti. Bila je članica Marijine družbe in članica tretjega reda, Pa tudi drugih bratovščin. V svojih zdravih dneh je bila večkrat pri mizi Gospodovi ter tako združila ž Njim, ki ga je ljubila. Bila je še navzoča pri pogrebu Lizike Škrabi. Čez rr^esec dni pa je morala iti v Gradec v bolnišnico, ker je imela hudo bolezen v glavi. Ni se več vrnila. Umrla je 13. julija, sedaj že sedma iz naše Hočke Marijine družbe. Pokopali so jo 15. julija v Gradcu, pa pogreb menda ni bil tako veličasten, imamo upanje, da je bil sprejem v nebesih bolj veličasten, od angelov Marijinih hčerk, katere je že Bog poklical k sebi. Priporočam jo v molitev Marijinim hče-*'am in udom tretjega reda. Draga Barbika in Lizika na svidenje pri Mariji, naj vama sveti večna luč! Zibika. Pred nedavnim smo imeli občni ?bor bralnega društva. Prišel je govorit iz *niarja č. g. kaplan Fr. Sinko, ki je v obširnem predavanju pojasnjeval navdušeno mnogo-^evilnim poslušalcem pomen Bralnega društva. Organizacija dobro mislečih je potrebna nasproti hudobnim našim sovražnikom. Omikati, lzvežbati, izuriti se moramo z dobrim berilom, fato moramo imeti veselje do društva, katolika društva nam morajo postati nekaj sve-— srčna potreba. Društvena soba nam je . uga cerkev. Zato morate delovati vsi stariši 'n zlasti pa naš up mladina ! Kakor kristjani zapovedi tako udje bralnega društva morajo syoje dolžnosti in društvena pravila res izpolnjevati — potem boste imeli udje korist, in in napredovalo ! Odbor se Novega navdušenja je pri-i življenja v društvo. Usta-zvezo in dekliško na novo 5 č. g. Kovačič in č. gosp. Kranjc, ki je kot predsednik zborovanje Pfetno vodil. Sedaj pa na stanovitno delo, ne )et Eppuščati in se v nemarnost zakopati 1 Se Teharje. Tudi mi se počasi dps^nimo. Ko Vse prebuja, zakaj bi ravno teharski fantje nadalje spjfti ? PrisKopiti hočemo k Marijini družbi in si ustanoviti Mladeniško zvezo. Kaj ne, dragi fantje, daje res? Ali ni ravno tak mladenič, ki je v Mladeniški zvezi, najbolj zanesljiv služabnik Marijin? Ali nista ravno Mar. družba in Mlad. zveza dve organizaciji, ki mladino spodbujata k dobremu in odvračata od hudega. In na Teharjih je še toliko blagih dobro mislečih fantov, ki jih še ni okužil neverski duh, da bi se dalo vse to lepo ustanoviti. Ali ni mar boljše, če gredo mladi fantje ob nedeljah po popoldanski službi božji k svojim sestanKom, ki jih prireja ml. zveza, kakor pa če se po krčmah, katerih tukaj ne manjka, klatijo, čez sv. vero in sploh kar je svetega grdo govorijo, na zadnje pa se še do krvi pretepajo! Ne, v tako družbo ponosni teharski mladeniči ne bodo več hodili. Torej vzdramimo se! Delajmo sedaj, ko je še čas. Pa mi boš morda še ugovarjal, kako naj začnem, ko pa nimam človeka, ki bi mu zaupal svoje skrivnosti. Ne tako, dragi fant. Pomisli, da imaš ob svoji strani dvoje tako ljubečih src, ki sta vedno pripravljeni te sprejeti pod svoje okrilje. Niso li naš gospod župnik Cemažar in gosp. kaplan Razbornik vredni, da jim podariš svoje zaupanje. Prepričan bodi, da te bosta drage volje sprejela in uslišala. Saj sta vedno pripravljena na najhuje žrtve za svoje župljane, če jim je to v korist. Sedaj pa na delo mladeniči Teharski ! Vi bodite junaška četa, ki boste branili teharski fari vhod pred gnilim liberalizmom in socijalno demokracijo. Ne bojte se dela ne žrtve. Mnogo truda Vas bo stalo, če si ustanovite ml. zvezo, če boste javno nastopali ter pokazali svetu, da niste babe, ne ustrašite se, ne bojte se psovanja, zasmehovanja nasprotnikov. Le poglejte, kdo so pa? Kar je poštenega, katoliško mislečega na Teharjih, bo vse na Vaši strani, ostali pa so razgrajači, pijanci in vlačugarji. In teh se boste bali, pred temi sramovali? Ne, nikdar, mi boste odgovorili, kaj ne? Kako ponosen je fant, ki nosi vojaško suknjo, se vojskuje za cesarja in domovino. Vojskovati pa se za Marijo, obrambo sv. Križa in Kristusa samega ni li to tisočkrat imenit-nejše. Kako srečen bi bil, ko bi lahko bival med Vami v tej prelepi družbi, ali dolžnost me kliče v tujino, da se udam tam svojemu poklicu. Proč tedaj s strahom pred ljudmi, psi lalajo, vi pa jezdite ponosno naprej in Vaše geslo naj bo: Vse za Boga in domovino. Teharski vojak. Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Naše bralno društvo je priredilo meseca maja eden in junija dva poučna shoda. Dne 9. julija t. 1. sta se pa na našem odru uprizorili dve igri in sicer: »Svojeglavna Minka« (ženske vloge) in »Nezadovoljen drvar« (moške vloge). Igralci so svoje vloge rešili jako dobro in spretno, zlasti uloga »Minke«, ki je z svojim kislim obrazom povzročila mnogo smeha. Naš pevski-zbor nam je pod vodstvom našega g. organista P. Potočnika zapel krasne pespiice. Omeniti še moram, da se namerava tukaj ustanoviti »Dekl. zveza«. Dekleta, le na plani Videle boste, da ravno v tesni organizaciji, kakršna je v DelfL rfustvo bode živelo J® izvolil prejšnji, esel g. govornik ir ovil je mladeniško ?ž,vil. Govoril je š< zvezi, boste prišle do pravega smotra in tako rešile drage nam svetinje. Kaj pa fantje? Mislim, da ne boste zaostajali na potu izobrazbe. Štajerski Slovenci in Slovenke na Trsatu. Naša S. K. S. Z. je za Slane svoje organizacije priredila zopet nekaj lepega m veselega: romanje na staroslavno božjo pot na Trsat. Z dvema vlakoma se je v pondeljek 17. julija zgodaj v jutru odpeljalo iz Štajerskega nad 1100 romarjev. Med potjo smo v pondeljek dopoldne ogledali znamenito postonjsko jamo, kjer je globoko pod goro nakopičenih nešteto naravnih krasot in čudežev. V Reko smo dospeli krog 4. ure popoldan ; od tam smo korakali skozi Sušak po 411 stopnjicah na naš cilj — na Trsat. Poplačan je bil naš trud in napor romanja. Pri Mariji trsatski smo prosili vsi romarji, da bi Marija trsatska dala našemu narodu moč zdržati se na lepi naši zemlji in premagati svoje mnogoštevilne nasprotnike. Romarje je pozdravil č. g. gvardijan P. Ven-delin Vošnjak. Večerno pridigo je imel vlč. g. framski župnik Franc Muršič. Po večernicah se je vršila rimska procesija s popevanjem litanij in drugih pobožnih pesmi. Zgodaj v jutru v torek so se začele sv. maše ; ob 5. uri je imel pridigo vlč. gosp. dr. Hohnjec. Ob pol 8. uri smo se poslovili od Marije trsatske, kličoč : Na svidenje! Omeniti moramo, da so romarji prejeli vsi sv. obhajilo. Iz samostanskega vrta pa smo si nesli za spomin rožmarin. Ob 8. uri smo šli na ladije, katere so nas vozile krog 2 uri po morju. Po morju so se glasile vesele slovenske pesmi. Krog poldneva smo se odpeljali zopet nazaj čez skaloviti Kras v lepo našo domovino. To romanje je bilo posebno za mladino velikega pomena. Videli smo lepoto zemlje slovenske, videli morje, a tudi pusti Kras, spoznali smo, da moramo še bolj čuvati krasno našo ožjo domovino pred drznimi vnarodnimi in verskimi nasprotniki. Žebot. Devica Marija v Puščavi. Nisem še našla v tebi, dragi »Naš Dom«, kakega poročila od tukajšnje Marijine družbe, zato sem pa sklenila poslati par vrstic, sicer bi drugi mislili, da pri nas spimo. Zapustila nas je dne 12. julija vrla, za blagor Marijine družbe vneta mladenka, predstojnica gdč. Micka Vitzman-ova, ki je ta dan stopila v sveti zakon. — S solznimi očmi in težkim srcem smo se poslovile od nje, ki se je tako trudila za naš blagor. Cednostno je bilo življenje, zato ji mili Bog nakloni pravo srečo v zakonskem življenju. Odšla je . , . ostale smo same, pa ta izguba nam ne sme vzeti poguma, da bi nastopile sedaj drugačno pot. Združiti se moramo, le edinost bode delala čast naši družbi, bode tudi najlepša zahvala za trud blagemu voditelju, nam pa bode prinesla mnogo koristi. V slogi je moč! Le ako bodemo enega mišljenja, smemo upati, da tudi v naši družbi zaveje tisti duh, ki je predramil že toliko mladine. Naročite si »Naš Dom«, da spoznate pravo probujo slovenske mladine. Vse se organizira, a me bi pa naj zaspale po krivdi needinosti ? Ne, to se ne sme zgoditi! Globoko so v srcu zapisane besede, ki so jih govorili č. g. voA ob slovesu naše predstojnice, zato upam, pte; drage sestrice, da ne bodete užaljene žara® mojega poziva, ako Vam zakličem: Na delo tedaj, a do konca značajne, da besede takrat izgovorjene r.e bodo padle na peščena tl8i ampak v rodovitno zemljo. In lahko bode®0 rekle potem : Vsadile smo korenike za prihodnji čvrsti hrast,, gnal bo vrhe ne vršičke, družbi naši bode v čast. Micka. Zabukovje. Zmagoslavno zborovanj,6 »dekliške zveze« dne 23. julija 1911. Na prl' jaznem hribu stojiš, lična farna cerkvica ^ premotrivaš dan za dnevom lepo faro — Z6' bukovje. Dolga leta že čuvaš nad svojim lju® stvom, ki se ti je začelo deloma izneverjevat*: Gledaš z žalostnim srcem krepke mladeniče, k1 med božjo službo posedajo okrog tebe v h^' dni senci ter se pogovarjajo. Tudi nekatere može in nezrele dečke zapaziš med njimi. tudi oni, katere sprejmeš v svoje varstvo, k°' liko jih je pri božji službi razstresenih. lahko si žalostna zaradi tega, lična cerkvica zabukovska. Kaj pa danes vznemirja in veselo razburj9 tvoje srce? Od blizu in daleč korakajo tru®6 čedno oblečenih deklet z Marijino svetinjo n* prsih. To so članice »dekliške zveze«, prihajaj6 iz Sevnice, Rajhenburga, Planine in iz dom86, fare. Pa pred cerkvijo so se zbrale — hočejo imeti. Tiho je posluhnil stari zvonik, ^ mu ne uide nobena beseda, Veselo pozdravlja stotero množico dekl6" ki poslušajo pozdravne besede M. Gregoriče^ predsednice »dekliške zveze« v ZabukoVJ6' Jezno je pogledal orjak na par nezrelih, roma v hudobiji in pobalinski neotesanosti zrelih fantalinov, ki so z nespodobnimi ^ skrajno surovimi opazkami dali jasen dok8* kako bi jim bilo treba izobrazbe in olike. *, stari zvonik je že popolnoma obupal nad nju1'. Srce ga je bolelo, ko je moral prejšnjo poslušati divje in surovo razdiranje nedolžnem govorniškega odra, ki so ga uprizorili neoteS8’. I barbari. Sice ga je tembolj bolelo, ker teg8 ,/ mogel zabraniti, niti povedati, kdo je to uP., zorih Pa ne žalosti se preveč, ponosni st®r j le poglej zbrano množico neustrašenih dek*6 Nad tri ure daleč so prišle, da se navdušijo', združijo za versko narodno delo. Nastopil*.* j na čeden oder govorniki in govornice, poSj[ šala jih je stotera množica v vročini in po*1’,, sragah nad tri ure. Bodo še prišle boljše r8, mere v lepi zeleni fari med gorami, bodo , 1 ublažili neotesani nazadnjaki, ker veliko dob'j j in požrtvovalnih delavcev se je zbudilo tu •".j) gorami. Ogenj navdušenja plamti v srcih, zavedna domača dekleta, občudoval* jp vaš nastop pametni mladeniči, modri možje,j;j žene, solze ginjeni so si brisali sivi stafv, vaši stari očetje,, ko so slišali besede prm^J i joče iz vaših čistih vernih src. Komu paSž(r segel do dna srca ginljiv in prepričevale*1 8 - 237 - 'vor domačinke Pepice Senica, ki je nežno podajala svojo roko vsem pogumnim mladenkam ter jih vspodbujala k zavednosti, k izobrazbi ter lepemu dekliškemu življenju. Njene besede so prišle iz srca in odprle so si vrata v srca vsek • . . Tolikega navdušenja še ni videla lepa Cerkvica na zelenem hribčku. Ta dan ostane Zgodovinski za vso faro. Odločno delovanje za povzdigo izobrazbe je začela mladina — dobra mladina — prizadevanje dekliške Zveze Podpirajo vsi dobromisleči pošteni, krščanski aiožje in mladeniči, podpirajo pa tudi vaše težnje, vaše boje in znoje vse sosedne »dekl. Zveze«, ki so sklenile v resoluciji, da se snidejo vsako leto na večjem dekliškem shodu v Zabukovju. Kislo so se pa držali samo nič-'’tedneži. ki so začeli slutiti, da ne bodo odslej ^eč mogli zbujenih deklet zapeljevati in po-kvarjevati v slabih tovaršijah. Ostala jim bo ?e samo ta tolažba, da se bodo še kedaj z noži 'jn ročicami tolkli po nežnih glavicah, ter se že tako nadalje izpostavljali zasmehu in pomilovanju prave slovenske mladine, ki se povsod združuje v izobraževalnih društvih in na ta •jačin koristi sebi ia domovini. Zavedna mladina v lepem Zabukovju — vstajaj pri zapo-cetem delu, spremljaj Te blagoslov božji in Varstvo Marijino 1 Polzela. Ko prebiram »Naš Dom«, najdem •hed drugim tudi dopis z naslovom : »Iz Dunaja«. No, si mislim, ali je še vendar v tako velikem, celo glavnem mestu avstro-ogrske njonarhiie kaj slovenskega. Ko berem dopis, fazvidim, da je poročevalka izobraženo slov. dekle, kar je za nas ponos in priča, da ni mila Slovenija vzgojila samo dekleta, ki odidejo v ^esta samo za to, da bi izdajale in se sramovale mile matere, slov. domovine. Piše med drugim, kako rada bi se pridružila našim zvezam. Krčilo se mi je srce pri tem odstavku, ner dopisovateljica je bila moja součenka nekdanjih šolskih dni. In draga prijateljica v naši *ari bi se dekliški zvezi ne mogla pridružiti, ker na mestu lepo razcvitajočih se mladih Strle V svet le suhe veje. Danes kličem vrtnarja, ki Je vsadil drevo pod imenom, Savinjsko okrožje zv. slov. deklet, naj vendar poskrbi, da se odseka ta suha veja, da zažene na njenem mestu v. ndar enkrat že dolgo zaželjena mladika. — »saka fara v Savinjski dolini napreduje, povsod se organizirajo, spodbujajo, da ložje odbijajo sovražne napade, ali bi res se pri nas he mogla ustanoviti dekl. zveza, saj niso še vsa dekleta odšla v mesta, jih je še dosti zavednih deklet doma. Poskrbimo torej, in ti vrtnar glej, da izpolniš ne samo mojo, ampak '.e drugih zavednejših deklet željo. In kadar ljubljeni Naš Dom si ustanovimo zvezo, bomo u že poročali. Mislim, da ne bo treba čakati. To želja moja je edina, O naj nebo jo izvrši! Potem ta kraj bo dom blagosti^ Bo sreče dom in dom kreposti, Potem ta kraj bo pravi raj. i i , Mladenka. Ljutomer. Ko prebiram v Našem Domu dopis za dopisom od raznih strani o vrlo napredujoči mladini, se mi res čudno zdi, da iz Ljutomera ne najdem nobenega. Čakala sem, da se katera oglasi, a zaman. Da se je tudi pri nas začela vzbujati mladina, se boste prepričali. In kako tudi ne bi? Krog in krog vstaja mladina ter druži v zveze in odseke, pa tudi mi nočemo zaostati. Že meseca marca smo se zbrala dekleta k ustanovnemu shodu dekliške zveze, ter si podale roke k skupnemu delu. Zborovanja nam vodijo č. g. Kos. V ustanovnem govoru so nam razložili važnost mladinske organizacije, in kako naj složno delujemo med seboj. Izvolile smo si sledeči odbor: Predsednica Kristina Karba, podpredsednica Rozika Kotnik, tajnica Žalika Babjč, knjižničarka Lizika Bratuša in Tončka Čuješ, blagajničarka Viktorija Ribič, odbornica Micka Šrajnar. Pri prvem poučnem zborovanju nas je v prisrčnih besedah nagovorila vrla predsednica Kristina Karba. Jelika Vučko je deklamirala lepo pesem Oljki. Julka Novak nam je v svojem govoru razložila pomen ustanovitve dekliške zveze. Micka Karba nas je svarila pred pohujšljivim plesom. Drugo poučno zborovanje smo imeli zadnjo nedeljo v majniku. Na vsporedu so bile sledeče govornice: Žalika Babič nas je spodbujala k trdni in živi sv. veri. Julka Kosi nas je svarila pred slabim branjem in nam priporočala pogosto sv. obhajilo in Puconja nam je opisala življenje device Orleanske. Tretje poučno zborovanje smo imele 23. julija, pri katerem nas je prva govornica Ju-lika Kosi vnemala za Marijino čast in družbo. Šrajnar Micka nam je orisala pomen dekliške zveze in kako naj složno delujemo med seboj. Alojzija Šosterič je deklamirala dekl. budnico. Micka Karba je kazala ključ do prave sreče, nazadnje so nas č. g. svarili pred grdim napuhom in prevzetnostjo, nasprotno pa nam priporočali lepo ponižnost in vljudnost. Zanaprej bomo imele redno zborovanje zadnjo nedeljo v mesecu. Torej mladenke, le krepko naprej, čim krepkejše delujemo, tem b Ij sprevidimo, da še vse premalo storimo. Vas pa g. urednik prosimo, da mi včasi dovolite kaki tnali prostorček v Našem Domu, ker vam želim večkrat poročati o naši dekl. zvezi, da sl ivenska javnost tudi nekaj izve o delovanju ljutomerskih deklet. Priprosta mladenka. Središče. Naša Dekliška zveza je imela 9. julija že desetikrat zborovanje v času svojega obstanka. Govorila je predsednica Micika Lončarič o najvažnejši točki, o sveti veri. Pozdravil nas je tudi, naš središki rojak g. Prapotnik, mariborski orel. Ta pa zna govoriti tako lepo, da bi ga človek poslušal tako dolgo kakor nekdanji puščavnih, rajsko ptico. Govoril je nad eno uro, povedal marsikaj zanimivega, ogledovali smo v njegovih besedah senčne strani slabih in neizobraženih ljudi. Ne vem, nekatera dekleta ga niso najbrž prav razumela, ko je rekel, da ima rajši enega fanta kakor sto deklet. Rekel je najbrž zato tako, ker je uvidel, da so dekleta še malo topla za dobro stvar, ker jih je bilo več, a fanti pa so še hladni, po večini čisto mrzli. Ne diši jim nič dobrega, najmanj pavše šolski prostori in mladinska organizacija. Če bi enkrat napovedali zborovalci, danes bomo pa vince in pivo točili in se bomo komot naredili, kupice in steklenice bodo ženkatale in keglišče bomo imeli na razpolago, a potem bi prišli. A zdaj, ko vsega tega ni, je tudi fantov mala četa. Dekleta, ta še se zdržijo, zato nič ne bote hude če g. Prapotniku za Vas ni. Njegov izraz je meril diugam. Rad bi videl pri zborovanju še toliko fantov, kakor je bilo deklet. Potem bi bilo res krasno zborovanje. To bi ga veselilo, delal je fantom korajžo, ponudil jim je svojo ljubezen, ko je rekel pn odhodu : najraje bi pri Vas ostal. Zato mu bodi iskrena zahvala v imenu obeh zvez, dekliške in mladeniške. Da bi se le večkrat iz Maribora pokazal, in nam s seboj pripeljal tiste svoje brate orle, ki še jih mi nismo videli. V čast si bodemo šteli, če nas-obiščejo bratje orli v svoji uniformi. Veselimo se V»s, veselimo se pa tudi g. Prapotnika, če bode spet prišel, kakor nam je obljubil. Bog in narod in sreča junaška drži nas skupaj. Saj bratje in sestre smo slovenske krvi! V slogi je moč Zato pa: Vesela ti mladina bodi, ki up si naših boljših dni! sovrag le naj za teboj hodi, mu strla boš okove ti! Govorniške vaje. Telovadba.1 Častito občinstvo! Vrli tovariši! Prvikrat smo danes nastopili v javnosti petrški Orli. Kaj znamo, ste vsi videli. Kako ste nas z zanimanjem gledali! Saj pa je telovadba tudi lepa reč. Tri reči ljubimo posebno Orli: telovadbo, izobrazbo in delo za narod. Pred vsem telovadimo. Po dvekrat na teden pridemo skupaj ob določeni uri, da se učimo telovadbe. Pa boste rekli: Prazno delo ta telovadba! O ne, ni prazno delo. Ako hočemo enkrat kot možje kaj doseči, kaj veljati, potrebujemo čvrstega, zdravega telesa, ki lahko kaj pretrpi in prenese. Po redni telovadbi pa se telo in njegove mišice silno okrepijo. Ali ni lepo, če se zna fant prav sukati, lepo obnašati tudi pri hoji? In če pride k vojakom, kako mu prav pridejo v telovadbi izurjeni udje. Kmalu napreduje. Vsak mladenič, ki služi vojake, je kaj hvaležen, če je prej bil Orel. Težke vaje zanj niso težava. Pa to ni edina prednost telovadbe. Orli moramo redno in ob določeni uri priti v telovadnico in biti pokorni vaditelju. Prav pri telovadbi se učimo reda in pokorščine, dveh jako potrebnih čednosti. Marsikje se fantje sovražijo, mi Orli pa se ljubimo med seboj in gojimo pravo prijateljstvo. Telovadba nam torej ne koristi samo na telesu, temveč tudi na duši. Marsikdaj se mora Orel premagati, ko gre v grdem vremenu k telovadbi, ko mora biti pokoren predstojnikom, kakor pri vojakih, ko mora veliko paziti pri telovadbi, da postane spreten telovadec. Tako Orel krepi in utrjuje svojo voljo, ki postane močna, neupogljiva. Zato Orel s svojo krepko voljo ložje premaguje razne strasti in postane trezen, čil in vesel mladenič, ki ljubi delo, ki 1 Govor v zadnji štev. N. D. bi moral imeti naslov »Orlovska izobrazba«, a po pomoti se je zamenjal rokopis. se vnema za vse dobro in se trudi, da bi mogel enkrat kot mož prav veliko koristiti sv. katoliški cerkvi in naši dragi slovenski domovini. Jasno je, da telovadba ni prazna reč. Gojili so jo in jo gojijo vsi izobraženi narodii zato se za njo vnerhamo tudi Slovenci. Naša orlovska organizacija že šteje nad 3000 telovadcev po Slovejnskem združenih že v več kot 140 odsekih. Število hitro narašča. Mi tukajšnji mladeniči smo ponosni, da smo člani te velike katoliško-slovenske organizacije. Na podlagi katoliške vere, njenih načel in njenih zapovedi hočemo delati za lastno srečo in za narodno srečo, ne pa kakor liberalni slovenski telovadci Sokoli, ki se trudijo uničiti vse, kar je med našim narodom vernega, katoliškega. Na pravi poti smo — tega smo sami veseli — tega bodete veseli tudi naši ljubi sta-riši, bratje in sestre. Naj vedno raste naša četa tudi pri nas ! Vsi ki še niste naši, pristopite ? Na zdar ! Govor pri ustanovitvi Dekliške zveze v Marenbergu. (Govorila Terezija Kolar.) Drage mladenke! Lansko leto smo si ustanovile Marijino dfužbo, ki nas v vsakomesečnem nauku navdušuje in vnema za ljubezen do naše najboljše matere Marije, nas bratovsko svari pred nevarnostmi našega zveličanja, ter nas uči delati in skrbeti za naše dušne zadeve. Hvala Bogu ! Že je precej lepo število se nas zbralo v tej za nas mlade ljudi prekoristnj družbi. Vsem kličem : Ostanimo zveste Mariji, držimo se pravil naše družbe in vstrajajmo Jo konca! Kajti le kdor bo do konca stanoviten,-ta bo prejel krono. Vse tiste pa, ki so še sposobne za Marijino družbo vabim : Pridružite se nam! Še ni leto, in z radostjo in veseljem moram govoriti, si ustanavljamo danes dekliško zvezo. Z veseljem sem pričakovala tega tre-notka, da se tudi v našem v verskem in narodnem oziru zanemarjenem in zapuščenem Marenbergu ustanovi Dekl. zveza. Mladenke! Današnji dan je za nas zelo važen dan, današnji dan nam bo prinesel veliko koristi, ako same hočemo. Dekliška zveza ima namen združiti žensko mladino ene župnije ali enega okraja, kjer se združene s svojim sodelovanjem pod vodstvom izvoljenega odbora ali duhovnega voditelja navdušujejo posebno za tri, za vsakega kristjana in Slovenca drage svetinje: za vero, narodnost in izobrazbo. Najprej smo me krščanske mladenke. Kot takim nam mora biti sv. vera najdražji zaklad, katerega moramo ohraniti, zagovarjati in braniti posebno še v naši župniji, ke: gotovi ljudje trosijo krive verske nauke med nas. Tudi moramo javno kazati, da smo res katoliške mladenke. Ne smemo se sramovati prejemanja sv. zakramentov, udeležbe procesij in drugih pobožnih cerkvenih slavnostij, kar je tudi dolžnost vsakega katoliškega kristjana. Me smo slovenske mladenke! Slovenski jezik moramo spoštovati in ljubiti, nikdar se ga sramovati pred zlobnim tujcem. V tem oziru je pri nas najbolj žalostno, ker v šoli ne slišimo nikdar pouka v svojem maternem jeziku, da niti molitve ne smemo opravljati v svojem jeziku. Predrage mladenke! Me smo v narodnem oziru jako zanemarjene, Dekliška zveza nas bo zopet navdušila za slovenski jezik, dokler ne pridejo za nas boljši časi v narodnem oziru. Prava katoliška slovenska mladenka hrepeni po izobrazbi. Slovenci smo zelo nadarjeni narod. O slovenski mladenki nikakor ne veljaj narodni pregovor: »dolgi lasje, kratka pamet.« Ne, tudi slovenska mladenka se lahko dosti nauči, se lahko dobro izobrazi. Pa menda mislite in boste rekle: kaj izobrazba? Kaj se še naj zopet učim, čemu pa mi bo vse to ? Komaj sem že pričakovala tega trenotka, da izstopim iz šole, sedaj pa se naj zopet učim ? Saj vsi ja ne moremo biti učeni in študirani. Kaj jaz potrebujem izobrazbe? Povem pa vam: »Človeku je treba vednega učenja, več kdo zna, več velja, naj bo kmet ali gospod.« Dekliška zveza ima namen nas učiti: Kdor se hoče kaj naučiti, se mora truditi. Me bomo morale prosti nedeljski čas porabiti za učenje in se enkrat na mesec potruditi k skupnemu shodu. Kakšen dobiček pa imam od tega me vprašaš, da naj pridem k vsakomesečnemu sestanku dekl. zveze? Bolje je, da prosti nedeljski čas porabim zato, da si odpočijem. Pa navadno dekleta ne porabijo prostega nedeljskega časa za počitek, ampak se vlačijo po krčmah in plesih. Če se hočeš pa takim pridružiti, te pa vprašam jaz: kakšen dobiček pa boš imela od tega? Praviš kvečjemu se še oženim, in potem bom pa gospodinja, kje naj mi pa potem bo izobrazba? Povem Vam pa, da je velik razloček med gospodinjo in med izobraženo gospodinjo. Kjer je izobražena gospodinja, tam je tudi hišni red, je snaga pri hiši, pravilna kuhinja itd. Ni prepira in sovraštva, ni nemira in nereda. Dobra gospodinja mora biti odločna in resna, imeti mora prijazno lice do vsakega bodisi tujec ali domačin. Biti mora radodarna, pa nikdar zapravljiva, tudi skopa gospodinja ne bo našla nikdar hvale. Ako pa hoče mladenka vse to doseči, se mora vaditi in privaditi k temu že kot mladenka. Biti mora vedno in povsod zgledna, saj dekle nepošteno je vir vsega hudega, kamor koli pride. V tem oziru je nam jako na roko dekl. zveza. Zatorej pa draga dekleta, pristopite mnogoštevilno, da, vse k dekliški zvezi in združimo se složno v njej in nadaljujmo svojo izobrazbo. Izobrazbe nam je vsem veliko potreba. Delajmo dokler smo še mlade zakaj, iz mladosti se sklepa starost. Ako pa bomo mladostni čas dobro porabile nam ne bode nikoli žal. Resničen je pregovor ki pravi: Srečna mladost, zlata starost. Nesrečna mladost, blatna starost. Drobtinice. Posavje. Vinjeta »Posavje« nam označuje v kratkem štajerske kraje ob Savi. Glavni del slike predstavlja našo tolikanj opevano Savo, ob njenem obrežju pa dekle s plunko v roki — znak narodne pesmi, ki še zelo cvete ravno ob Savi. Kot okrasek služi vinjeti znak ru- darstva (svetilka, kladivo). Tudi vinska trta rodi ob Savi prav dobro kapljico, zaradi tega je dobila prostor v zgornjih kotih. V podnožju vinjete pa vidimo dve vesli, harpuno in ribo, znaki ribarstva. 240 S ....-................... --- ^:^., S TT*k 'dihtrne av. širila v WL