Vinska trta se šibi Še nekaj dni in v vinogradih bo zopet veselo. Spet se bo razlegala pesem po obronkih, kjer se trta že šibi pod težkimi grozdi. Letošnja letina bo obilna pa tudi kvaliteta ne bo slaba. Septembrska vročina je bila kot nalašč za hitrejše dozorevanje in če bodo vinogradniki dobro pripravili še sode, bo vince zopet dobro. Tisti, ki pa nimajo dovolj svojega grozdja, ga bodo lahko dobili v Žalcu na tržnici in železniški postaji. Celje - skladišče D-Per III 5/1987 1119870687,9 SRJINJ COBISS ffl Leto X Številka 9 September 1987 »SAVINJSKI OBČAN« izdaja Občinska konferenca SZDL Žalec Uredniški odbor: Venčeslav Satler (glavni urednik), Janez Kroflič (odgovorni urednik), člani: Marjan Drobne, Marjan Golob, Vera Kalčič, Janko Kos. Jernej Koštomaj, Cveta Mikuž, Mojca Nahtigal, Darko Naraglav, Inge Sovine, Breda Verstovšek in Milan Zupanc. Novinarki: Irena Jelen-Baša, Marjana Matijec-Natek Tajnica in vodja dopisništva: Vladka Cerovšek Lektorica: Anka Krčmar Naslov uredništva : Žalec, Heroja Staneta I, telefon: 711 -433 in 711 -451 Grafična priprava: Savinjski občan Tisk: ČGP Večer Maribor Naklada 11.000 izvodov Po sklepu RK za informiranje št. 421-1/72 je časopis Savinjski občan oproščen TPD. BREZ LASTNEGA DENARJA JE TEŽKO GOSPODARITI . ______________________________________________________ Zakona o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev ne uresničujemo Ozimnica Še najbolj iskane so svinjske polovice Krompirja in čebule je dovolj, manj bo, kaže jabolk Pregled polletnih rezultatov je pokazal, da gospodarski voz v žalski občini drsi navzdol. Zato je spremljanje razmer v gospodarstvu sestavni del skorajda vsake seje članov izvršnega sveta. Tudi tokratne, ki je bila pred dnevi. Na njej pa so razpravljali o financiranju trajnih obratnih sredstev ter terjatvah in obveznostih organizacij združenega (tela. Podatki, ki so jih zbrali na komiteju za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj kažejo, da lani trajnih obratnih sredstev ni zagotovilo 31 organizacij združenega dela. Število organizacij je sicer nekaj manjše kot pred leti, vendar se skupni primanjkljaj močno zvišuje. Lani je bil kar osemkrat večji kot leta 83, čeprav bi se po zakonu o zagotavljanju trajnih obratnih sredstev moral zmanjšati. Nezagotovljeni znesek trajnih obratnih virov je lani znašal 11.400.806 tisoč din, ugotovljen pa je v enaintridesetih organizacijah, ki so ustvarile kar 34,4 odstotka dohodka občine. Zaskrbljujoče je predvsem stanje pri tistih organizacijah, kjer je nezagotovljeni znesek trajnih obratnih sredstev večji od poprečne- ga stanja zalog. Te organizacije so: Sip Sempeter^-Tovarna kmetijskih strojev, Avtoprevoz Šempeter, Nama Žalec, Hmezad Gostinstvo in turizem, Hmezad Inženiring ter Uk Savinja, ki pa je že v stečajnem postopku. Vse te organizacije, razen Sipa, niso uspele pokriti s trajnimi viri niti naložb v osnovna sredstva. Najmanj ugodno denarno razmerje med sredstvi in viri je v Hmezad Gostinstvu in turizmu, kjer 13,3% vseh osnovnih sredstev niso financirali z ustreznimi dolgoročnimi viri. Vse naštete organizacije pa so že nekaj časa na seznamu tistih, kjer beležijo visok delež primanjkljaja iz trajnih in dolgoročnih virov v poprečnih zalogah. V nadaljevanju so člani izvršnega sveta govorili še o terjatvah in obveznostih po organizacijah združenega dela. V prvih šestih mesecih so znašale terjatve v gospodarstvu žalske občine 34.994.506 tisoč din, obveznosti pa 22.167.957 tisoč din. razlika se povečuje, kar zmanjšuje likvidnost organizacij. 27. organizacij, in skupnosti je imelo skupne obveznosti višje od skupnih terjatev. V povprečju predstavljajo terjatve eno četrtino dohodka, pri štirinajstih organizacijah pa celo 30 %. Nekrite terjatve so v prvih šestih mesecih znašale 5,14 mlrd din, največji delež, skoraj 90 %, pa odpade na industrijo. O vseh naštetih problemih so člani izvršnega sveta razpravljali. Predsednik izvršnega sveta je med razpravo dejal, da je brez lastnega denarja pač težko gospodariti, zato nameravajo člani izvršnega sveta oziroma posebne komisije organizirati v kratkem razgovor s predstavniki nekaterih organizacij, zlasti pa predstavniki Sipa in Hmezad Gostinstvo in turizem ter predstavniki bank. Ostali razpravljalci pa so posebej opozorili na dejstvo, da manjka denarja organizacijam, ki so nosilci gospodarskega razvoja v občini, zlasti Sipovi tovarni kmetijskih strojev. Nekateri razpravljalci so se spraševali, ali to pomanjkanje denarja ni le posledica prehudih obremenitev organizacij. Temu so drugi oporekali, kajti nekatere organizacije tudi takrat, ko bi lahko, niso poravnavale svojih obveznosti. Ni pa bilo tudi maio tistih članov izvršnega sveta, ki so menili, da prikazani podatki skrivajo tudi razne manipulacije in obračanje denarja na sivem trgu. Irena Jelen-Baša W Šahovsko prvenstvo v Žalcu v.__________________J Od 1. do 15. oktobra bo v prostorih hotela Golding-Rubin člansko prvenstvo Slovenije v šahu. Prijavljenih je 14 najboljših slovenskih šahistov, med katerimi bosta tudi Marjan Črepan, mojster FIDE in Franc Brinovec, rVil., oba člana žalskega šahovskega kluba. Že sama uvrstitev obeh domačih šahistov na republiško prvenstvo potrjuje kvaliteten napredek šaha v občini zadnja leta. Sicer pa praznuje Šahovski klub Žalec letos 40-letnico delovanja. V počastitev visokega jubileja pa bodo organizirali tudi člansko republiško prvenstvo. Osvojitev naslova republiškega prvaka in uvrstitev v drugo zvezno ligo, od leta 1979 so člani slovenske lige, trikrat drugi na slovenskem prvenstvu za pionirje — to so le nekateri najpomembnejši uspehi žalskih šahistov. Dušan Brinovec je letos postal republiški mladinski prvak, s četrtim mestom pa je dosegel velik uspeh tudi na državnem prvenstvu. Marjan Črepan je pred nedavnim dosegel velik uspeh z zmago na mednarodnem turnirju v Belgiji in tako osvojil prvi bal za naslov mednarodnega mojstra. Predsednik Šahovskega kluba Žalec Mitja Urisek nam je pred prvenstvom povedal, da upajo na uspeh svojih šahistov tudi na letošnjem republiškem prvenstvu, hkrati pa povabil ljubitelje šaha, da si ogledate zanimive boje. Na odprti šahovnici v športnem centru bodo vsak dan pripravili analizo najzanimivejših partij. jk V teh dneh v prodajalnah Name in Savinjskega magazina ponujajo potrošnikom nakup ozimnice. Do sredine septembra so že zaključili prodajo paprike in breskev. Predstavniki trgovskih organizacij ocenjujejo, da je bila le- V obeh trgovskih organizacijah so tudi letos ponovili lansko akcijo, s katero skušajo pomagati pri nakupu ozimnice upokojencem. Le-ti imajo na voljo polletni kredit brez pologa z 8,75-odstotno obrestno mero. Kredit lahko vzamejo tisti upokojenci, ki imajo do 180000 din mesečne pokojnine. Prodajalci pravijo, da je zanimanje za te kredite precejšnje, na voljo pa bodo vse dotlej, dokler ne bo izčrpana količina denarja, namenjena za te kredite. tos prodaja obeh nekoliko manjša kot lani. Po petnajstem septembru pa so na prodajnih pultih na voljo krompir, čebula in zelje. Pridelkov bo dovolj, pravijo prodajalci. Tudi krompirja zaenkrat ne primanjkuje, čeprav je sprva kazalo, da ga ne bo ravno veliko. In kako je s cenami? Dobavitelji oziroma razne poslovne skupnosti so jih spet določale v zadnjem trenutku, še zlasti ceno krompirja. Zanj je treba odšteti 180 din za kg, čebula je po 700 din, zelje pa po 145 din. Cena jabolk, ki bodo na policah zadnje dni septembra, pa se bo verjetno vrtela med 450 in 550 din. Točne cene do zaključka redakcije pro- dajalci še niso vedeli, ni pa bilo tudi povsem jasno, kako bo z naročenimi količinami. Letošnji pridelek jabolk so namreč precej zmanjšala poletna neurja. Konec septembra bo na voljo tudi Etina zelenjava, vendar sedanji izračuni kažejo, da cene ne bodo bistveno manjše, kot so sicer v vsakodnevni prodaji. Največ sivih las pa prodajalcem v obeh trgovskih organizacijah povzročajo dobavitelji svinjskih "polovic. Kupcev je dovolj, polovic pa od nikoder. Kot so povedali v Nami in v Savinjskem magazinu, so jim jih obljubili že sredi septembra, vendar dogovori in obljube v glavnem ne držijo. Prav tako ne držijo dogovori glede cen. Do dvajsetega septembra je bila dogovorjena cena bojda 1677 din za kg, nekateri dobavitelji pa so zaračunavali za kg 1950 din. Trgovci pričakujejo, da bodo vsem kupcem svinjskih polovic lahko ustregli po prvem oktobru, pričakujejo pa, da bodo dobavitelji še navili cene. Sicer pa je za ozimnico letos moč kupiti tudi proizvode mesne industrije iz Nove Gorice, zlasti pršut in druge suhome-sne izdelke. Cene, pravijo, so zelo ugodne. V prodajalnah Savinjskega magazina pa svojim kupcem za zimske dni ponujajo še industrijsko grozdje, poleg tega pa premog, drva in brikete. Premoga, pravijo, je dovolj, čeprav je bilo poleti nekaj zastoja. V Titovem Velenju so jim obljubili, da bodo izpolnili letni dogovor. Dovolj je tudi rjavega premoga iz bosanskih premogovnikov, za katerega pa letos ni posebnega zanimanja. Nasploh v Savinjskem magazinu letos opažajo nekoliko manjše povpraševanje po premogu. Menijo, da zaradi razmeroma nizkih cen kurilnega olja. Irena Jelen-Baša 27. Milovanovičev memorial Orientacisti PD Zabukovice bomo s pomočjo družbenopolitičnih organizacij in društev v občini izvedli 27. Milovanovičev memorial. To priznano orientacijsko tekmovanje organizirajo izmenoma taborniki in planinci v spomin na skojevca Dragoljuba Milovanoviča, ki je umrl sredi septembra 1922 v Karavankah, ko je že petič ilegalno prečkal mejo. Kot sekretar SKOJ-a je vzdrževal zvezo s Komunistično mladinsko internacionalo in s sekretariatom Balkanske Mladinske federacije na Dunaju. Tam se je takrat zadrževal tudi CK KPJ, tako da je D. Milovanovič opravljal tudi kurirsko službo. Čeprav je umrl star komaj dvajset let, se je s svojo aktivnostjo zapisal v zgodovino našega revolucionarnega gibanja. Leta 1959 so ob proslavi 40-letnice KPJ v Završnici odkrili spomenik z njegovim imenom. Od takrat pa se tudi vsako leto v tem času srečajo orientacisti in delovno počastijo spomin nanj. Letos bo tekmovanje 4. oktobra na Ponikvanski planoti, ki nudi čudovite možnosti za tek in zahtevno orientiranje. Za obiskovalce, ki so bolj kratke sape, bo pa verjetno zanimivo že športno vzdušje pred Jamo Pekel in jama s svojim velikanom. Za vse, ki so se voljni preizkusiti še s kompasom, bo pripravljena tudi lahka proga. Rekreativci se lahko prijavijo na prireditvenem prostoru pred Jamo Pakel do 12. ure. Vsi pravi tekmovalci, posamični ali ekipni, pa se morajo prijaviti pisno na naslov: Bojan Jevševar, 63302 Griže. JESEN JE TU! POTREBUJETE NOVO GARDEROBO? Oglejte si zaloge tekstilnega blaga v poslovnih enotah Savinjskega magazina: BLAGOVNICA: SAVINJKA ŽALEC, ŠEMPETER, PREBOLD, POLZELA ter MANUFAKTURA ŽALEC, DOM VRANSKO in TEKSTIL ŠEMPETER PRIDITE - IZBERITE - UGODNI POGOJI NAKUPA! !---------------------------"i Poudarek vsebinskim in kadrovskim nalogam PRIPRAVE NA PROGRAMSKO-VOLILNE SEJE KOMUNISTOV MORAJO BITI TEMELJITE v__________________________________:_____________________) Na zadnji seji so člani občinskega komiteja ZK obravnavali in sprejeli program aktivnosti za programsko-volilne seje osnovnih organizacij ZK. Med aktivnostmi, ki jim moramo tudi v naši občinski organizaciji nameniti posebno pozornost, so vsebinske in kadrovske priprave. Seje in predvsem priprave nanje bodo priložnost, da natančneje preverimo, kakšna je konkretna podoba naših organizacij v obdobju po kongresih. Še posebej moramo oceniti uresničevanje prenove zveze komunistov, kar smo si zastavili na 10. kongresu ZKS. Predvsem pa moramo oceniti, zakaj kljub zastavljenim aktivnostim prepočasi spreminjamo neugodne gospodarske in družbene razmere. Te in še vrsto drugih vprašanj so zapisali v program priprav na programsko volilne seje osnovnih in občinske organizacije ZK. Komite je za to posebej zadolžil svoje člane, ki v teh dneh obiskujejo osnovne organizacije. Prenova zveze komunistov bo torej osrednja točka razprav v osnovnih organizacijah. Pri tem pa ne gre zgolj za uveljavljanje kongresnega programa, za njegovo dograjevanje in uresničevanje, gre za premagovanje sedanjih kriznih razmer, pri čemer mora sodelovati celotno članstvo«. Ugotavljamo, da kljub prizadeva- nju za prenovo še vedno nismo vključili celotne organizacije in združili vseh, ki so sposobni uveljaviti delovanje zveze komunistov v kriznih družbenih razmerah. S konkretnimi nalogami moramo začeti akcijo, s katero bomo opogumili in organizirali za to usposobljene komuniste, ker bomo le tako lahko presegali navidezno ali dejansko nemoč osnovnih organizacij ZK, so še zapisali v programu. Občutek nemoči pa tudi večkrat neplodno kritizerstvo in obtoževanje vsega povprek bo mogoče preseči le s konkretneje opredeljenimi nalogami in organiziranostjo v združenem delu, krajevnih skupnostih, upravnih organih in družbenih dejavnostih. V akcijskih usmeritvah in programih pa moramo zagotoviti enotno in hitrejše uveljavljanje vsebine in metod delovanja zveze komunistov, kar nas še posebej zavezujejo sklepi 3. in 4. seje CK ZKSq, 5. seje CK ZKJ o idejnih gibanjih v zvezi komunistov in v družbi. Enako pozornost kot vsebinskim moramo nameniti tudi kadrovskim pripravam na programsko volilne seje. Kadrovske spremembe morajo namreč zagotoviti spreminjanje delovanja zveze komunistov za nadaljnjo demokratizacijo, javnost delovanja, uveljavljanje pravice, da sme vsakdo povedati svoje mnenje, predvsem pa ustvarjalno delovanje znotraj zveze komunistov kot tudi navzven,« so še zapisali v delovnem gradivu. Programsko volilne seje morajo osnovne organizacije opraviti do sredine decembra, pričele pa naj bi se v začetku novembra. Člani komiteja so obravnavali tudi poročilo in oceno gibanja : članstva. Po letu 1983 število članstva nenehno pada, med vzroki pa so omenili zlasti zaostrene gospodarske in družbene razmere, izgubljanje ugleda in premajhno skrb za sprejem novih članov. Med tistimi, ki so v zadnjih letih zapustili vrste, je tudi precej karieristov, ki svojih ciljev niso uspeli uresničiti, po mnenju članov komiteja pa zaradi njih organizacija ni nič izgubila, kvečjemu le pridobila. Izrazili pa so zaskrbljenost nad izredno majhnim številom novosprejetih, še zlasti mladih iz srednjih, višjih in visokih šol. Veliko krivde je tudi v slabem idejnopolitičnem delu z mladimi v šolah. Seveda pa so vzroki predvsem v položaju mladih in slabem delu v njihovih organizacijah. Prav temu pa(so v občinski organizaciji v zadnjem obdobju namenili več pozornosti. V razpravi pa so člani komiteja ponovno obravnavali razmere v LIK Savinja Šempeter in zahtevali, da se stečajni postopek čimprej zaključi in da bi stroji začeli čimprej zopet obratovati, jk Programsko-volilne seje SZDL Ker se vodstvom krajevnih in tudi občinske organizacije SZDL izteka dvoletni mandat, je predsedstvo Občinske konference na zadnji seji obravnavalo naloge v pripravah na programsko volilne seje. Frontne organizacije bodo predvsem ocenile opravljeno delo, ki v zaostrenih gospodarskih in družbenih razmerah ni bilo lahko in bo v bodoče še težje. Vse večje pomanjkanje finančnih sredstev za zadovoljevanje potreb krajanov povzroča vse manjšo pripravljenost posameznikov za prevzem odgovornih dolžnosti. Seje pa bodo tudi priložnost, da med drugim ocenimo tudi preskrbo s pitno vodo, varstvo okolja in izgradnjo kanalizacije, kar vse postaja pereč problem v občini. Zato pa bomo morali name- niti več sredstev in končno preiti od besed k dejanjem. Da so krajani pripravljeni globlje seči v svoj žep, dokazujejo uspešno opravljeni referendumi za samoprispevek. Predsedstvo je razpravljalo tudi o kadrovskih predlogih izvršnega odbora za vodstvo občinske konference SZDL. jk Vodstvo je novo, toda . . . Pred tednom dni je bil v Žalcu izredni občni zbor članov občinske gasilske zveze. Namenjen je bil predvsem dvojemu: razrešiti predsednika, poveljnika in tajnika občinske gasilske zveze ter na njihova mesta izvoliti nove ljudi. O trenjih v gasilski organizaciji se je že nekaj časa govorilo. Že hujše govorice in temeljito razčiščevanje razmer pa je sprožil pretep med poveljnikom Antonom Grosom in predsednikom občinske gasilske zveze Jožetom Ku-drom konec junija. Ta dogodek in pa odpoved tajnice je najprej sprožilo sejo nadzornega odbpo-ra ter kasnejšo sejo predsedstva občinske gasilske zveze. Medtem je v začetku julija dal odpoved poveljnik občinske zveze, člani komisije SDK, pa so pregledali poslovanje v tej organizaciji. Na seji predsedstva zveze so člani konec avgusta sprejeli sklep o razrešitvi poveljnika in predsednika ter o sklicu izrednega občnega zbora, niso pa, tako je povedal predsednik nadzornega odbora, sprejeli njihovih predlogov za novo vodstvo. Vse to je bilo povedano tudi na tem izrednem občnem zboru, svoje pa sta povedala tudi predsednik in poveljnik. Med drugim je predsednik očital poveljniku samovoljno delovanje celotne strokovne službe, neizpolnjevanje sklepov predsedstva, neupravičeno uporabo intervencijskega vozila, vselitev sina v prostore gasilskega doma v Žalcu in še druge napake. Poveljnik je v zagovoru povedal, da so na voljo vsi dokumenti, ki takšne očitke lahko ovržejo, spraševal pa se je tudi, čemu na vseh dosedanjih sejah nikoli ni bil grajan, ča je že delal takšne napake. Vsemu temu je sledila nadvse živahna razprava. Razpravljaici so se razdelili v dva tabora. Tisti, ki so hvalili enega, so grajali drugega. Predvsem so bili udeleženci ogorčeni, ker poprej niso dobili ustreznega gradiva in bojda nekateri sploh niso vedeli, čemu ta izredni občni zbor. Še bolj pa so bili gasilci ogorčeni, ker so jim člani predsedstva pripravili kandidatno listo, ki je pred tem niso obravnavali v društvih. Šest delegatov je svoje nezadovoljstvo pokazalo s tem, da je zapustilo občni zbor. Dogodek na poti iz Vinske gore, ki je sprožil plaz govoric, zasedanja razno raznih organov in ne nazadnje tudi tokratni občni zbor, je pravzaprav obrobnega pomena. Po končani veselici, popiti pijači in v pozni nočni uri se pač marsikaj dogaja. In krvavi pod kožo smo konec koncev vsi. Bolj je zaskrbljujoče to, da stvari v občinski gasilski zvezi že nekaj časa škripljejo, da je čutiti spore tudi navzven in da so se člani razdelili v dva tabora. Še bolj zaskrbljujoče je, da so se naše desetine pred leti uvrščale na najvišja mesta v republiki in zvezi, danes pa v glavnem bolj ali manj životarijo. Vodstvo je zdaj sicer novo, toda korenine ostajajo. Nič čudnega torej, če so nekateri udeleženci zahtevali menjavo celotnega vodstva. Pač v smislu, da riba pri glavi smrdi. Nemalo očitkov je na člane predsedstva letelo zaradi tega, ker v društva niso poslali kandidatne liste. Res je, da tudi doslej to ni bil običaj. Toda tokrat gre le za izjemne razmere, kar bi člani predsedstva morali upoštevati. Sicer pa je bila pripomba, da nekateri niso vedeli, čemu ta občni zbor, bolj iz trte zvita. Ali pa rečena s točno določenim namenom. Kajti o vsem so čivkali že vrabci na strehi. Veliko je bilo slišati tudi očitkov, kaj so člani predsedstva na- Kljub prvotnemu nasprotovanju so gasilci potem le izvolili svoje vodstvo. Za predsednika občinske zveze so določili Rudija Hermana, za poveljnika Ivana Četino, tajniške posle pa bo 'opravljal Franc Naraks. Takšno vodstvo bo v občinski gasilski zvezi do približno januarja, ko naj bi bil redni občni zbor. Irena Jelen-Baša redili oziroma kdaj so izrekli kritiko na račun poveljnikovega ali pa predsednikovega dela. Če bi kaj storili ob pravem času, najbrž tudi ne bi bilo treba — tako kot tokrat —prati umazanega perila. Mnogi so se tudi spraševali, kaj so naredili člani disciplinske komisije — predsednika niti na občni zbor ni bilo — če je res bilo vse tako slabo in narobe. In ne nazadnje, kaj so storili v političnih forumih? Gasilstvo je bilo kljub zatiskanju oči v zadnjih mesecih vendarle občinski problem. V političnih forumih pa je veljalo, da je to problem socialistične zveze. Dejstvo je torej, da bi se marsikaj dalo ob pravem trenutku preprečiti in se ne bi bilo treba tako izpostavljati. Tudi zato, ker bodo krajši konec potegnili tisti navadni gasilci, ljudje, ki jim ni žal dela in truda, ljudje, ki živijo za svojo organizacijo. Vprašanje pa je, kaj bo novo vodstvo lahko naredilo. Ljudje so obremenjeni z enim ali drugim taborom — redki so nevtralni — sedanje razmere in spori so na ogenj le še prilili vnetljivega olja, in konec koncev — poveljnik občinske zveze še vedno ostaja strokovni delavec samoupravne interesne skupnosti varstva pred požari. Vodstvo je res novo. Toda, če na rednem občnem zboru stvari ne bodo bolj dorečene in razčiščene, potem je tudi vsako rezanje glav brez pravega smisla. Irena Jelen-Baša Komentar 1[/ t '4 . EriiF .... I ^ *^mriirrNrii-■ ;- ' «$Sf ? V È^'MÉ ■ "m • -.•flBMKftSi„m * 1';•- f m ■ l'.f k jsl prelagati breme? Na eno od krajevnih skupnosti — dobile pa so ga tudi vse druge — je prišel dopis iz vzgojno-varstvenega zavoda. Takole je bilo zapisano: V vzgojno-varstveni zavod so vključeni otroci družin z različnim socialno ekonomskim statusom. Starši prispevajo za vključene otroke prispevek k ekonomski ceni na osnovi podatkov o dohodku na družinskega člana v preteklem letu. Izračun se opravlja od maja dalje. Vsako leto pa se srečujemo s problemom realnega izračuna prispevka za otroke obrtnikov. Po podatkih, ki smo jih prejeli od davčne uprave, tega ne moremo izračunati, saj je iz podatkov vidno, da nekateri davčni zavezanci nimajo ostanka čistega dohodka. Zaradi tega bi jih morali napotiti na uveljavitev socialno-varstvenih pravic, t. j. otroškega dodatka. Na otroškem varstvu smo na to opozorili, saj so tam zaradi doplačila razlike bolj obremenjeni. Od skupnosti otroškega varstva smo dobili zahtevo, naj nam socialnovarstvene komisije v krajevnih skupnostih, kjer ti obrtniki živijo, opišejo dejansko premoženjsko stanje teh družin. Zato vam posredujemo seznam obrtnikov in vas prosimo, da nam do konca avgusta posredujete podatke.« Takšen dopis so torej dobili v krajevne skupnosti iz vzgojnovar-stvenega zavoda. Nič posebnega bi ne bil ta dopis, če v konkretnem primeru ne bi bili na seznamu obrtniki, za katere je težko verjeti, da ne bi zmogli plačevati polne cene za svojega otroka. Če res manjka denarja, se bo pač treba odločiti — ali otrok ali kaj drugega. Kakorkoli že, čas bi že bil, da se s stvarmi pozabavajo na davčni upravi, ne pa da se breme prelaga na ramena popolnih amaterjev v krajevnih skupnostih. Irena Jelen-Baša V J Komu povedati, da gori? Bilo je sredi tega meseca. V uredništvo je prišel fant. Prišel je k nam, ker ni vedel, kam drugam. Ljudje v Zalo-žah so namreč spet ostali brez vode in iskal je ljudi iz Gasilske zveze, da bi gasilci pripeljali cisterno vode. Nič bolje se ne bi godilo tistemu, ki bi prinesel obvestilo o požaru. V žalskem gasilskem domu namreč že dober mesec ni hišnika, ki je največkrat sprejemal takšna obvestila. Prejšnji se je odselil 15. avgusta, novi, čeprav je bojda že določen, se še ni priselil. V občinski gasilski zvezi so že nekaj časa brez tajnice. In slišati je, da nove niti ne mislijo zaposliti. Načelnik zveze pa zaradi opravkov ali pa bolniške npr. vedno tudi ne sedi v pisarni. Na koga se torej obrniti, če zmanjka vode in jo je treba voziti s cisterno? Ali pa obvestiti o požaru, ker je treba sprožiti alarm? Res je, da lahko alarm ob požaru sprožijo tudi na postaji milice, toda njihova številka 92 je iz lastnih izkušenj skoraj vedno zasedena. Rdeči petelin pa je ponavadi zelo hiter. Vodo si človek lahko ne nazadnje pripelje tudi sam, s tem, da mu na Komunali najprej izdajo posebno dovoljenje. Toda, marsikdo se sprašuje, čemu so ljudje dajali denar za takšen gasilski dom, če jim od tam ne morejo zagotoviti pomoči takrat, ko je bodo potrebni. In čemu potem vsa moderna gasilska oprema, če odpove že tisto najnujnejše-prave informacije na pravo mesto? Irena Jelen-Baša Žalčani in Trboveljčani skupaj na Dobrovljah Za mladince in mladinke, ki so se po osnovnem šolanju vključili v združeno delo ali so ostali na kmetijah, pripravijo. v občini vsako leto pouk obrambe in zaščite. Letos so ga Žalčani že peto leto pripravili z občino Trbovlje. Letošnja šola je bila na Dobrovljah, obiskalo pa jo je 23 mladih iz obeh občin. Ko smo jih obiskali nekaj dni pred koncem, so se pripravljali na popoldanski pouk. Komandant tabora je Zdenko Trpin, ki nam je v zvezi s poukom povedal: »Splošni del pouka zajema teme iz sistema splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite, nekaj tem pa je iz varnostnega pouka in aktualne družbenopolitične problematike. Strokovni del pa zajema teme iz pehotnega orožja, iz biološko kemične jedrske zaščite, teme iz inženirije, postrojilne vaje, prve pomoči, v drugem delu tega usposabljanja pa so teme iz taktike, ob koncu pa še streljanje z vojaško puško, kar je izrednega pomena.« Henrik Kranjc, strokovni delavec sekretariata za jiudsko obrambo skupščine občine Žalec, nam je o sodelovanju med obema občinama dejal: »Mi letos na tak način sodelujemo že peto leto. Najprej smo se seveda pogovarjali, ko pa smo s tem skupnim taborom pričeli, smo ugotovili, da imamo skupne interese in problematiko in da je takšno sodelovanje zelo koristno in uspešno.« Miroslav Metelko iz Zabukovice, star 16 let in zaposlen v KIL Liboje, pravi: »Prav je, da tudi za nas, ki se nismo vključili v usmerjeno izobraževanje, poskrbijo, da dobimo ustrezno znanje obrambe in zaščite. Mene najbolj zanima orožje, pouk pa nam popestrijo s filmi. Med sabo se spoznavamo in navezujemo nova prijateljstva.« Ena izmed mladink na pouku obrambe in zaščite pa je tudi Klavdija Kolenc, doma s Polzele in zaposlena v tovarni nogavic, ki o tem pravi: »Ker sem se takoj po osnovni šoli zaposlila, je udeležba na tem taboru, ki traja osemnajst dni, obvezna. Marsikaj koristnega se bomo naučili, pouk je zelo zanimiv, čas pa kar hitro teče« Čeprav si lahko želimo, da bi večine pridobljenega znanja mladim ne bilo treba nikoli uporabljati, pa je vendarle prav, da so tudi po tej plati usposobljeni in pripravljeni. Ko smo z mladimi pri domu borcev na Dobrovljah kramljali o delu in pouku obrambe in zaščite, so vsi povedali, da so tu zadovoljni, saj so jim organizatorji pripravili tudi veliko drugih aktivnosti. TONE TAVČAR Krvodajalska akcija VRANSKO: 14. oktober 1987 od 7. do 12. ure v prostorih zdravstvene postaje Vransko UBOJE: 21. oktober 1987 do 7. do 12. ure v prostorih zdravstvene postaje Liboje Krvodajalske akcije 19. avgusta v Grižah se je udeležilo 62 krvodajalcev, kar je nekoliko manj kot na preteklih akcijah, vendar glede na dopustniški čas še vedno zadovoljivo. AKCIJE V SEPTEMBRU IN OKTOBRU Od 14. do 21. septembra je potekal TEDEN BOJA PROTI KAJENJU, ki je opozarjal na škodljivost kajenja in imel namen preventivno vplivati na opuščanje te razvade, ki ne ogroža zgolj kadilcev, temveč škoduje tudi nekadilcem, predvsem pa otrokom in mladini. 22. oktobra pa bo potekala po vsej Jugoslaviji enodnevna solidarnostna akcija SOLIDARNOST NA DELU, katere materialni in denarni prispevki bodo namenjeni v korist humanitarnih dejavnosti organizacije Rdečega križa. V polnem razmahu je še vedno akcija zbiranja prostovoljnih prispevkov za pomoč prizadetim v neurju, v katero se je vključila tudi organizacija RK Slovenije preko občinskih in krajevnih organizacij. Če se želite vključiti vanjo, lahko svoj delež nakažete na žiro račun Rdečega križa Slovenije, Ljubljana, Mirje 19; in sicer na številko: 50101-678-51579 s pripisom POMOČ ZA PRIZADETE V NEURJU. IZDAJA DAROVANIH OBLAČIL iz občinskega skladišča v Novem Celju je vsako sredo od 14. do 16. ure vse do 15. novembra 1987, kamor lahko komisije za socialno delo pri KS, Center za’socialno delo občine Žalec, socialni delavci na osnovnih šolah ter aktivisti RK napotijo socialno ogrožene družine ali posameznike, če ne bodo sami dvignili stvari zanje. r ^ Prispevek za posodobitev bolnišnice Na žiro račun sklada za posodobitev regijske bolnišnice so do 1. septembra 1987 nakazali sredstva: Skupne službe SIS Žalec SSP 219.322 Rekapitulacija po občinah: Celje 72.678.587 Sl. Konjice 40.877.738 Laško 19.009.556 Žalec 16.653.463 Šmarje pri Jelšah 10.115.613 Mozirje 1.129.792 Šentjur 615.836 Velenje 4.034 Skupaj vplačano 1611.084.619 v ____:__:__j Ko bi imeli več takšnih kolektivov ^Ludvik Semprimožnik izročil kolektivu TN Polzela zlati grb občine Po pozdravnih besedah predsednika delavskega sveta Tovarne nogavic Polzela Franca Jelena je 60-letni razvoj in načrte te največje jugoslovanske proizvajalke nogavic orisal direktor Alojz Došler. Slavnostni govornik je bil dr. Andrej Ocvirk, član Zveznega izvršnega sveta. Predsednik Občinske skup-ičine Ludvik Semprimožnik pa je kolektivu izročil najvi-žje občinsko priznanje: zlati grb. Podelili so tudi priznanja zaslužnim delavcem delovne organizacije. V bogatem umetniškem programu pa so sodelovali člani tamkajšnjega kulturnega društva, osnovne šole in godbeniki iz Liboj. »Vaša tovarna je živ organizem, ki ste ga razvijali predvsem z delom. Na razvoj v preteklih 60 letih ste lahko resnično ponosni, še posebej pomembno pa je vključevanje v evropsko tržišče in vaš vpliv na razvoj širše in ožje okolice. V Jugoslaviji ne bi zašli v takšne težave, če bi imeli več takšnih kolektivov kot je vaš. In ker jugoslovanska industrija ne daje potrebnih rezultatov, capljamo na mestu, morali pa bi z obstoječimi proizvodnimi sredstvi družbeni proizvod najmanj podvojiti. V tekstilni industriji je produktivnost na evropski ravni, žal pa rezultati temu niso primerni. Gospodarstvo je preobremenjeno, posledice pa se kažejo v tehnološkem zaostajanju. V stabilizacijskem programu smo nakazali izhod iz težav s tržnim gospodarstvom, vendar je za to še preveč sistemskih blokad. Pogosto si tudi predstavljamo, da je svobodno formiranje cen že tudi tržna ekonomija, kar je seveda zmotno. Primer vaše delovne organizacije pa potrjuje, kako bi morali delati in tudi gospodariti. To pa pomeni prisotnost na tržiščih z razvito tržno ekonomijo s cenovno in kakovostno konkurenčnostjo, slediti tehnološkemu razvoju v svetu, zagotoviti pravno varnost denarja in maksimalno zaostriti. delovno disciplino,« je dejal slavnostni govornik dr. Andrej Ocvirk. jk foto: T. Tavčar wtui nihalu Albert čater je iz rok direktorja Alojza Došlerja prejel kipec Lastovke, 145 let Tekstilne tovarne Prebold Delavci 1800 članskega kolektiva Tekstilne tovarne Prebold so 145 letnico obstoja praznovali v začetku tega meseca. Na slovesnosti so se zbrali na tovarniškem dvorišču, zbranim pa je spregovoril predsednik centralnega delavskega sveta Franc Štrubej, ki je povdaril, da je za zadnja leta značilno za kolektiv, da so zelo veliko vlagali. Tako so dokončno zgradili skladišče tehničnih plinov pri oplemenitilnici, skladišče proizvodov za konfekcijo v Pristavi, zgradili skladišče bombaža v Biogradu na moru ter skladišče preje v Preboldu. Lani pa so se lotili večje naloge, to je obnova predilnice in .dela oplemenitilnice. Nekaj naložb pa so uresničili že letos, ko so nabavili nov računalniški sistem, kupili dvajset pletilnih strojev ter do DO napeljali plinovod. V Preboldu računajo, da bodo prihodnje leto prejeli tri milijone dolarjev posojila za modernizaci- jo belilnice, tako, da bo kakovost izdelkov še boljša. Prvič pa so letos podelili nekaterim zaslužnim delavcem kipec Črne mačke, kot zaščitni znak kolektiva. Prejeli so jih Marija Bukovec, Jože Nerat, Ivo Kotnik, Franc Bokal, Breda Požeg, Miroslava Govedič, Dominik Kosmač, Anton Briner, Biljana Ronič, in Marija Zrilič. Pripravili so tudi več športnih prireditev. Na sliki: S podelitvijo kipcev Črne mačke TONE TAVČAR »Oba hotela sta problematična,« tako ocenjuje položaj v preboldskem in žalskem hotelu direktor delovne organizacije Hmezad-Gostinstvo turizem. V____________________ -____________________J dr. Andrej Ocvirk, zvezni predsednik za industrijo in energetiko, si je v spremstvu predsednika skupščine občine Žalec Ludvika Semprimožnika in direktorja DO Alojza Došlerja ogledal proizvodnjo nogavic. Foto: T. T. IGM Gradnja: Praznik z uspehi »Kljub znanim težavam proizvajalcev gradbenega materiala, beležimo v letošnjem letu nadpovprečne rezultate v tej industriji. V osmih mesecih letošnjega leta smo fizični obseg proizvodnje povečali za osem odstotkov ob dvoodstotnem povečanju števila zaposlenih. Produktivnost je bila za pet odstotkov večja kot v enakem lanskem obdobju, prodaja pa za osem odstotkov. Glede na slovensko povprečje je bil dohodek večji za sedem odstotkov, glede na dejavnost pa kar za 31 odstotkov. Akumulativnost, ki je bila večja za 10,9 odstotka, je torej trikrat večja kot v Sloveniji. V avgustu pa smo dosegli rekordno prodajo,« je na slavnostni seji kolektiva IGM Gradnja med drugim dejal direktor Jože Jan. Letošnji rezultati pa tudi rezultati v preteklih letih so plod ustreznega proizvodnega programa, organizacije dela, kakovosti izdelkov, dobre obdelave trga in vse bolj razvite inovativne dejavnosti. Sodelovanje z znanstveno raziskovalnimi institucijami in krepitvijo razvojnega dela daje rezultate danes in gotovo jih bo tudi v bodoče. Ob 34-letnici IGM Gradnje so prizadevnim delavcem podelili plakete in priznanja. Plakete so prejeli Ivan Galič, Jože Jordan in Marija Kranjc, priznanja pa Alojz Braniša, Marjan Car, Antonija Hrovat, Jože Mastnak in Marjeta Žagar. V umetniškem programu pa so sodelovali pevski zbor šoferjev in avtomehanikov, učenci osnovne šole Braslovče in mladinski pihalni orkester. Vsem tem je IGM Gradnja pokrovitelj, zato kaže še posebej poudariti posluh tega kolektiva do amaterske kulture. Poletje se je umaknilo jeseni in v navadi je, da v tem času delamo obračune gostinske in turistične sezone. V žalski občini turizem sicer ni panoga, ki bi rezala debel kos kruha. A nekaj dinarjev, letos tudi nekaj deviz, vendarle kane v skupno blagajno tudi od turizma. Zanimalo nas je, kako so poletne mesece preživeli v Hmezadovi delovni organizaciji Gostinstvo turizem oziroma v hotelu Prebold in v žalskem Goldingu. Delovna organizacija Gostinstvo turizem se tudi letos koplje iz rdečih številk. V letošnjem letu so imeli v tej organizaciji okrog 30 milijonov izgub, kar je po direktorjevi oceni kljub vsemu dober rezultat. Ob koncu letošnjega leta so namreč načrtovali 100 milijonov izgub. Sedanji podatki pa kažejo, da bo izguba verjetno manjša. Precejšen delež izgub nastaja po direktorjevih besedah zaradi obeh hotelov, ki bi »»morala ustvarjati eno tretjino več prometa, da bi poslovala brez izgub. Nasploh sta pa oba hotela,« ocenjuje ' direktor, »problematična. Problematična zaradi fizičnega stanja — to velja zlasti za preboldski hotel — in problematična tudi glede samih možnosti nadaljnjega razvoja.« Razvoj pa so v planskih dokumentih opredelili takole: v Preboldu je treba razvijati stacionarni turizem, v žalski Golding pa privabljati poslovne in prehodne goste. Sicer pa v delovni organizaciji in v obeh hotelih delajo trenutno po sanacijskem programu. Slišati je govorice, naj bi bila sestavni del tega programa tudi menjava obeh vodij hotelov, vendar o tem od direktorja delovne organizacije ni bilo moč izvedeti ničesar. Le namig, da se o tem že tako preveč javno razpreda. OD 500 NIZOZEMCEV SMO IZTRŽILI 50.000 DOLARJEV V preboldskem hotelu so letošnje poletje gostili predvsem goste iz Nizozemske. Že lani so namreč preko Kompasa sklenili pogodbo z eno največjih nizozemskih agencij Oad raisen. Prva skupina Nizozemce* je v dolino hmeljske rage prišla že 28. maja, prihapni pa so vse do sredine septembra. V preboldskem hotelu je letovalo okrog 500 nizozemskih gostov. V glavnem so imeli polpenzion — večerjo, zajtrk in prenočišče. Goste so vozili po dolini, p? naših industrijskih prodajalnah in izletniških točkah, v hotelu so jim pripravljali večere s citrami, pa slovenske večerje, gostje so lahko tudi kegljali. Po besedah upravnika hotela so nizozemski gostje sicer precej skromni v primerjavi z našimi gosti. V hotelu so npr. kupili posebej zanje kolesa, pa so jih varčni Nizozemci, da jim ni bilo treba plačati najemnine, rajši pripeljali s seboj. So pa to redni in stalni gostje. Torej, bolje vrabec v roki kot golob' na strehi, bi lahko rekli. Poleg Nizozemcev so vsak teden kosili v tamkajšnjem hotelu tudi Avstrijci. Tisti, ki so potovali proti Jadranu. Precej je bilo tudi poslovnih gostov, tako da so v Preboldu kljub izgubi — le ta je nastala tudi na račun obnove hotela v vrednosti 30 milijonov — kar zadovoljni. Tudi v zadnjih dnevih so imeli kar polne roke dela. V času obrtnega sejma so namreč tja prihajali številni poslovni gostje. Prav zaradi njih so v teh dneh organizirali dneve gobjih jedi, vsak dan so imeli glasbo, kuhinja in restavracija sta bili odprti vsak dan do 24. ure, sicer imajo odprto do 23. ure, pozimi pa do 22. ure. Precej sivih las pa so letos delavcem hotela naredili pri cestnem podjetju. Tam so namreč odstranili njihove označbe hotela ob magistralni cesti, ker niso bile primerne oz. so bile tudi nepravilno postavljene. V kleti hotela sicer zdaj že ležijo novi, primernejši napisi, vendar ne vedo, kam jih smejo postaviti. PRODALI SO POLOVICO POSTELJ Poletni meseci pa so manj ugodni za žalski hotel. Tam so gostje v zadnjih mesecih zasedali poprečno polovico postelj. Sicer pa sama prodaja ni odvisna samo od njih, ampak imajo v delovni organizaciji zato prodajno službo. Nekaj več gostov so v hotelu imeli zdaj v času sejma, ko so imeli tudi dlje odprto kuhinjo in restavracijo, tako kot v Preboldu. Presenetljivo dobro pa so po besedah vodje hotela letošnje poletje obiskovali gostje njihov vrt. Sicer pa v tem hotelu po izjavi vodje hotela kar mrgoli težav: odnosi med hotelom in delovno organizacijo niso ravno zgledni, slabo mnenje o hotelu in delavcih hotela, počasna strežba, nekvalitetna hrana — vse to so nalepke, ki so jih na ta hotel prilepili že prve dni, na njem pa so nalepljene še danes. »Predvsem bi ljudje enkrat morali razčistiti, kaj je hotel B kategorije in kaj gostilna ali pa bife,« meni vodja hotela. Čeprav delavci hotela — skupaj z ribjo restavracijo in kegljiščem jih je 40 — delajo po sprejetem načrtu, se le s težavo prebijajo na plan. Manjka jim tudi precej ljudi za kuhinjo, strežbo, pogrešajo dobrega receptorja, trenutno so brez vodje strežbe. Toda: spreminjati okorelo miselnost, poiskati dobre delavce, razprodati postelje — vse to bo treba opraviti z roko v roki z delavci prodajne, kadrovske in še kakšne službe v matični delovni organizaciji. V hotelu pa bodo morali pomesti tudi pred svojim pragom: stopiti na prste tistim, ki jih kdaj pa kdaj zamika hotelska pijača ali pa škatlica cigaret izpod pulta. Ali pa tistim delavcem hotela, ki prodajajo svojo pijačo za svoj žep. Predvsem pa se v takšnem hotelu, ne glede na vse objektivne in kdo ve kakšne težave še, ne bi smelo dogajati, da človek rezervira sobo, potem pa je ne dobi. Ne rezervirane, ne katerekoli druge, kot je bilo to v času obrtnega sejma. Irena Jelen-Baša Po nekajmesečni prekinitvi so v žalskem zdravstvenem domu ponovno odprli vrata dispanzerja za borce. Dispanzer ni deloval vse od pomladi. V zdravstvenem domu pravijo, da zaradi premajhnega števila zdravnikov. Od sredine septembra pa člani borčevske organizacije lahko spet zahajajo v svoj dispanzer, in sicer vsak torek in četrtek od osme do trinajste ure. Dispanzer še naprej vodi zdravnik Ljuban Vladkovič. ib Tradicionalno prijateljstvo V Borčevska ambulanta ponovno deluje 1942 — leto groze in prvih partizanskih zmag —........—--—---------------------------------------------------• Ob 11. septembru — zboru štajerskih partizanov na Dobrovljah Po naporni poti se prileže tudi malica iz nahrbtnika D. Naraglav Srečanje na Mrzlici je tudi letos privabilo veliko ljubiteljev tega vršaca Organizatorjem tradicionalnega srečanja na Mrzlici je bilo vreme tudi tokrat naklonjeno. Na jasi pred Poldetovo kočo so se začeli zbirati že v zgodnjih jutranjih urah planinci, borci, mladina in ko se je zborovanje začelo, je bilo živahno kot nekdaj. Stisk rok in obujanje spominov na Mrzlico je bilo še posebej živahno med tistimi obiskovalci, ki so na naš najvišji vrh zahajali že pred vojno. Tabor ljudske fronte pa je skoval prijateljstva med mlajšo generacijo revirjev in Savinjske doline. S tem pa sta tudi dosežena izročilo Mrzlice in namen organizatorjev. Po pozdravnem govoru predsednika Medobčinskega sveta SZDL Celje Filipa Beškovnika je zbranim spregovoril podpredsednik Republiške konference SZDL Jože Šlander. »Izročila Mrzlice so še kako živa in aktualna tudi danes in prav je, da jih ohranjate,« je dejal uvodoma, nato pa večji del govora namenil sedanjim zaostrenim gospodarskim in družbenim razmeram. »Krize imajo včasih tudi svoje dobre strani. Sedanja je uveljavila institucijo odstopa kot del politične prakse. Uveljavila je objektivno odgovornost, kar pomeni prevzem odgovorno- sti kljub odsotnosti neposredne krivde. Uveljavljanje odgovornosti na vseh ravneh za striktno izpolnjevanje sprejetega je včasih sicer grenko, a vendar potrebno zdravilo. Če bodo afere prispevale k spreminjanju te pogubne prakse, bo njen pozitivni pomen celo prekril povzročeno škodo,« je med drugim dejal Jože Šlander. V umetniškem programu so sodelovali godba keramikov Liboje, Jožica Ocvirk, Karmen Škorjanc, Bruno Goropevšek in Janez Cukjati. jk foto: L. Korber V soboto, 19. septembra, so KS Prebold obiskali borci, aktivisti in predstavniki krajevne skupnosti »Slavko Šlander« iz Maribora. S tem se nadaljuje tradicionalno prijateljstvo, ki se je spletlo ob postavitvi obeležja — doprsnega kipa Slavka Šlandra pred OŠ Prebold. Ta mariborska KS je takrat odstopila kalup za odlitje kipa, ki je tako postal most prijateljstva med borci in aktivisti obeh krajevnih skupnosti. Ime revolucionarja in narodnega heroja Slavka Šlandra, po katerem se imenuje tudi preboldska OŠ, in to še najbolj upravičeno, saj je v njej nabiral znanja tudi Slavko, je tako kot vez preteklosti in sedanjosti. Pred prihodom v Prebold so si gostje iz Maribora ob spremstvu krajevnih funkcionarjev ogledali z vrha Hmezadove poslovne zgradbe Savinjsko dolino in se spoznali z proizvodnjo hmelja in z dejavnostjo te Hmezadove DO. Pred spomenikom Slavka Šlandra so jih nato pričakali borci in aktivisti preboldske krajevne skupnosti in se po položitvi venca podali na ogled stalne razstave o Slavku Šlandru, ki jo imajo postavljeno v prostorih preboldske OŠ. Ob tem je zbranim govoril prvoborec in častni občan občine Žalec Anton Kotnik-Robida, ki je osvetlil NOB in predvojno revolucionarno delavsko gibanje na območju Savinjske doline. S srečanjem so nadaljevali na Lovski koči na Go-Ijavi, popestrili pa so ga tudi učenci OŠ z bogatim kulturnim programom. Razšli so se z iskreno željo, da se kmalu ponovno srečajo in ohranijo prijateljske vezi. Pri tem pa jim je vodilo Šlandrov lik, ki je in bo ostal živ tudi v bodoče. Po znanem Brežiškem pohodu se je I. štajerski bataljon razformiral, da bi laže prezimil. Že 27. marca 1942 se je ponovno združil, v začetku maja pa so se na Tolstem vrhu nad Preboldom vključili vanj še savinjski in šaleški borci. Bataljon je uspešno deloval kljub okupatorjevem terorju. Za leto 1942 lahko zapišemo, da je bilo najtežavnejše v zgodovini štajerskega osvobodilnega gibanja. Okupator je hotel narodnoosvobodilnemu gibanju zadati smrtni udarec z vsemi mogočimi sredstvi in za vsako ceno: z'oboroženo silo, nepopisnim nasiljem, ki ga je utemeljeval kot povračilo za partizanske akcije. To nasilje ni prej niti kasneje doseglo takšne krutosti. Na Štajerskem je bilo 1590 talcev, od tega je bilo samo v letu 1942 v 21 streljanjih usmrčenih 866 talcev, torej več kot vsa štiri leta skupaj. V naši občini je bilo med okupacijo ustreljenih in obešenih 244 talcev, večina’ v letu 1942. V gornjih številkah niso zajeti pobiti ali kako drugače usmrčeni, katerih smrt se ni objavila (npr. 174 pobitih in pokopanih na Gorici pri Vranskem). 31. julija 1942 je šef gestapa Lurker izdal navodila za akcijo, v kateri je bilo treba aretirati svojce ustreljenih talcev, partizanov, padlih partizanov in tistih, ki so bili ustreljeni na begu. Akcija se je pričela 3. avgusta 1942 in bila končana pred 10. avgustom. Seznam aretiranih obsega 1260 imen, pri čemer je izpuščeno 292 imen, zato skupno število 1552 po vsej verjetnosti ni popolno. Aretacije pa so se nadaljevale po vsakem streljanju talcev. Stari od 18 do 55 let so morali v koncentracijska taborišča, starejši v taborišča na Bavarsko, otroci pa v Frohnleiten. V tem obdobju imamo na območju Savinjske doline dve veliki izdaji; prvo v Žalcu in okolici v zimi 1941/42, drugo pa v poletju 1942, ki sta v dolini razbili večino organizacij OF. Tako je bilo v létu 1942 aretiranih 954 ljudi, ustreljenih je bilo 238 sodelavcev OF, 604 pa je bilo odvedenih v koncentracijska taborišča. Vendar niti teror niti dejstvo, da je šef gestapa prenesel svoj štab iz Maribora v Celje in da je od prvotnih 27 gestapovskih oficirjev in osem pomočnikov njihovo število naraslo na 82 oficirjev, 39 tolmačev in 24 pomožnih oficirjev, ni Zavrlo osvobodilnega gibanja. Pomagal ni niti štab gestapovcev-specialistov za protipartizansko bojevanje; uporabljali so vse izkušnje, pridobljene v boju proti upornikom v zasedenih deželah Evrope. Organizirali so množico vuhonov, ki so zasledovali partizane in se skušali vriniti v njihove vrste. Organizirali so velike hajke, pri čemer so jim pomagale vojaške čete iz Celja in večjih krajev Savinjske doline, žandar-merijske in policijske sile ter mobilizirani vermani. Toda vse to ni pomagalo, nasprotno, narodno-osvobodilno gibanje je celo raslo. Na Tolstem vrhu nad Preboldom se je zbralo 120 borcev. Formirane so bile tri čete in dva samostojna voda, ki sta tvorila prvi bataljon II. grupe odredov na Štajerskem, ki je samostojno operiral vse do septembra 1942, ko so se prebili na Štajersko še Krajnčev in Simonov bataljon in štab II. grupe odredov. Na Dobrovljah so se 11. sep- tembra 1942 zbrale vse partizanske sile na Štajerskem in se reorganizirale za nadaljnje boje. Tako se je formiral štab IV. operativne cone (vojaško vodstvo za vse partizanske sile na Štajerskem) ter novo politično pokrajinsko vodstvo za Štajersko. V dneh od 4. do 7. junija je prišlo do reorganizacije tudi v Štajerskem bataljonu. Ustanovljena je bila 4. četa pod vodstvom Lojzeta Hafnerja-Velička ter politkomisarja Franca Hribarja-Savinj-ška, tekstilca iz Prebolda. Med borci v drugi polovici avgusta so bik v tej četi še: Pongrac Raček-Matevž, Matija Če-bin-Čuri, Avgust Kunc-Kostja, Stojan Burger-Stane, Avgust Hrvatin-Čato, Štefan Vasle-Maks, Franc Godler-Blisk, Rudolf Stopar-Kitak, Ivanka Hri-bar-Marjetka, Ana Pesko-Marta, Anton Gračner-Borotin in Albert Hlačar-Robert. Na seznamu ni Franca Pinteri-ča-Švabe, 18-letnega dijaka, ki ga je 23. avgusta 1942 nemški zaupnik v Homcu zastrupil in predal orožnikom, vendar je med prevozom v Celje umrl. Po vojni so bile v nemškem prevodu odkrite pesmi, ki jih je pisal v svoj dnevnik. Komandir čete je bil borec revirske čete iz leta 1941 — Veličko, v četi je bil borec I. Savinjske čete — od njene ustanovitve — Matevž. V četi sta bila tudi Raček in Hribar, ki sta bila med tistimi, o katerih govori nemški dokument 24. junija 1941. Med drugim je zapisano; »Zadeva: vsesplošno razpoloženje po zadnjih dogodkih:... Dominik Hribar, tkalski mojster, stanujoč v Rečici ob Paki je dejal... v nedeljo v gostilni Jožefe Našle v Latkovi vasi pri St. Pavlu dobesedno: »Nemčija Jugoslavije ne bo rešila, to bo storila sedaj Sovjetska zveza!« . .. Predlagamo, da imenovanega in njegova dva brata, Franca Hribarja, krojača v Sv. Lovrencu (sedaj Gornja vas) pri Št. Paulu zavarujemo z družinami. Vsi so bili v Jugoslaviji zaradi komunizma zaprti in kaznovani. Ravno tako moramo zavarovati ... vodjo komunistov Slavka Šlandra, zobotehnika iz Št. Pavla, ki je trenutno na begu . . . Občina Griže: ... od zaupnikov in vodstva obrata sem bil včeraj zaprošen, da se mora v Zabukovici takoj napraviti čistilna akcija, ki mora biti dosledno izpeljana. To je nujno. Ing. Podkrajšek zagotavlja, da bo proizvodnja še naprej nemotena, če bodo nekdanji komunisti odpeljani. Teh je deset do petnajst. . .« Pod dokument se je podpisal župan Št. Paula Barthold Poh. »Ortsgruppenführer d. St. H. Rrant Pinter jun in Lester des Führnungsamtes L. Franz Karl. In med tistimi komunisti iz Zabuko-vice, ki jih je bilo treba takoj odpeljati, je bil tudi Pongrac Raček. Nemogoče je našteti vse akcije bataljona in čete. 4. Veličkova četa se je leta 1942 premaknila z Dobrovelj v šmiklavške hribe. To je bilo 24. junija, naslednji dan pa se je utaborila nad Preboldom, kjer je Franček Pintarič-Švaba zapisal v dnevnik: »Upam, da bom nocoj prvič po štirinajstih dneh mirno spal...« Kasneje se je zopet premaknila na Dobrovlje pa ponovno vrnila v šmiklavške hribe. 6. julija 1942 se je razdelila; ena skupina je požgala planinsko kočo na Mrzlici, druga skupina pa Rakuschovo lovsko vilo pod Gozdnikom in kaznovala narodnega izdajalca. -fi Da ne pozabimo Naša obrt ima bogato tradicijo Še pred dnevi je bila vsa pozornost usmerjena k Mednarodnemu obrtnemu sejmu v Celju, ki je bil že dvajseti po vrsti, na njem pa so sodelovali tudi nekateri naši obrtniki. Naj ob tem opozorimo na Teden malega gospodarstva, ki je potekal od 7. do 16. oktobra 1977, se pravi, da poteka že deset let od te prireditve, ko je bilo veliko donečih besed, da bo prireditev postala tradicionalna. Takrat je bila vrsta posvetovanj na temo malega gospodarstva, izdelan je bil akcijski program s konkretnimi zadolžitvami in roki, sprejet je bil celo družbeni dogovor o pospeševanju malega gospodarstva, vendar je bilo od vsega le malo uresničenega. Takrat sprejeti prostorski plan je predvideval industrijsko cono severno od Žalca, blizu Ložnice, kjer so bile predvidene lokacije za proizvodno obrt, kakšna je njegova uresničitev, pa je znano. Ob tednu malega gospodarstva je bila tudi razstava izdelkov obrtnikov. Tovrstne razstave pa so v naši dolini pripravljali že pred in po drugi svetovni vojni. Prva leta po vojni so bile znane razstave vajeniških šol, ki so delovale po različnih krajih Savinjske doline, kasneje pa so se te šole združile v Vajeniško šolo Žalec. Šole so pripravljale razstave izdelkov svojih učencev, ki so nato služili za učila ali orodje. Šola je organizirala tudi prvo znano razstavo po II. svetovni vojni, leta 1958 pa so v sklopu šolske razstave razstavljale svoje proizvode tudi nekatere tovarne in obrtniki. Drugo gospodarsko razstavo, v katero je bilo vključeno tudi obrtništvo, je zaslediti leta 1965 ob dvajsetletnici osvoboditve. Ob vsem tem pa so obrtniki naše doline vseskozi uspešno razstavljali na različnih razstavah izven doline. Tako je leta 1887 Bernard Strahovnik, mizar iz Žalca, prejel diplomo s priznanjem na regijski razstavi obrtništva v Trbovljah in leta 1888 diplomo častnega priznanja na razstavi obrtništva v Celju. Njegov vnuk pa je kot mizarski vajenec prejel pisno pohvalo in diplomo na Vajeniški razstavi leta 1928. v Celju. Tako kot mizarska družina Strahovnik ima bogato tradicijo tudi rodbina Zottlovih kovačev, ki je prav tako prejela vrsto diplom iz različnih obrtnih razstav. Dornikova hči, kovačica, pa je prejela naziv »mojster umetne obrti« (družinska tradicija) v Slovenj Gradcu. Savinjski obrtnik pa se je in se še ravna po reku kovača Karla Dornika, ki meni, da mojstri ustvarjajo, pomočniki nekaj znajo, vajenci pa smo vsi, saj se učimo do groba. Obrt ima v naši dolini torej močne korenine in tradicijo, ki pa je žal ne znamo ali nočemo na primeren način predstaviti. -fj 80 let Partizana Braslovče V letu 1949 je smučarska sekcija ustanovljena pri Telovadnem društvu veliko delala pri obnavljanju smučarske skakalnice na Karlovem. Skakalcem je pod vodstvom neutrudnega Lada Uratnika uspelo do zime objekt tako urediti, da so lahko bile tu 5. februarja 1950 okrajne tekme za člane. Gledalci, ki se jih je zbralo okoli 800, so zadovoljni zapuščali prizorišče, saj se je tekma končala z dvojno zmago bratov Uratnik, s prvim mestom Vlada in drugim mestom Eda. Istega dne v dopoldanskem času so bile tudi tekme v smučarskih tekih za pionirje (2 km), mladince (4 km), in člane (8 km), kjer je zmagal Braslovčan Vinko Rudi. Tudi ostale društvene dejavnosti so bile živahne, saj so telovadci že pozimi v telovadnici pripravili telovadni nastop, odbojkaši so pod vodstvom Rovšnikovega Francija pridno trenirali in postali okrajni prvaki ter želeli priti tudi v republiško ligo. S prvim mestom so ponovili uspeh iz leta 1940. Mladinci so v letu 1950 na okrajnem prvenstvu zasedli drugo mesto in s tem dopolnili uspeh članov. Igre z žogo so bile vabljive, vendar so največ pozornosti posvečali orodni telovadbi in lahki atletiki. Treningi, ki so bili dvakrat tedensko, so bili osnova za velike uspehe, ki so jih dosegli v ljudskem mnogoboju, ki so ga sestavljale štiri atletske in štiri telovadne panoge. Članska vrsta je postala to leto okrajni in republiški prvak, na državnem prvenstvu, ki je bilo na stadionu JLA v Beogradu, pa so za ekipo Zagreba zasedli drugo mesto. Vsi ti doseženi uspehi so privabili na letno akademijo pri telovadnem domu tako množico gledalcev, da so jih ocenili na okoli 2.000. Ob koncu leta so na teku Republike v Ljubljani mladinke z ekipnim prvim mestom dopolnile že tako uspešno leto. V leto 1951 so člani društva stopili z velikimi načrti, pred-:« vsem postati najboljši v Jugoslaviji v ljudskem mnogoboju. Uspelo jim je postati najboljši v Sloveniji, ne pa tudi prvi v Jugoslaviji. Ta uspeh je bil dosežen šele v letu 1954, ko je bilo tekmovanje v Zagrebu. Naslov državnega prvaka in velik, lep pokal — darilo maršala Tita — je postal ponos vseh Braslovčanov. Na tem tekmovanju so telovadke po drugem mestu v Sloveniji zasedle tudi drugo mesto v Jugoslaviji, Silva Hindi je postala državna prvakinja pri članicah, Jože Novak pa je z drugim mestom med posamezniki uspeh samo še dopolnil. Zmagovita vrnitev v Braslovče in kasnejši velik telovadni nastop z udeležbo reprezentanta Tineta Šrota iz Celja, kot tudi celjske telovadne vrste, so bili viški, ki so bili doseženi v povojnem obdobju, predvsem pa do petdesetletnice društva. Poleg orodne telovadbe so veliko vadili tudi atletiko. Tako člani kot mladinke so dosegali dobre uspehe na republiških tekmovanjih. Kot rezultat tega je bila tudi uvrstitev Vlada Uratnika in Ivana Čmaka v republiško reprezentanco, ki je nastopila v Beogradu na tekmovanju ob 30-letnici Atletske zveze Slovenije. Oba sta nastopila v skoku v daljino, Čmak pa tudi v skoku v daljino z zaletom. Tekmovanje je bilo 30. avgusta 1952. Ženske so dosegale največje uspehe na tekih Republike v Ljubljani. Tako je leta 1954 zmagala Zofka Kramperšek, naslednje leto pa je bila prva Milka Praprotnik, Zofka Kramperšek pa je bila tretja. V letu 1956 se je TVD Partizan, kakor se je društvo imenovalo od 10. februarja 1952 dalje, veliko pripravljalo na praznovanje 50-letnice nastanka društva. Želijo pripraviti velik telovadni nastop, ki pa je moral zaradi slabega vremena odpasti. Zadovoljiti so se morali samo s povorko skozi Braslovče in z akademijo v telovadnem domu. Za to obletnico so obnovili telovadni dom s sredstvi, ki jih je kot posojilo v višini 250.000 din dala narodna •banka Slovenije. Gradbenem odboru v sestavu Ivo Dernač, Drago Balant, Ivan Rojnik in Tine Marovt je uspelo, da so obnovili električno napeljavo, uredili vodovod, obnovili žlebove in parket, obnovili fasado, dom prepleskali in obnovili inventar. In kdo so bili najprizadevnejši člani društva v prvem desetletju po drugi svetovni vojni? To so bili Franci Rovšnik, ki je bil v društvu tisto, kar je bil pred vojno Toplak, bjl je vaditelj, trener, organizator, tekmovalec in sodnik, po potrebi pa tudi režiser; poleg njega so bili tudi Jože Praprotnik, Oto Rak, brata Lado in Edo Uratnik, Ivan Gregl, Vili Vybihal, Ivo Dernač, Ivan Rojnik, Jože Novak, Jože Rojnik, Franci Gornik, Marija in Silva Hindi, Andreja Maršič, Zofka Kramperšek, Marija Krefl, Milka Praprotnik, Mija Zajc, Fani Janežič in še vrsta mlajših. Seveda so bili aktivni tudi še nekateri predvojni člani Sokola, brez katerih bi delo težko potekalo. Predvsem Olga Maršič, ki je dolga leta marljivo vodila društveno blagajno in finančno poslovanje. se nadaljuje — fk- 40 let Kmetijske zadruge Savinjska dolina Kmetu veljavo, ki jo zasluži Delavci in člani Kmetijske zadruge Savinjska dolina bodo sredi oktobra praznovali štiridesetletnico obstoja svoje organizacije. KMETIJSKA ZADRUGA VČERAJ ... Korenine današnje Kmetijske zadruge Savinjska dolina segajo v čas povojnih »naproz« oziroma nabavno-prodajnih zadrug. Te zadruge so takrat prevzele naloge bivših trgovcev, iz njih pa so se razvijale kmetijske zadruge in kmetijske delovne zadruge. Iz slednjih so se porajali nekateri sedanji družbeni obrati lastne proizvodnje. V kmetijskih zadrugah pa se jé zlasti po letu 1950 začela razvijati pospeševalna služba, ki je s člani pospeševalnih odborov razvijala kmetijsko zadružno proizvodnjo. Kmetijske zadruge so doživljale različne organizacijske oblike: od združene kmetijske zadruge Savinjska dolina do temeljne organizacije kooperacije Kmetijskega kombinata. . . .DANES . . . Današnjo delovno organizacijo Kmetijska zadruga Savinjska dolina sestavlja devet temeljnih zadružnih organizacij, ki sodelujejo z 2094 združenimi kmeti. V kmetijski zadrugi pa je zaposlenih 150 delavcev. Dejavnost zadruge je usmerjena v hmeljarstvo, živinorejo, proizvodnjo mleka in mesa, vzrejo brojlerjev, konzumnih jajc, vzrejo nesnic; v poljedelski proizvodnji pa v pospeševanje proizvodnje krme za živino, proizvodnje pšenice za trg in domačo oskrbo, v pospeševanje proizvodnje nekaterih drugih kultur. V okviru zadruge je organizirana tudi trgovina na drobno, odkup kmetijskih pridelkov, živine in gozdnih sadežev ter hranilno-kreditno poslovanje. Proizvodnja v zadrugi pa je takšna: letos so pridelali oziroma bodo do konca leta 1263 ton hmelja. Leta 1990 bi ga radi imeli 1500 ton. Mleka naj bi letos bilo 9.170.000 litrov, čez tri leta planirajo 10 milijonov litrov. Goveda bo 1735 ton, plan leta 90 je 1984 ton. Prašičev letos načrtujejo 235,9 ton, to količino bi radi povečali na 300 ton do leta 90. Rahlo povečanje proizvodnje načrtujejo še pri pujskih za pitanje (zdaj 34,4 ton, plan do '90 je 40 ton), nadalje pri piščancih (od 3718 ton na 4500 ton), pri nesnicah od 2000 na 3000, število jajc pa naj bi iz dobrih pet milijonov povečali na 7 milijonov. Nikakršnega povečanja ne načrtujejo pri proizvodnji pšenice (800 ton), medtem ko bi koruze radi nekaj več — 210 ton namesto sedanjih 195 ton. Proizvodnja zelja naj bi bila nekoliko manjša — 1400 ton namesto sedanjih 1460 ton, rahlo povečanje proizvodnje pa načrtujejo pri kumarah in bučah. Največje indekse rasti proizvodnje v kmetijski zadrugi do leta 90 načrtujejo pri proizvodnji krompirja (od 165 toh na 450 ton), fižola (od 13 ton na 50 ton), rdeče pese (od 20 ton na 50 ton). Veliko več kot v tem trenutku si želijo obrati namiznih jabolk — namesto sedanjih 85 ton kar 646 ton, potem pobrati 35 ton gob, kijih bodo letos pridelali le dve toni, kar desetkratno povečanje proizvodnje pa nameravajo doseči pri zdravilnih zeliščih. Teh naj bi čez tri leta imeli 20 ton, danes jih pridelajo le 1,9 ton. Vsi ti podatki kažejo, da savinjski kmet ni le hmeljar, temveč je proizvodnja zelo raznolika. Vse to pa zahteva več znanja, več opreme, v tem trenutku in v teh za kmetijstvo neugodnih časih pa tudi veliko vztrajnosti in predvsem dobre volje. ... JUTRI V V svojih planskih dokumentih pa zadruga ocenjuje, da je za njen nadaljnji razvoj najbolje povečevati proizvodnjo hrane tako v ravnini kot tudi v hribovskih predelih, izboljševati kakovost hrane, povečevati proizvodnjo za izvoz ter izboljševati življenjske pogoje združenih kmetov in svojih delav-, cev. Kljub nemogočim razmeram načrtujejo v teh treh letih določena vlaganja pri združenih kmetih, in sicer v višini 1,425.713.000 din. Ena glavnih skrbi' pa naj bo namenjena socialni varnosti združenega kmeta. Z novo pokojninsko in invalidsko zakonodajo je bil tu storjen sicer korak naprej, toda zakon še nikomur ne zagotavlja socialne varnosti, če ni tudi ustreznih proizvodnih rezultatov. Predvsem pa, pravijo v kmetijski zadrugi, naj kmet končno dobi tisto veljavo in spoštovanje, ki ga s svojim delom in znanjem resnično zasluži. Irena Jelen-Baša Savinjski kmet še zdaleč ni samo hmeljar. Foto: arhiv Naša anketa --: ~\ Zadovoljni z delom in plačilom \_______—--------s V čašu obiranja hmelja je v Savinjsko dolino prihajalo več deset tisoč obiralk in obiralcev. Sedaj, ko se hmelj obira strojno, jih pride le še kakih dva tisoč. Pomagajo pri obiralnih strojih, sušilnicah in na hmeljiščih. Povprašali smo jih nekaj, kako so zadovoljni z delom in plačilom. Povedali so: LJUBOMIR VRANOVIČ: »Sem iz Požarevca, odkoder nas Ljubomir Vranovič je tukaj približno šestdeset. Večina nas je bilo tukaj že večkrat, ker smo zadovoljni z delom, s plačilom, hrano in stanovanjem. Zaslužek nam pride seveda zelo prav. Letos nam je streglo tudi vreme.« MIRA RAJKOVIČ: »Z možem Živoradom prihajam v Savinjsko dolino že več let. Doma sva iz okolice Aleksinca. Tukaj sva z Mira Rajkovič možem zaslužila v dvanajstih dneh enkrat več kot v mesecu dni doma. Oba sva vzela letni dopust. Drugo leto nasvidenje!« SRDAN SINTIČ: »Doma imamo kmetijo, v tem času pa nimam večjega dela, saj je pšenica požeta, koruza pa še ni zrela. V dvajsetih dneh sem zaslužil 20 starih milijonov, kar je zame veliko.« T. T. Srdan Sintič Hmezad Mlekarna Nova, sodobna sirarna * i-uuc it\u uicocvd au v on leti- jah pri Jelšah odprli sodoben obrat za proizvodnjo sirov. Obrat spada v Hmezadovo delovno organizacijo Mlekarne, ki je s to investicijo zaključila program sanacije. Gradnjo sirarne so pričeli leta 1983, zaradi finančnih težav je bila gradnja prekinjena, v rekordnem času šestih mesecev pa so montirali celotno opremo. Investicija je z opremo vred stala milijardo 300 milijonov dinarjev. V novem objektu bodo dnevno predelali 40 tisoč litrov mleka v poltrde sire, kot so gauda, trapist in rok. Program pa nameravajo še razširiti. In ker so omenjeni siri že uveljavljeni na trgu, s prodajo seveda ne bo težav. jk Zaslužnim delavcem pri izgradnji sirarne so podelili priznanja. Na posnetku Andrej Čulk in Tatjana Golič izročata priznanje dr. Nikoli Taboršaku. O novi pridobitvi je na slavnostni otvoritvi govoril predsednik sestavljene organizacije Hmezad Vlado Gorišek. »Dogovorjeno razmerje med ceno koruze in pšenice naj ostane!« Tako so zahtevali predstavniki slovenskih zadrug na seji v Žalcu Naši dobitniki priznanj Letošnji kmetijski sejem v Gornji Radgoni je obudil spomin na leto 1972, ko je ponovno začela delovati Zadružna zveza Slovenije in Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije. Na slavnostni seji so vročili posebna priznanja članom iniciativnega odbora za ustanovitev Zadružne zveze Slovenije. Med prejemniki tega priznanja sta bila tudi Ernest Ermenc, direktor Inštituta za hmeljarstvo Žalec in Ivan Kuder iz Griž. Hkrati so bila podeljena tudi priznanja za dosežke v kmetijski proizvodnji v letu 1986. Med prejemniki je bil Anton Mešič s Polzele za dosežke prireje mleka, govejega mesa, perutnine in pridelovanje hmelja. Na leto pridobi 110.000 litrov mleka, 1.700 kilogramov govejega mesa, 60.000 jarkic ter pridela 1.700 kilogramov hmelja. Plaketo s priznanjem Zveze hranilno-kreditne službe v letu 1987 pa sta med drugim prejela tudi Ernest Marinc iz Prebolda za uspešno vodenje Hranilno kreditne službe v Žalcu in Peter Zagožen iz Matk za sodelovanje v HKS Žalec. Med dobitnike priznanj radgonskega sejma se je uvrstil tudi SOZD Hmezad z zlato plaketo za razvoj sejma, Leopold Rajh iz SIP-a pa je prejel priznanje za strokovno delo ter Hmezad Žalec za več kot desetletno sodelovanje. Čestitamo. -fj Hmeljarji dosegli plan V Savinjski dolini so v začetku septembra zaključili letošnjo obiralno sezono. Hmeljarji so letos pričakovali okrog 3800 ton hmelja, zdaj ga je okrog 4300 do 4400 ton. Toliko torej, kot so načrtovali. V Poslovni skupnosti za hmeljarstvo so tako z letošnjo letino zadovoljni. Pravijo pa, da so bili celo sami hmeljarji presenečeni nad količino in kvaliteto hmelja. Kot je povedal predsednik izvršnega odbora poslovne skupnosti za hmeljarstvo Jože Brežnik, bo prevzem hmelja trajal vse do decembra, natančnejši podatki o letošnji letini pa bodo znani sredi oktobra. L Baša V žalski Hmezadovi dvorani so člani zadružne zveze Slovenije v začetku septembra organizirali sestanek, ki so se ga udeležili predstavniki slovenskih kmetijskih zadrug. Udeleženci so govorili o skupnih izhodiščih za program intervencij v prihodnjem letu, o tem, kako je z naložbami po posebnem programu, pa o trenutnem odkupu mleka in mesa ter o odkupni ceni pšenice. Ko so predstavniki zadrug obravnavali izhodišča za program intervencij v prihodnjem letu, je bilo med razpravljalci slišati predvsem dvoje mnenj: prvo, da se je treba namesto stimulacij boriti za takšne cenovne odnose oziroma takšne cene kmetijskih pridelkov, ki bodo pokrile stroške poprečno produktivnega proizvajalca — s tem, da nihče ni znal pojasniti, kdo je poprečno produktivni proizvajalec. Druga skupina razpra-vljalcev pa je menila, da so stimulacije nujne. Toda namenjene bi morale biti resnično pospeševanju kmetijske proizvodnje, ne pa pokrivanju velikih cenovnih razlik v kmetijstvu. Precej zanimanja je med udeleženci vzbudilo obravnavanje investicij po posebnem programu. V Sloveniji naj bi namreč do konca tega leta razdelili med kmetijske proizvajalce 200 starih milijard dinarjev kreditov. To so posebni petletni brezobrestni krediti, ki naj bi jih posojilojemalec naenkrat vrnil. Kreditiranje ni sporno, sporna pa bo verjetno delitev kre- ditov. Od dvesto starih milijard naj bi jih privatni sektor dobil okrog 150, družbeni 50. Toda po narejenih seznamih bi med združene kmete morali razdeliti 3000 starih milijard — v žalski občini je okrog 45 prosilcev — v zadružni sektor po Sloveniji pa še 900. Težavno nalogo, kako razdeliti pogačo, so dobili na svoja pleča člani posebne komisije pri zadružni zvezi, predstavniki kmetijskih zadrug pa so se dogovorili, naj bi kredite namenili izključno povečanju števila plemenskih krav ter tehnološkemu razvoju. Nič manj živahni pa niso bili razpravljalci takrat, ko so obravnavali odkup mleka, mesa in zlasti pšenice. Odkup mleka je namreč v zadnjih dveh mesecih zaradi izjemno visokih cen krmil precej upadel, slab je tudi odkup telet, zelo pa so slovenski kmetij-ci nezadovoljni z odkupom pšenice. Ogorčeni so, ker so v tistem trenutku, ko je bila odkupljena pšenica, skokovito narasle cene moke, zlasti pa koruze. Dogovorjeno je namreč bilo, da bo med pšenico in koruzo razmerje: 1,3 kg koruze za kg pšenice. To je zdaj po zadnji podražitvi porušeno oziroma celo obrnjeno. Zato so predstavniki zadrug na tem srečanju zahtevali ohranitev dogovorjenega razmerja med koruzo in pšenico in pa doplačilo za odkupljeno pšenico. Cena koruze je trenutno okrog 20 starih tisočakov, za kg pšenice pa so kmetje z vsemi premijami dobili od 16 do 171'starih tisočakov. Irena Jelen-Baša Konjeniška prireditev v Gotovljah Gotoveljski konjeniki so tudi letos uspešno pripravili tradicionalno konjeniško prireditev, saj so se večstoglavi množici gledalcev predstavili skoraj vsi najboljši slovenski konjeniki. Še posebno prijetno so presenetili mladi domači tekmovalci, ki bodo poslej nosili glavno breme na domačih in tujih tekmovališčih. Med mladimi konji do sto centimetrov je bil prvi Matador s Tomažem Lauferjem iz KK Maribor, drugi Šobri ž Iztokom Ajdnikom iz KK Gotovlje, tretji pa je bil Pikado z Natašo Gorišek, prav tako KK Gotovlje. Pri parkurju do 120 centimetrov je bil prvi Lotos s Tomažem Lauferjem — KK Maribor, drugi Jenny z Matjažem Čikom — KK Krumperk in tretji Don s Sandijem Smolnikarjem — KK Krumperk. Joly: 1. Lotos s Tomažem Lauferjem — KK Maribor; 2. Lady Šu-šu s Tomažem Tabernikom — KK Krumperk in tretja Jenny z Matjažem Čikom — KK Krumperk. Galopska klubska dirka: 1. Valter z Iztokom Ajdnikom — KK Gotovlje; 2. Bistra s Štefanom Florjanom — KK Ljubljana in 3. Šobri z Vanjo Kač — KK Gotovlje. L. Korber Predsednik SO Žalec Ludvik Semprimožnik podeljuje pokale najboljšim Marija in Albin Lukmer Spoštlj L ■ ■ ■ |IV ji ibilej skupnega živi jenja Poletje se je takrat šele prav začelo, ko sta Marija in Albin Luk-mer iz Braslovč po šestdesetih letih skupnega življenja ponovno stopila pred matičarja in ju je Janez Meglič, predsednik občinske konference SZDL Žalec, znova poročil, vendar ne moremo mimo tega dogodka, saj so biserni po-ročenci danes prava redkost. Poleg klenega rodu, Marija si je naložila že 85 let, Albin pa 87, je bila trdna tudi njuna ljubezen, ki jima je pomagala previhariti vsa leta skupnega življenja. Pričela se je takrat, ko sta se Marija kot pristna Savinjčanka iz Orle vasi, izučena šivilja, in Albin, izučen mesar iz Zasavja, natančneje iz Lok pri Trbovljah, spoznala in sklenila skupaj nadaljevati življenjsko pot in ko sta se za vsa ta leta prvič zvezala pred matičarjem v Braslovčah leta 1927. Nato sta pričela z mesarijo na Polzeli, od koder sta odšla v Pesje pri Velenju, se vrnila v Savinjsko dolino in se končno ustalila v Braslovčah, kjer sta si ustvarila lasten dom, v katerem sta zorela ob odraščanju svojih štirih hčera. Že pred vojno, predvsem pa prva leta okupacije, je Albin sodeloval s predvojnimi komunisti, zlasti z brati Hribar, kar dokazujejo tudi podatki v knjigi Med Mrzlico in Dobrovoljami. Po nalogu Okrožnega odbora OF Šoštanj je zbiral hrano in drug material za partizane. Nemci so ga kar trikrat obsodili na smrt, vendar je imel vselej srečo. Leta 1944 so ga zaprli celo v zloglasni celjski Stari pisker, od koder pa so ga med ostalimi zaporniki rešili partizani v znani in drzni akciji. Med Albinovo odsotnostjo je oskrbovala partizane žena Marija. Po končani vojni sta se naselila v Braslovčah, kjer je Albin dan za dnem kot me- sarski mojster opravljal delo pri celjskih Mesninah, dokler se leta 1967 ni pri njih tudi upokojil. Albin je že zarana vzljubil naravo in divjad, zato ne preseneča, da je že petdeset let član zelene bratovščine, v kateri je bil dolgo vrsto let gospodar družine. Ob vsem tem pa je aktivno deloval tudi v vrstah gasilcev, saj je bil več let poveljnik gasilskega društva Braslovče. Vsa ta leta pa mu je čvrsto stala ob strani žena Marija, ki je v naprednem duhu skrbela za vzgojo otrok. Jesen življenja preživljata sedaj na svojem domu v Braslovčah, kjer jima jo lepšajo obiski otrok s petimi vnuki in dvema pravnukoma. Srečna in ponosna sta ob takšnih trenutkih, da jima je bilo življenje tako naklonjeno in če bi lahko, bi to pot gotovo znova prehodila skupaj. V. Ck Foto: L. Korber Da Albin Lukmer kljub 87-letom ni od muh, dokazuje deblo, ki je klonilo pod žago v njegovih rokah. Doklej vrtec brez urejenega igrišča? Sredi novembra bo minilo leto, od kar so se najmlajši naselili v novem vrtcu v Libojah. Vodja vrtca Darja Baloh, ki ima skupino otrok od petih do sedmih let, je povedala, da só prostori lepi, svetli in prostorni ter funkcionalni žal pa tega ne morejo trditi za igrišče zunaj stavbe. Že lani so jim bila obljubljena igrala na njem in urejen peskovnik z lesenim varovalom. Pa tudi sicer igrišče ni primerno urejeno. Organizirali so celo de tovne akcije s starši, vendar so se izjalovile, saj se starši otrok iz WZ izgovarjajo, da je varstvo že tako in tako predrago. Tako jim ostaja le upanje, da bodo odgovorni našli denar tudi za ta sicer majhen, vendar kljub temu pomemben element predšolske vzgoje. Anton Cilenšek, Marija Cestnik, Justina Herman, Konrad Škoberne Oživeli spomini na mladost Jesen življenja je obdobje, ko človeka pestijo najrazličnejše težave. Da pa včasih nanje tudi pozabi, pa je nedvomno dokaz vsakoletno srečanje najstarejših krajanov, ki ga organizirajo v posameznih KS v naši dolini in tudi drugod. Eno takšnih srečanj krajanov, starih nad 80 let, so že enajstič pripravili tudi v Preboldu. Za nekatere med njimi je bito to prvo srečanje, drugi pa se srečujejo že nekaj let. Tudi tokrat so oživeli spomini na mladost. Beseda je dala besedo in ob dobri jedači in pijači je bito razpoloženje še prijetnejše. Neutrudljiv organizator srečanj Mirko Podgoršek in drugi predstavniki KS so udeležence seznanili z dogajanji v KS. Čeprav imajo častitljivo starost, so z zanimanjem prisluhnili Francu Kokovniku, predsedniku KS, in se živo zanimali za problematiko svojega kraja. Ob koncu smo nekatere izmed udeležencev pov- prašali za mnenje, kaj menijo o tovrstnih srečanjih. Anton Cilenšek: »Nosim že 86. križ. Celo življenje poznam samo delo in prav to me še danes drži pokonci. Kmetija ne pozna počitka. Sedaj sem resda izžet, vendar če le lahko, še rad kaj postorim. To srečanje je zame prijetno doživetje, ki ga ni moč pozabiti. Če mi bo zdravje dopuščalo, se še vidimo.« Marija Cestnik: »Tudi jaz sem že globoko v 86. letu starosti. Moram reči, da sem zelo vesela, da mi je letos po nekajletnem premoru, ko sem bila že tako rekoč odpisana, zdravje dopustilo priti na srečanje. Ponovno sem videla svoje nekdanje sovaščane in se z njimi pogovorila. Srečanje je bito enkratno in zato vsa zahvala KS za to nepozabno popoldne.« Justina Herman: »Pravijo, da sem danes tu najstarejša. Najbrž bo že držalo, saj štejem že 88 let. Ne vem, kdaj so minila ta leta. Res je, da sem prestala veliko hudega, vendar časi so bili pač takšni. Ko danes sedim tu in se pogovarjam s svojimi vrstniki, mi je prijetno pri srcu. Z marsikom se srečam in pogovo-> rim le ob teh srečanjih, zato sem še toliko bolj vesela, da sem danes tu.« Konrad Škoberne: »Letos sem dopolnil 80 let in zato sem prvič na tem srečanju. Zdi se mi lepo, da takšna srečanja organizirajo in nam omogočijo, da se vsaj enkrat letno zberemo in pogovorimo. Kot čevljar sem bil stalno v stiku z ljudmi in zato kar malo pogrešam svoj poklic. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom z veseljem prišel tudi na naslednje srečanje.« D. Naraglav Rože njena druga ljubezen Ko sva s sodelavcem opazovala balkon in rože na njem, se je naenkrat pojavila pred nama Pavla Cukala. Najprej naju je dobro premerila od nog do glave, potem pa naju vprašala: »Kaj pa vaju zanima in kaj bi pravzaprav rada?« Še predno sva uspela odgovoriti, očitno je ugotovila najino namero, je začela pripovedovati o svoji drugi ljubezni rožah. »Kje pa ste prej bila, ko so bile še lepe, sedaj jih je že načela bližajoča se jesen. Veliko dela je z njimi, sicer pa nekaj moram početi, sedaj ko sem v pokoju. Z njimi saj malo odvrnem mimoidočim pogled na sicer nič kaj zgledno fasado. Kar sram me je, ko ljudje vidijo, kakšna je hiša, odkar imamo na Vranskem novo avtobusno postajališče se še bolj vidi. Nikakor ne najdemo skupnega jezika s stanovanjsko skupnostjo, ki je upra-vljalec hiše, več razumevanja pa bi lahko pokazala tudi Hmezadova delovna organizacija, ki ima v tem objektu mesnico in tudi PTT. Sedaj, ko bodo preuredili in polepšali trg, bi bilo prav, da bi novo obleko dobila tudi ta hiša. Potem bom še z večjim veseljem skrbela za rože na balkonu in oknih. Novinarjem pravijo sedma sila, bom videla, če je kaj resnice v tem, »se naju je Pavla Cukala hudomušno lotila in si roke oprla v bok. In ker v pogovoru z njo težko prideš do besede, sem jo hitro povprašal po zdravju. »Vse življenje sem morala podpirati ne le tri, kar vse vogale pri hiši. Delo me je vedno krepilo, v mesnici sem prebila več kot štirideset let. Ja, včasih nismo poznali zmrznjenega mesa, sedaj pa svežega skoraj ne dobiš več. Sem preveč rekla, je zastavi- la vprašanje in se zopet hudomušno nasmejala. »Mimogrede je ogovorila znanca, pa tudi neznanemu obiskovalcu gostišča Slovan je odmerila svoje. Še sva klepetala o tem in onem, beseda je nanesla tudi na petje, kajti Pavla Cukala je dolga leta prepevala v domačem zboru in ker zbor trenutno ne deluje, pravi, da petje še kako pogreša. jk foto: L. Korber Družno s pripadniki JLA V krajevni skupnosti Galicija so se odtočili, da bodo napeljali telefonski vod in s tem prišli do novih telefonskih priključkov. Investicija bo veljala enajst starih milijard, od tega bodo krajani z lastnim delom ter s pomočjo dvesto tridesetih pripadnikov Jugoslovanske ljudke armade iz garnizije Ce- lje opravili štirinajst kilometrov izkopov primarnega in sekundarnega voda. Postavili bodo tudi precej telefonskih drogov, saj je zemljišče, kjer bo potekala napeljava, zelo valovito. Z lastnim delom bodo od skupne investicijske vrednosti prihranili kar tri milijarde dinarjev. V krajevni skupnosti upajo, da jim bodo za letošnji dan republike zazvonili prvi telefoni. Nič manj delovni pa niso v KS Ponikva in v zaselku Jedrt, kjer naj bi še letos iz skupne centrale dobili telefone. L. Korber Nastop bratov in sester Pižorn ------------^ Družine so pele____________________ V Andražu je bila dvorana premajhna za številne obiskovalce Kljub deževnemu nedeljskemu popoldnevu se je v Andražu tudi tokrat zbralo veliko ljubiteljev narodne pesmi in družinskega petja. Dvorana v zadružnem domu je bila premajhna za številne obiskovalce in da tišti, ki so ostali pred vrati, ne bi bili prikrajšani, so organizatorji poskrbeli za ozvočenje na prostem. Ko pa se je oglasila frajtonarca in nato pesem bratov Pižorn iz Andraža, se je toplina pesmi začela razlegati v dvorani in v srcih poslušalcev. »Želimo, da bi za nekaj trenutkov obudili pesmi, ki so jih peli mati moja,« je v uvodnem pozdravu poudaril predsednik organizacijskega odbora Konrad Brunšek. Strokovna sodelavka instituta za glasbeno narodopisje dr. Zmaga Kumrova, ki prireditev spremlja vse od začetka, je ponovno izrekla priznanje organizatorjem. »Letošnja četrta prireditev je bila programsko skrbno pripravljena, poleg znanih pa smo slišali tudi nekaj novejših pesmi. Štirinajst družin, v nekaterih so pele kar tri generacije, je dokazalo, da dru- žinsko petje ni izumrlo, nasprotno, ponovno oživlja. Zaslug za to pa ima seveda precej tudi ta prireditev,« je dejala Zmaga Kumrova. Dobri dve uri se je razlegala pesem v dvorani, vsi nastopajoči pa so prireditev zaključili s pesmijo Gor čez izaro. Številni obiskovalci pa so z burnim aplavzom nagradili nastopajoče in organizatorje, ki že razmišljajo in pripravljajo prireditev tudi za naslednje leto. jk Med nastopom družine Plaskan Zur pod Zvajgo je bil res »žur« Vsi, ki so prišli na Žur pod Žvajgo, teh pa seveda ni bilo malo, so organizatorjem izrekali priznanje za dobro organizacijo. Zadovoljni pa so bili tudi člani mladinske organizacije Prebold, ki so nam povedali, da bo ta prireditev postala tradicionalna. Gozdiček pri bazenu je pravšnji prostor za takšno prireditev. Obisk pa je dokazal, da si mladi želijo takšnih prireditev, ki jih je očitno premalo. Vrhunec prireditve je bil nastop priljubljenega ansambla Martin Krpan, ki je pozno v noč navduševal mlade obiskovalce. Kakšno je bilo razpoloženje, lahko vidimo tudi na posnetku. Tudi izkupiček ni bil zanemarljiv, saj je pivo teklo kot iz potoka. Prislužen denar bi mladinci sedaj radi vložili za ureditev mladinskega kluba. Žal pa se glede prostorov, ki jih trenutno zaseda Hmezadova delovna organizacija Gostinstvo, še kar naprej zapleta in če ne bo hitre rešitve, bo najbrž usahnila tudi volja sicer prizadevnih mladincev. jk VMatkah veselo in razgibano Sončno nedeljsko popoldne je na letni prireditveni prostor v Matkah privabilo tisočglavo množico na srečanje veseljakov Savinjske doline, ki so igrali na diatonične harmonike. Da je bila prireditev res pestra, dokazujejo podatki, da je bil najmlajši nastopa- joči sedemletni Damjan Marinc iz Gornje vasi pri Preboldu, najstarejši pa triinosemdesetletni Franc Tkavc iz Pirešice, ki je igral na najstarejšo harmoniko, saj je starejša od njega. Prireditev, ki so jo pripravili marljivi gasilci iz Matk, ni imela tekmovalnega značaja, vseh petindvajset nastopajočih je bilo zmagovalcev in edina nagrada za njihov nastop so bili burni aplavzi gledalcev. Kot prizadevni in dobri organizatorji pa so se v Matkah izkazali tudi pred dnevi s prireditvijo Slovo od poletja. L. Korber Najmlajši harmonikar Damjan Marinc s svojo harmoniko. Gobarsko tekmovanje V meglenem sobotnem jutru 13. septembra, ki je napovedovalo lep, sončen dan, so se zbrali upokojenci društev iz naše občine na tradicionalnem gobarskem tekmovanju, ki ga prireja Zveza društev upokojencev občine Žalec. Tekmovalo je osemnajst ekip, ki so jih sestavljali po trije člani, skupaj pa je sodelovalo 54 gobarjev. Tekmovanje se je pričelo ob deveti uri, trajalo pa je dve uri. V tem času so gobarji kljub suhemu vremenu nabrali precej najrazličnejših vrst užitnih gob. Zmagala je ekipa Društva upokojencev iz Braslovč z 52 dag težko gobo, njen najditelj pa je zanjo prejel še lepo izdelano košarico, ki mu jo je podarilo DL) Andraž. Drugo mesto je osvojila ekipa DU Vransko s 45 dag težko ajdovko, tretje pa ekipa DU Letuš za najmanjšo najdeno lisičko. Po objavi rezultatov so bili udeleženci pogoščeni z ukusnim golažem, nastal pa je tudi tale spominski posnetek. J. Koštomaj f \ Jamarji Uspešen raziskovalni tabor Odkrili preko 80 jam na območju Korošice Hom: Najhitreje kosila Ljudmila Veber Že večkrat smo v našem časopisu zapisali, da so bile ob vznožju Mrzlice organizirane razne prireditve, ki ponazarjajo nekdanje kmečko delo. Takšno je bilo tekmovanje koscev v Gornji vasi in prikaz kmečkih opravil v Matkah, na Homu pa so vloge zamenjale ženske, ki so kosile, in moški, ki so grabili. Najhitreje je kosila Ljudmila Veber, ekipno pa so bili najboljši Trnoveljčani II. Tekmovale so štiri ekipe, ki so za udeležbo prejele praktične nagrate TT Prebold, KIL Liboje, Ferralita Žalec, Minerve Žalec, Juteksa Žalec in KIV Vransko. Tekmovalci so pokazali, da kmečko delo še ne tone v pozabo ter da znajo še kar krepko poprijeti za koso in grablje, pri čemer tudi ženske niso za v koš. -fj Letošnji raziskovalni tabor, ki so ga preboldski jamarji s Kamničani, Domžalčani in jamarji iz Topolščice organizirali na alpskem krasu Kamniško-Savinj-skih alp, je uspel. V tednu dni so uspeli, razdeljeni na pet skupin, najti in registrirati preko 80 jamskih objektov. Zatočišče jim je nudila Kocbekova koča na Korošici, od koder so vsakodnevno odhajali na svoje raziskovalne pohode. Svoj delež so pri tem prispevali tudi najmlajši člani kluba, ki so v minulem šolskem letu obiskovali jamarski krožek. Spoznali so dobršen del alpskega krasa in kalili svojo osebnost za delo v jamarskem klubu. Od vseh najdenih jam oz. brezen pa gre izpostaviti 180 metrov gioboKo brezno, ki se V __________________________ konča z neprehodno ožino, in 220 m globoko brezno nad planino Vodole, ki se nadaljuje in ga bodo jamarji iz Prebolda, ki so ga tudi odkrili, naskakovali v teh dneh, ko to poročamo. Upajo, da jim bo uspelo priti še globlje in morda celo do vodoravnega jamskega sistema, kar bi bil vrhunec njihovih prizadevanj. Ob vsem tem pa pridno delajo še na raziskovalnem programu občinske raziskovalne skupnosti, zbirajo sredstva za odpravo in prodajajo svoj koledar »Kras Jugoslavije«, ki ga je moč dobiti na njihovem sedežu v Preboldu ali po pošti. Pišite na naslov Jamarski klub Črni galeb — Prebold. ' - O V ______________________________J Prvo srečanje godb na pihala Člani odbora za izvedbo taborskih kulturnih dni so enotedensko obujanje spominov na drugi slovenski tabor leta 1868 pričeli med drugim tudi s srečanjem pihalnih orkestrov iz celjskega območja. V Žalcu se je zbralo preko tristo godbenikov. Sodelovali so: pihalni orkester Slovenske Konjice, pihalni orkester glasbene šole Šentjur, mladinski pihalni orkester Svobode in glasbene šole Žalec, godba na pihala Zabukovi-ca, pihalni orkester Zarja Šoštanj, godba na pihala Laško, pihalni orkester Tekstilne tovarne in Svobode Prebold ter godba rudarjev in keramikov Svobode Liboje. Na srečanje pa ni bilo napovedanih članov pihalnega orkestra Štorski železarji. Osrednja prireditev je bila pred kulturnim domom, kjer je vsaka pihalna godba zaigrala skladbo ali dve, tri koračnice pa so zaigrali skupaj. Zbranim udeležencem je govoril podpredsednik Zveze kulturnih organizacij Jože Jančič, ki je vsem udeležencem podelil tudi posebna spominska priznanja. Podobna srečanja pihalnih orkestrov naj bi odslej bila vsako leto v enem izmed krajev celjskega območja. Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber tudi po okoliških krajih. »Nekoč so mi trije gospodje iz ljubljanskega gledališča,« je pripovedoval Franjo, »celo rekli, naj vzamem kovčke in grem v Ljubljano. V gledališče.« Toda srce, njegova navezanost na dolino mu ni dala. Ostal je in še naprej igral po amaterskih odrih. Sebi in drugim v veselje. Nazadnje pred dobrimi petnajstimi leti. »Veste, toliko družabnosti je bilo takrat. Toliko smeha, prijetnih večerov. Danes pa — Žalčan sem, pa ne poznam več deset ljudi,« je bil resen, kar malce zagrenjen. A čez trenutek že spet hudomušen: »Lepo je bilo na odru, pa tudi za odrom. Marsikateri poljubček se je tam dobil,« se je smejal sogovornik. Sicer pa je bil Franjo tudi pevec, telovadec. Človek pač, ki mu nikoli ni bilo dolgčas. Tudi danes, pravi, da mu ni. Ali pa le malokdaj. Sama sem ga našla med kopico časopisov. In ravno se je odpravljal na pot s kolesom. Tako kot vsak dan. Dvajset, petindvajset kilometrov. Irena Jelen-Baša Foto: Ljubo Korber Na prvem srečanju se je predstavilo osem godb na pihala. >Pozdrav Taboru< Pozdrav taboru — tako so organizatorji poimenovali eno izmed prireditev v okviru taborskih kulturnih dni. Na njej so pokazali, kaj znajo in kaj zmorejo člani žalske Svobode. » * » * Na odru kulturnega doma so se z dvema venčkoma starih me- lodij predstavili pevci Savinjskega okteta, člani Pihalnega orkestra Svobode in Glasbene šole, pa člani dramske skupine, plesno dejavnost društva pa je predstavila članica plesne skupine Akt iz Celja Darja Kroflič. Razen na živahen današnji kulturni utrjp naj bi prireditev obudila spomin tudi na čas pred desetletji. Na tista leta, ko je v Žalcu delovalo takratno dramatsko društvo. Zato so na prireditvi sodelovali tudi nekateri starejši amaterski igralci. Irena Jelen-Baša Foto; Ljubo Korber Učenci si ogledujejo razstavljene grafike. Dragom Kumrom Večer z Če je bil za večino prireditev Taborskih kulturnih dni značilen slab obisk, pa to gotovo ni veljalo za večer z Dragom Kumrom v Občinski matični knjižnici Žalec. Spet je bilo premalo stolov za vse, ki so prišli na srečanje z domačinom, pisateljem, svojim učiteljem, prijateljem. »Lepo je bilo,« so nas še nekaj dni potem ogovarjali udeleženci tega večera. Tudi Drago Kumer se je toplo zahvalil vsem, ki so mu pripravili ta večer. Teh je bilo res kar nekaj: odbor za taborske kulturne dneve pri OKS Žalec, Savinjski občan, ki je tako počastil svojega zvestega dopisnika, pevci Savinjskega okteta, ki so z ubrano slovensko narodno prepletali črtice, ki so jih predstavili Irena, Vojko in Ožbalt. Velik del uspeha večera pa gre pripisati prof. Božen j Orožnovi, ki je skrbno in zanimivo orisala Go-tovlje oz. pomembnejše ustvarjalce te prijazne vasice, med njimi Draga Kumra, ki je prehodil pot fantiča Karleka in njegovih prigod, ki se je po bogvekateri generaciji mladih, ki jim je v razredu razdajal svoje srce in znanje, upokojil. Z zelenimi žičnicami prepredena vas, dolina in njeni ljudje pa z motivi nenehno oplajajo pisateljevo ustvarjalnost, ki zadiha s svojo savinjsko dušo v marsikateri črtici po slovenskih revijah. Da bi jih bilo še veliko! A. K. »Sramujem se, da sem Žalčan« »Sramujem se, da sem Žalčan. »Takšno samokritično misel je bilo slišati iz ust enega izmed obiskovalcev letoinjih taborskih prireditev. Toda tistemu obiskovalcu se ni treba sramovati. Lahko pa bi se nekateri drugi. Nekatere letošnje prireditve ob taborskih kulturnih dnevih so bile namreč tako slabo obiskane, da so organizatorji že kar izgubili vsakršno voljo do dela. Ponavadi je namreč v dvorani sedelo okrog petdeset ljudi. Ali pa še toliko ne. Kje iskati vzroke? Morda v predragi vstopnini? Najbrž ne bo držalo. Kajti prav v tem času je bila vstopnina na celjskem obrtnem sejmu vsaj dvakrat dražja, kot je bila na teh kulturnih prireditvah, pa so se na sejem valile množice. Poleg tega so nekatere prireditve bile brezplačne. Je morda kriva preslaba propaganda? Težko je verjeti. Kajti na vsakem vogalu toliko, da človek ni trčil v oglasne table. Program prireditev so otroci raznašali po domovih, o programu je poročal tudi celjski radio. Je morda vzrok v napačni izbiri prireditev, preslabi ponudbi? Morda, kajti vsem in vsakemu okusu je le težko ustreči. Toda — čevlje sodi naj kopitar. Ali je bila dobra ali slaba prireditev, pa lahko sodi le tisti obiskovalec, ki si jo je ogledal. Kje torej iskati vzroke za tako slab odziv na prireditve? Nehote se mi vsiljuje primerjava s prireditvijo pred slabim mesecem v eni izmed obrobnih krajevnih skupnosti. Tam pravzaprav v dvorano sploh nisi prišel, če si le malo zamudil. Je morda ljubezen do kulture in umetnosti, s tem pa tudi kultura človeka, doma le še na obrobju? In ne nazadnje — kje so vsi naši kulturni, politični delavci, pa razno razni funkcionarji, ki bi že po svoji dolžnosti morali priti naokrog? Irena Jelen-Baša Vse pa tudi ne sodi ^na taborske dni y Med prireditvami ob taborskih kulturnih dnevih je bil v žalskem športnem parku koncert mladih glasbenih ustvarjalcev, festival, ki naj bi nadaljeval tradicijo festivala akustične glasbe. Tokrat so se predstavile skupine: Phone box, Vandals, Epidemic, Kladivo, konj in voda. Prireditev so organizirali člani žalske organizacije mladih. Prav je, da mladi pokažejo svoje znanje, pokažejo, kaj jih zanima. Pa četudi so to zvrsti glasbe, ki starejšim ali pa celo njihovim mladim vrstnikom niso všeč. Toda zgrešeno je, da se takšni festivali in prireditve uvrščajo v program taborskih kulturnih praznovanj. Taborski kulturni dnevi naj bi bili resen spomin na preteklost, na dneve, ko so se po dolini ljudje zbirali za to, da bi se uprli tujemu jarmu in zahtevali Zedinjeno Slovenijo. Tabori so bili pomembni za celotno Slovenijo. In če danes obujamo spomin na takšne stvari s takšnimi prireditvami, kakršne del prikazuje naš posnetek, je najbrž bolje, da jih sploh ne obujamo. Organizatorjem taborskih kulturnih dni pa morda samo namig — ni dovolj le zapolniti teden s prireditvami. Treba je med njimi tudi izbirati. ( j. Baša Foto: L. Korber Ljudsko izročilo Ljudsko izročilo živi — takšna je bila motivika grafičnih listov,- ki so jih slovenski šolarji poslali na letošnji grafični bienale. Prireditev so že tretjič zapored pripravili na osnovni šoli Peter Sprajc-Jur v Žalcu. Ljudsko izročilo so po besedah organizatorjev izbrali, ker želijo, da bi mladi pobrskali po preteklosti naših starih očetov in babic ter ohranjali tisto, kar je živelo v preteklosti. Z mladim rodom naj bi tudi v prihodnje raslo ljudsko izročilo, hkrati pa so organizatorji letošnjega bienala poskušali doseči še dvoje: spodbuditi mlade k raziskovalnemu delu in k čim bolj kvalitetni izdelavi grafičnih listov. Grafike so bile namreč namenjene razstavi, ocenjevali so jih in nagrajevali, vse to pa naj bi mlade ustvarjalce spodbudilo, da so svoje delo opravili kar najbolje. Po oceni organizatorjev bienala je prireditev dobro uspela, udeleženci osrednje prireditve v atriju osnovne šole pa so pohvalili tudi izbrano sceno in program — vse na temo ljudskega izročila. Mladi likovniki iz štiridesetih slovenskih šol so na letošnjo razstavo poslali preko 400 grafičnih listov. Obiskovalci pa so si v razstavnem prostoru lahko ogledali preko 130 grafik, kjer so mladi grafiki prikazali življenje, običaje dedkov in babic ter stare šege in navade slovenskega življa. Člani strokovne komisije, ki so jo sestavljali akademski grafiki, so nagradili deset grafik. Iz žalske osnovne šole sta nagradi iz rok grafika Bojana Golije prejela Matjaž Pignar in Peter Štorman. Irena Jelen-Baša Foto: Tone Tavčar živi Živa kronika Žalca Za človeka, ki bi vam ga tokrat rada predstavila, je nekdo zapisal, da je živa kronika Žalca. In kdo bi bil primernejši sogovornik, da bi z njim ob taborskih kulturnih dnevih obujala spomin na živahen kulturni utrip v tej dolini pred več desetletji, kot Franjo Audič. Če mi ne bi povedali, da si je na svoja ramena letos naložil že petinosemdeset let, bi mu jih pri- Franjo Audič sodila kar nekaj manj. Kajti čil in živahen je. Kot kakšen mladenič. Sedela sva pred njegovo hišo v starem delu Žalca. Tam je Franjo prebil vse življenje. Kolikor pač ni bil na poti kot šofer ali pa ga ni od doma zvabila ljubezen do odra, igranja, ljubezen do tega, da je bil vedno drug človek. »O, rad sem igral,« je zatrdil v pogovoru. »Pa veliko smo igrali,« se je spominjal. Ne le doma, v Žalcu, temveč Komentiramo — o;< toß ä ; ■; o o',a o o voj < mm. (MPVNHHI 'IAO MIIIIRRrMkPsiRSIIHEshBsIHSs V OKTOBRU — POSEBNA PONUDBA KMETIJSKE MEHANIZACIJE V OKTOBRU — UGODNA PRODAJA NA VSEH ODDELKIH V OKTOBRU — BREZPLAČNA DOSTAVA DO 15 km V OKTOBRU — OBROČNO ODPLAČEVANJE V OKTOBRU PRESENEČENJA ZA KUPCE N. POPOLNA IZBIRA NASLEDNJIH PROGRAMOV: — težka kmetijska mehanizacija — kmetijsko ročno orodje in zaščitna sredstva — rezervni deli za traktorje, avtomobile; pnevmatika — stroji in ročno obrtno orodje — gradbeni in izolacijski material — vodoinstalacijski material in vse za centralno ogrevanje — elektroinstalacijski material in bela tehnika — barve, laki, tapete in pleskarski pribor — vijaki, okovje, pločevine in profili — ekspozitura Ljubljanske banke /!•. AGRINA btogouftlca D) Hmezad- 2ALEG Vaš nakup od vijaka do traktorja Vaš nakup od vijaka Vaš Vaš nakup traktorja traktorja traktorja VAŠ OSKRBOVALEC (m) Hmezad AGRINA Krajevni prazniki so in bodo priložnost za mobilizacijo ljudi, njihove volje in želje po napredku. Tudi v Latkovi vasi, kjer je letos potekalo praznovanje krajevnega praznika, ni bilo nič drugače. Vaščani so se resnično izkazali in plodovi njihovega dela so vidni na vsakem koraku. O tem je obširneje spregovoril na svečani seji skupščine KS, ki je pomenila zaključek 14-dnev-nega praznovanja, predsednik vaškega sveta Marjan Reberšek. Že pred tem pa je vse prisotne pozdravil in nagovoril predsednik skupščine KS Franc Kalšek, ki je v svojem govoru poudaril pomen krajevnih praznovanj in pridobitev, ki jih prinašajo tovrstna praznovanja. Dotaknil pa se je tudi številnih problemov, ki kličejo po čim-hitrejšem razreševanju. Eno od teh je cesta Latkova vas— Prebold. V zvezi z njo je zbranim spregovoril tudi predsednik SO Žalec Ludvik Semprimožnik. Dejal je, da se mora z deli nadaljevati in v ta namen potekajo v tem času intenzivni razgovori med SO Žalec, Cestnim podjetjem Celie ter Republiško skupnostjo za ce- ste. Dejstvo, da je cesta ob nedokončani rekonstrukciji prometno izredno nevarna, kliče po hitrem ukrepanju. Po njej vozi dnevno preko 40 avtobusov in zato odlašanja ne bi smelo biti, saj zima ni več daleč. Vse bolj postaja problematična tudi oskrba s pitno vodo, saj je obstoječe vodovodno omrežje že dotrajano. Skorajda dnevno prihaja do okvar in izgube vode, kar ne nazadnje tudi prispeva k temu, da je v više ležečih predelih Prebolda ter tudi v nekaterih drugih območjih KS že primanjkuje. Svojstven problem je tudi kanalizacija, saj se je zaradi ekstenzivne pozidave nanjo pozabljalo. To in še več žuli krajane KS Prebold, ob tem pa ne manjka novih pridobitev in svetlih točk, ki kažejo, da brez Skupnih prizadevanj ni mogoče pričakovati rešitev. Še zlasti pa ne v teh kriznih časih. Geslo: »V slogi je moč!« ni nobena fraza, ampak resničnost, ki se kaže v. novo zgrajenem gasilskem domu, za katerega je bilo opravljenih preko 9000 udarniškir ur. Na najboljši način pa to simbolizira 150 stolov v čudoviti dvorani gasilskega doma na Groblji. Akcija »Vsaka hiša svoj stol« je taka vrednota, ki je ni moč prezreti. Svojo voljo, željo in trmo pa so pokazali vaščani Latkove vasi tudi ob pridobitvi in ureditvi prostorov za trgovino. Skratka, praznik je prinesel polet in zato rezultati niso izostali. Ob zaključku svečane seje so podelili tudi krajevna priznanja in se tako_ oddolžiti nekaterim posameznikom za' njihov prispevek pri delu in življenju KS. Priznanja so dobili: Srečko Stepišnik, Janko Napotnik, Dragica Naraglav, Polde Lancner, Karli Horvat, Franc Masnec, Jože Pla-skan, Ivan Seme, Anton Krašovec, Anica Skok in OO ZSMS Prebold. Zlato značko KS pa so prejeli Franc Zagožen, Alojz Škrubej, Anton Dolar, Karl Senčar in Ivan Jeromel. Podeljene so bile tudi tri bronaste plakete, in sicer Antonu Ajdiču, Miranu Terpinu in Mirku Podbregarju. Srebrno plaketo pa je prejela Marija Štorman. D. Naraglav Vransko Vodovod na Limovcah Dolgoletna želja in potreba krajanov zaselka Limovce se je z izgradnjo vodovoda končno uresničila. Pred tremi, leti so začeli z deli in za tri tisoč metrov vodovodnega omrežja so krajani opravili več kot tri tisoč ur prostovoljnega dela. Ocenjujejo, da so s tem prispevali 50 milijonov dinarjev. Seveda pa brez pomoči Komunalne intere- sne skupnosti, delovne organizacije Komunala in krajevne skupnosti te zahtevne naloge ne bi mogli opraviti. Pomembno nalogo pa je opravil tudi režijski odbor, kateremu so na svečani seji ob praznovanju krajevnega praznika podelili priznanje, predsedniku vaškega sveta pa plaketo krajevne skupnosti. Čeprav so morali krajani Limove dolga leta ob vsakem sušnem obdobju voziti vodo za živino v sodih in cisternah, sedaj te skrbi nimajo več, pa tudi razvoj kmetijstva ima sedaj boljše pogoje. Obrambni dan Komite za SLO in DZ pri krajevni skupnosti Liboje je v prvi polovici septembra z delovnimi organizacijami tega območja pripravilo obrambni dan. Letos je v akciji sodelovala Keramična industrija Liboje. V zgodnjih jutranjih urah so člani narodne zaščite zavarovali objekt. Takoj se je sestal komite za SLO in DZ, nato pa še štab CZ v KS in KIL. Poveljnik CZ v KS je* razložil plan akcije posameznih enot, ki ga je pred tem sprejel komite, poudarek pa je bil predvsem na požarni varnosti. Gasil- ska desetina je sodelovala z IG četo KIL, kjer so gasilci improvizirali požar. Pred akcijo so improvizirali tudi bolnišnico, v kateri je delovala ekipa prve medicinske pomoči KS, po skupni akciji pa so preizkusili še delovanje vseh vodnih hidrantov v krajevni skupnosti. Skupno akcijo so imele tudi enote RBH v KS in v KIL, ekipe prve medicinske pomoči in reševalne enote pa so delovale ločeno. V akcijo je bilo skupaj vključeno preko sto posameznikov iz posameznih enot, ki so preverili svojo pripravljenost. J. Koštomaj Polzela Krajevni praznik Krajani Polzele praznujejo svoj krajevni praznik 2. oktobra v spomin na leta 1942, ko šo bili v Mariboru kot talci ustreljeni prvi Polzelani. Letošnje praznovanje bo potekalo od 27. septembra do 4. oktobra, ko bo ob 10. uri slavnostna seja skupščine krajevne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. Kot gostje pa se jo bodo udeležili tudi pobratimi iz Paru-novca v KS Kruševac. Ob praznovanju ne bodo odpirali novih objektov, vendar pa so od lanskega do letošnjega praznika veliko naredili. Tako so asfaltirali štiri odseke krajevnih cest v dolžini 1 km, vas Ločica je dobila 50 novih telefonskih priključkov, sedaj se zaključujejo dela na telefonskem omrežju Breg za 48 novih naročnikov, ureja se pokopališče in opravljajo še druga manjša dela. Večji del denarja za asfaltiranje cest je bilo iz krajevnega samoprispevka, veliko pa so prispevali tudi krajani. Asfaltirali pa so tudi parkirni prostor pred domom upokojencev. V času praznovanja se bodo zvrstile naslednje športne prireditve: trim kolesarjenje, turnir v odbojki, namiznem tenisu, šahu, malem nogometu, ribiško in strelsko tekmovanje. Ob praznovanju krajevnega praznika bo tudi več kulturno-umetniških prireditev. Tako bo 3. Prebold Praznik v znamenju pridobitev Liboje j Pisma bralcev Upokojenci se zahvaljujejo Tako kot vsako leto so nas upokojence tudi letos povabili na praznovanje tovarniškega praznika Tekstilne tovarne Prebold. Letos so delavci slavili 145-le-tnico. Upokojenci in delavci tovarne smo se zbrali tretjega septembra. Dobili smo denarne nagrade, razdelili so nam bone za nogavice in tovarniško glasilo, potem pa smo si ogledali sodobno predilnico. Zatem so nas povabili še na ogled kulturnega programa in nas ob koncu tudi pogostili. Za vse to smo upokojenci hvaležni današnjim delavcem Tekstilne tovarne. Javno se jim zahvaljujemo za tokratni prisrčen in nadvse prijeten sprejem, še prav posebej pa sedanjemu direktorju tovarne Dragu Pušniku. K. Krajnc, Prebold Bili smo na izletu Skupen posnetek za spomin z letošnjega izleta. Člani društva invalidov vsako leto organizirajo za svoje teže prizadete člane enodnevni izlet. Letos so jih odpeljali v Kamniško Bistrico, od tam so pot nadaljevali čez Črnivec proti Gornjemu gradu, Logarski dolini in se nazadnje ustavili v mozirskem gaju. Ljudje, ki so v glavnem priklenjeni le na dom, si takšnih izletov zelo želijo. Za marsikoga' je to edina pot zdoma, edino razvedrilo. Težko je zbrati denar za takšen izlet, vendar se poverjeniki društva trudijo zbrati čimveč denarja s članarino pri izrednih članih društva, flekaj denarja pa društvo zasluži tudi s prodajo koledarja. Zato še posebna hvala vsem tistim, ki pomagajo pri delu društva in pri organizaciji takšnega izleta. Kajti samo invalid ve, kako je, če si invalid. A. Š. Zakaj primanjkuje vode? Sredi avgusta smo bili stanovalci graščine v Preboldu brez vode. Sprašujemo se, zakaj? V tistih dneh je namreč bilo dovolj dežja, tako da je zaradi tega ne bi smelo zmanjkati. Stanovalci vemo, da se v Preboldu kar naprej gradijo novi objekti, nove hiše, pa tudi zastarelo vodovodno omrežje najbrž zahteva občasna popravila. Če torej manjka vode zaradi raznih priključitev, popravil ali česa drugega, bi bilo prav, da bi nas stanovalce tudi obvestili. Menim, da bi bilo prav, če bi pomislili na kakšne skupne vodnjake pitne vode za takšne slučaje, ko del naselja ostane brez vode. K. Krajnc oktobra slavnostni koncert Ansambla Slovenija ob 10-letnici delovanja, razstava likovnih del slikarjev iz KS Parunovac občine Kruševac in razstava ročnih del krajanov Parunovca. Na slavno- stni seji bo nastopil moški pevski zbor Svobode Polzela in učenci OS Vere Šlander. V likovnem salonu Komenda pa bo ves teden odprta stalna razstava Darinke Pavletič-Lorenčak. S 25. septembrom 1987 bodo teléfonski naročniki avtomatske telefonske centrale Griže priključeni na ATC Žalec, zaradi česar so spremenjene klicne telefonske številke, moten pa bo tudi telefonski promet. TELEFONSKI IMENIK ATC GRIŽE (063) (veljavnost od 25. 9. 1987 dalje) nova GORŠEK številka — Marija, Migojnice 83 712138 BALOH Branko, — Martin, Migojnice 81 /d 714 227 Pongrac 2 713 381 — Stanko, Migojnice 82 712 247 BLAJ ing. Anton 711 281 — Zdravko 712 208 BRAČKO Miha 714 444 GOTHE Jože, BREGAR Agica CESTNIK 714135 Migojnice 46 a ; GRADIŠNIK Marjan, 713 484 — Jože, Migojnice 136 712 283 Migojnice 98 712190 — Marija 713 642 HLAÒAR Ivan, CILENŠEK Migojnice 68 711 472 — Boris 711 444 HLAČER Jože, — Gelca, Pongrac 6/a 714118 Zabukovica 59 713 668 — Lenko, Migojnice 42 713 581 HMEZAD Žalec CIMERMAN Robert 713 461 — TOZD Kooperacija ZE CIZEJ 712 467 Gotovlje PE Griže 711 358 — Agica, Migojnice 39 — Mesnine Celje — Anton 711 208 Mesnica 711 386 COKAN 712 256 HOLOBAR Marija 713493 — Ernest, Migojnice 69 HORVATIČ Blaž, — Julijana, Migojnice 16 714147 Pongrac 13 712 270 ČAKŠ Marija, HOSTIČ Ivan 713 521 Migojn. 103/a ČAŠAREK Jože 713481 JAN Jože JEVNIŠEK Miroslav, 711 306 Pongrac 4 ČRNJAVIČ Franc, 712 273 Migojnice 81 /a JEZOVNIK Franc, ml 711 486 Pongrac 106 DEŽELAK Anton, 713 658 Migojnice 4 JURHAR Ludvik, 712187 Migojnice 7/a 714128 Migojnice 59 7)2 238 DOLAR Štefan 711 290 JUTERŠEK Adolf, DOLINAR Zabukovica 28 714 274 — Jurij, Migojnice 711 224 KLADNIK Dušan. — Milan, Pongrac 1/b 712 479 Migojnice 52/a 713 574 DOLINŠEK Marko, KLEPEJ Franc 712114 Pongrac 9 DRUGOVIČ Ivan, st. 713 623 KLOVAR Adi KRAJEVNA SKUPNOST 714 246 Pongrac 105 DRUŠTVO 711 201 GRIŽE KRAJNC Ciril, 711 210 UPOKOJENCEV 711 364 Migojnice 22 712176 EMAN Rajko, Pongrac 56 712 443 KRAJŠEK Miran, FABJAN Stanko, Migojnice 6/a 711 152 Migojnice 711 228 KRAŠOVEC FELICIJAN Avgust, — Ivan, ml., Migojnice n. h. Migojnice 108 711395 711 167 FENDRE Vid, — Ivi, Pongrac 53 712 859 Pongrac 103/a FUNDA Anton, 713 491 — Milan, Migojnice 96 KUDER 711 316 Migojnice 94 713 483 — Ivan, Pongrac 10 713 638 GOLAVŠEK Adi, — Jože, Pongrac 54 712 459 Migojnice 70 711 327 KUNST 714158 GOLOB Karel, — Alfred Migojnice 97 713 527 — Olga 711 267 GORIČAN Ivan 712 388 KUZMA Herbert, GOROPEVŠEK Bruno 711 246 Pongrac 58/a 711 243 KVAS Štefka, POSPEH Ivan, Migojnice 119/a 711 443 Zabukovica 1 713 252 KVEDER Franc, POŠTA, TELEGRAF, Migojnice 81/c 711 376 TELEFON LANDEKER Leopold 712128 (okence in telefonska LAZNIK Zofka, govorilnica ob delavnikih Zabukovica 129 713 646 od 8. do 14. ure LESKOŠEK Slavko, ob sobotah ne dela) 712150 Migojnice 72 711 416 Predaja teleg, izven LESKOVŠEK Jože, delovnega časa PTT Žalec 22111 Pongrac 140 /713 591 POTEKO MALOVŠEK Rafael, Pongrac 19 MIKLAVC Poldka, 712 496 — Anton, Pongrac 50 — Štefan POTOČNIK Milan 712 205 712 263 711 369 Zabukovica 43 713 601 PREMIK Hilda, MINERVA Pongrac 4/a 711 276 (tovarna za predelavo PUŠNIK Andrej, 711 495 plastike) ZABUKOVICA, Migojnice n. h. n. C. 711 141 RAMŠAK Matilda, — direktor 711 448 Zabukovica 126 713 681 Telegr.: MINERVA RAVNAK Ignac, Telex: 33542 YU Migojnice 3 711 230 MINERVA RIBAR Franc, 711436 OBLAK Migojnice 73/a - Edi 712 490 RIBIČ Nežika, 713554 — Karla, Pongrac 2/c 712486 Zabukovica 97 ROGL Cveto, OGLAJNER Anton, Migojnice 13/c 712153 Migojnice 29 712 472 ROJNIK Marjan 712 475 OKORN Pankracij 711 453 SAVINJSKI MAGAZIN OSNOVNA ŠOLA 711 217 ŽALEC PETROVEC Jože, - Posl. GRIŽE 711 158 Pongrac 131 713 650 - Posl. ZABUKOVICA 711 274 PEVEC SIGMA — Jože 711 254 (gradbeni elementi in n. c. — Jože 712162 montaža) PINTER ZABUKOVICA 87 713 231 — Anton 711 480 STERNAD — Erni, Zabukovica 24 712140 -Vili 712484 — Franc, Migojnice 2 711 143 — Vinko, Migojnice 8/a 711 196 PIŠEK Ivan, STROPNIK Albina, Migojnice.68 712 267 Migojnice 81 712 218 PLAN. DRUŠTVO ŠALEJ ZABUKOVICA — Edvard, Migojnice 20 714169 — Plan. post. na Homu 711 237 — Konrad 713 648 PLANINŠEK Franc, ŠKOF Rado, Pongrac 113 713594 Pongrac 44 713 332 ŠON Ivan, Migojnice 122 711 463 PODKORITNIK Miha, ŠPANZELJ Rudi, ml., Migojnice 134 712159 Zabukovica 98 713 676 PODVERŽEN Janko, ŠTARKL Slavko, Zabukovica 119 713 605 Pongrac 104 713 674 PODVRŠNIK Karel 712 493 ŠUŠTER Silvo, POLAK Irena 712 429 Pongrac 12 713 672 POLAVDER Karli 713 502 TANASKOVIČ Goran 711 265 TKALEC Polde, Migojnice 86/a 712183 TKAVC Stane, Migojnice n. h. 713 476 TOMINŠEK Alojz, Migojnice 81/b 712 245 TRATAR Franc, ml., Pongrac 82 713 411 TRATNIK Ferdo, Pongrac 165 713 457 UDUČ Cveto, Pongrac 102/a 711235 URISEK Mitja,. Migojnice 81/e 711365 VALANT Polde 711405 VEBER Romana, Migojnice 56 711 171 VELIGOŠEK Janko 713 473 VERDNIK -Franjo 711391 — Vladimir, Migojnice 7 711 461 • VIDRIH -Ivan 712167 — Mira, Migojnice 120 711 338 VIO, TOZD Janko Herman — WE ZABUKOVICA 711183 VOZLIČ — Kazimir, Migojnice 118 712210 -Marija 712 266 VREČKO Stanislav, Migojnice 47/a 713 560 ZAPUŠEK Miha, Zabukovica 114 714 260 ZAVRŠNIK Silvo, Pongrac 48 712478 ZAZIJAL Stane 711494 ZBAŠNIK Franc, dipl vet. 713 421 ZUPANC — Ernest, Mig. 49/b 712 235 — Jože, Migojn. n. h. 714 254 — Milan, Migojn. 93 711 490 ŽAGAR Stanko 714 237 ŽUPEVC Anton, Zabukov. 98 713 610 ŽUPNIJSKI URAD 712195 ŽURAJ Viktor, Migojnice 135 713 531 PREBOLD 712419 712 843 SENČAR Štefka, Matke 47 ZAGOŽEN Slavko, Matke 44 Ena od zadnjih večjih delovnih akcij je bila, ko so pri čiščenju pomagali zaposleni v skupnih službah SIS občine Žalec in OK SZDL Žalec. Foto: T. TAVČAR Gradijo 90-metrsko skakalnico Smučarski delavci v Braslovčah z ostalimi krajani in s pomočjo Planiškega komiteja ter Smučarske zveze Slovenije gradijo na Dobrovljah 90-metrsko skakalnico, ki bo imela pri 115 m kritično mejo. Delovne akcije se vrstijo iz dneva v dan. Po dogovoru v štajerski regiji bodo Braslovčam imeli zimski skakalni center, v Titovem Velenju pa bo z izgradnjo 60-metrske plastične skakalnice poletni smučarski center. V Braslovčah imajo sedaj že 10-me-trsko in 25-metrsko skakalnico, pokrito z umetno maso, v Podvrhu 65-metr-sko, na Dobrovljah, kjer sldaj gradijo 90-metrsko, pa sta že 10, 25-metrska in 40-metrska skakalnica. O izgradnji nove skakalnice pripoveduje predsednik Smučarskega društva Braslovče Jože Oblak takole: Nova 90-metrska skakalnica na Dobrovljah bo imela kritično mejo pri 115 m. Za izgradnjo je precej naraven teren, zato bodo tudi stroški manjši. Po predračunu je vrednost objekta 90 milijonov, nas pa bo stal polovico manj. Delamo že od 1. maja in upam, da bomo lahko pozimi novo skakalnico že preizkusili. Del zemljišča nam je brezplačno odstopil kmet Dani Jenžovnik iz Dobrovelj, del ' pa GG Žalec, Geodetska uprava Žalec nam je izdelala in posnela geodetsko karto, načrte za skakainico pa je v sodelovanju z bratoma Gorišek izdelal ing. Vladimir Mraz iz Ljubljane « Mi jim želimo, da bi do snega zares pripravili skakalnico in da bi že letošnjo zimo pripravili kakšno večje tekmovanje. T. TAVČAR Planinci ne poznajo počitka V mesecu septembru je bila planinska dejavnost zelo pestra. Precej planinskih skupin je izkoristilo lepo vreme z vzponi na Triglav in tudi na druge vrhove, nekateri so urejali planinske postojanke, Zabukovčani so urejali cesto, najbolj pa so se izkazali člani Planinske sekcije Juteks, medtem ko Planinska sekcija Galicija ureja dom na Šentjungerti. Planincem se tako obeta nova planinska postojanka na točki Savinjske poti, ki so jo zaradi lepega razgleda že doslej radi obiskovali. 13. septembra je bil dan planincev, ko se je cca 5.000 planincev zbralo na Ermanovcu nad Škofjo Loko, med njimi je bilo kar 90 planincev iz PD Zabukovica in 60 iz PD Polzela. 27. septembra pa praznuje Planinsko društvo Žalec dvajsetletnico obstoja, ki so jo obeležili pri koči na Bukovici. 18. oktobra bo Savinjska planinska pot slavila petnajstletnico obstoja, ki jo bodo planinci slavili pri planinski postojanki na Homu. Največja prireditev, ki se pripravlja, pa bo tekmovanje v orientaciji 4. oktobra, ko bo potekal Milovanovičev memorial — tekmovanje v orientaciji. Ker se planinci radi udeležujejo različnih množičnih manifestacij, so se udeležili,shoda na Mrzlici, 24. oktobra pa se bodo množično podali še na Čreto, na Dobrovlje, kjer je bila prva frontalna bitka slovenskih partizanov leta .1941. Prvo soboto in nedeljo v oktobru se bodo na Mozirski planini zbrali planinski vodniki na vsakoletnem izpopolnjevanju. Vzgoja planinskih kadrov ima namreč že več kot 80-letno tradicijo, v Savinjski dolini pa je bil prvi tovrstni tečaj pred desetimi leti, ki sta mu nato sledila še dva. Tako planinska društva izpopolnjujejo svoje kadre za pravilno izrabo prostega časa, za izšolane telesno-kultur-ne delavce — planinske vodnike-amaterje. -fj Poletni karate v Kopru V času od 16. do 22. avgusta je bil v Kopru v organizaciji karate sekcije iz Petrovč organiziran poletni karate seminar stila SHITO-RYU. Seminar so vodili: Ken Johnson, Gerry Cross iz Nottinghama (Anglija) in Anton Maruša iz Petrovč, vsi mojstri 4. DAN. Treningi so se odvijali v dopoldanskem in popoldanskem času po dve uri in pol, vmes pa so udeleženci imeli še dovolj časa za svobodne aktivnosti in plavanje. Seminarja so se udeležili klubi in sekcije iz Maribora, Ljubljane, Ljutomera, Vidma ob Ščavnici, Laškega, Lipljana in iz Petrovč. Vseh udeležencev je bilo 45. Na seminar seminarju se je utrjeval šolski program, višji pasovi pa so se naučili tudi mojstrski kati basai-dai in seiechin. Na koncu seminarja pa je bilo preverjanje za pasove, katerega pa je zaradi strogega kriterija opravilo le šest od petindvajsetih prijavljenih. Vsem ljubiteljem te borilne veščine sporočamo, da bo karate sekcija Petrovče organizirala konec meseca septembra začetniški tečaj karateja za pionirje in pionirke (nad 10 let) mladince, člane in rekreativce (nad 25 let). Vpišete se lahko na rednih treningih ob ponedeljkih in četrtkih od 1730 do 1830 v telovadnici osnovne šole Miroslav Širca v Petrovčah. BK Šahovske vesti NOV USPEH MARJANA ČREPAHA — TOKRAT V BELGIJI Marjan Črepan iz Petrovč je doslej poleg svojega klubskega tovariša Dušana Brinovca dosegel največji mednarodni uspeh na celjskem območju, saj je zmagal na mednarodnem turnirju v Belgiji. Med 94 šahisti iz enajstih držav je osvojil prvi BAL mednarodnega mojstra, kar je pri udeležbi velemojstra Portsha in Farga, 40 mednarodnih mojstrih in 52 mojstrskih kandidatih izreden uspeh. Postal je torej prvi mednarodni mojster celjskega območja, za kar mu tudi mi čestitamo. ŽALSKI ŠAHISTI-INVALIDI TRETJI V AVSTRIJI Žalski šahisti-invalidi so se ponovno udeležili mednarodnega turnirja v Avstriji, ki ga organizira Šahovski klub Bistrica ob Dravi. Tokrat jim ob udeležbi dvestotih šahistov ni uspelo ponoviti lanskega uspeha, ko so zmagali, saj so v četrt finalu izgubili z ekipo Klagenfurta z rezultatom 8:7 in osvojili tretje mesto. Več uspeha so imeli posamezno v hitropoteznem turnirju, saj je v A grupi Marjan Črepan osvojil prvo mesto in z njim veliko denarno nagrado, v C grupi je zmagal Ivan Pevnik s Polzele in osvojil pokal v trajno last, prav tako pa je Rudi Florjane s Polzele osvojil tretje mesto v B grupi, kjer je bil četrti Martin Štorman iz Šempetra. NA PRVEM MESEČNEM TURNIRJU ZMAGAL STANE SKOK Šahovski klub Savinjčan iz Šempetra je v novi jesenski sezoni pripravil že prvi mesečni posamezni hitropotezni turnir, na katerem je nastopilo 24 šahistov. Brez poraza je na njem zmagal Stane Skok pred bratoma Martinom in Jožetom Štormanom. -jg Predprodaja smučarskih kart 87/88 SOZD Merx-Delovna organizacija RTC Golte Mozirje nudi v predprodaji letno karto za RTC Golte po ceni 80.000 din za odrasle in 50.000 din za osnovnošolsko mladino. Sezonska karta Gol-te-Kope pa bo veljala 100.000 za odrasle in 70.000 din za otroke do petnajstega leta starosti. Tisti, ki bodo kupili karto in jo v celoti plačali do 15. oktobra, jo bodo dobili 30 odstotkov ceneje, do 15. novembra 25 odstotkov in do 15. decembra 20 odstotkov ceneje. Obročno odplačevanje bo možno le preko organizacij združenega dela. 20 odstotkov popusta ob takojšnjem vplačilu pa bodo lahko uveljavili vsi, ki bodo nabavili sezonsko karto za Golte, ta velja le do 30. marca naslednje leto, za odrasle pa je njena cena 60.000 in 38.000 za osnovnošolsko mladino. In kakšne bodo cene dnevnih kart? Za odrasle bo z gondolo 8.000 din, za'otroke do 15. leta pa 6.000 dinarjev. Predprodaja letnih in sezonskih kart bo potekala do 15. decembra, vodili pa jo bodo referenti za rekreacijo in šport pri OZD in turistične poslovalnice, med njimi tudi IZLETNIK ŽALEC. V. Ck Dober start v novo sezono Začel se je jesenski del tekmovanja v orientacijskem teku. Prvo tovrstno tekmovanje je bilo v šidu za pokal Vojvodine, na katerem so nastopili kar trije člani Planinskega društva Zabukovica in dosegli lepe rezultate. Bojan Je-vševar in Marko Lorenčak sta bila druga v svojih kategorijah, Nuša Hribar pa je s prvim mestom med ženskami osvojila pokal Vojvodine. —fj Za nagrado izlet Planinsko društvo Zabukovica je za svoje zveste mlade planince iz OŠ Griže, njihove starše in mentorje, planinske in mladinske vodnike ter ostale planinske delavce pripravilo izlet v Logarsko dolino, ki je bil pravzaprav nagrada za vse, ki so letos končali planinsko šolo, se udeležili planinskega tabora v Trenti in pomagali pri sekcijah. Da je planinska dejavnost res množična, dokazuje udeležba na izletu, saj se ga je udeležilo kar 57 planincev in ljubiteljev planin. Prenočili so na Klemenči jami, nekaj se jih je naslednji dan povzpelo na Ojstrico, drugi so si ogledali slap Rinko in odšli na Okrešelj. Dovolj je bilo časa tudi za razne športne igre, zato so si ob vrnitvi in slovesu obljubili: »Še bomo šli!« B. Polavder Zlata plaketa za OŠ Žalec Sredi septembra je bila v Ljubljani slovesnost, na kateri so podelili nagrade Centra šolskih športnih društev Slovenije za leto 1987, med nagrajenci ■a je bila tudi osnovna šola Peter Iprajc-Jur, ki je prejela zlato plaketo. [Hkrati so bila podeljena tudi priznanja za organizacijsko delo v šolskih športnih društvih. Med nagrajenci sta bila Robert Štojs iz OŠ bratov Juhart Šempeter in Tina Veligošek iz OŠ Nade Cilenšek Griže. —fj Žalski karateisti na seminarju Poletne mesece so žalski karateisti s pridom izkoristili za pridobivanje novih znanj in izkušenj, saj so se udeležili enega najboljših seminarjev karateja v Zadru, katerega se je udeležilo preko 300 karateistov iz Jugoslavije in Madžarske. Med njimi je bilo več kot 150 mojstrov karateja, večina nosilcev medalj iz preteklega državnega prvenstva, in reprezentantov. Seminar je bil zelo koristen za republiškega in državnega mladinskega prvaka Braneta Cimpermana, ki je na njem spoznal svoje tekmece, hkrati pa se je od trenerjev, kot so mojster 8. dan, in trenerja ameriške reprezentance MIAZA-KIJA PROF-STRICEVIČA iz ZDA, selektorja mladinske reprezentance Jugoslavije Dušana Dačiča in drugih, veliko naučil. Glavni namen seminarja je bila teorija in praksa športne borbe, kar bo Cimperman s pridom uporabil v novi sezoni, ko bo moral potrditi dosedanje dosežke, potegoval pa se bo tudi za uvrstitev v mladinsko državno reprezentanco, ki bo v februarju naslednje leto nastopila na evropskem prvenstvu. Seminarja sta se poleg Janeza Lebarja in Borisa Srediča udeležila tudi mlajša, perspektivna borca Nedeljko Bikič in Miloš Goubar. S. Marič Književna mladina Žalec vabi vse svoje čiane, literarne dopisnike glasila »Ml«, ter ostale, ki se ukvarjate s pisanjem proze, poezije, dramskih del ipd., da pošljete na naš naslov (OK ZSMS Žalec, 63310 Žalec s pripisom: za KMS) svoja literarna dela, ki bodo objavljena v prihodnji številki glasila Književne mladine Žalec ter predstavljena na literarnem večeru v mesecu novembru 1987. Svoja dela pošljite v dveh izvodih, s točnim naslovom do 30. septembra 1987. Matjaž Arsenjuk Pred dnevi, ko je vse ljubitelje gledališke dejavnosti pretresla vest o smrti Matjaža Arsenjuka, gledališkega igralca v SLG Celje, smo se zavedali, da ne ostaja praznina le v poklicnih gledaliških vrstah. Matjaž je bil naklonjen vsem, ki so se hoteli spoznati z gledališčem, vsem, ki so od njega pričakovali nasveta in pomoči pri ustvarjanju preproste gledališke predstave nekje na podeželju. Bil je ljubitelj, zato je povsod, kjer je mogel, pomagal in je bil strokovni sodelavec Področnega združenja gledaliških skupin. Njegova navidezna skromnost je v sebi nosila velikega človeka. Prav zato bo praznina, ki jo je za sabo pustila njegova smrt, v vrstah gledaliških ustvarjalcev naše občine tolikanj bolj čutena, kajti ne moremo se preveč pohvaliti z navdušenci in zanesenjaki, kakršen je bil Matjaž, kljub temu, da je bilo igranje njegov poklic in kljub temu, da ga je močno najedala neizprosna bolezen. Njegova naklonjenost amaterskemu gledališču je in bo ostala neizbrisna v spominu slehernega izmed nas, ki smo z njim delali in ga spoštovali. Jožica Ocvirk • Dežurstvo na vodovodu V času od 28. septembra do 26. oktobra 1987 bodo po razporedu dežurni naslednji monterji: od 28. 9. do 5. 10. - Janko JEZERNIK, Jezerce 8 Šmartno/RD od 5. 10. do 19. 10. — Stanko VENGUST, Rupe 8, Zavrh pri Galiciji od 12. 10. do 19. 10. — Tone JAGER, Prebold 82 od 19. 10. do 26. 10. — Marko DOLINAR, Griže 35 Dežurni monter dežura oz. je v pripravljenosti doma v popoldanskem času ob delavnikih, prostih sobotah, nedeljah in praznikih. Prijave okvar na vodovodu lahko oddate tudi v nabiralnik pri vhodnih vratih sedeža DO Komunala, Nade Cilenšek 5, Žalec. METALURŠKO KEMIČNA INDUSTRIJA Metalurško kemična industrija Odbor za urejanje delovnih razmerij v TOZD KEMIJA MOZIRJE objavlja naslednja prosta dela in naloge: — operater — dokumentalist — en izvajalec Pogoji: — administrativni ali ekonomski tehnik — eno leto delovnih izkušenj — dva meseca poizkusnega dela Delo združujemo za nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim opisom dosedanjih del in nalog v osmih dneh po objavi na naslov: CINKARNA CELJE, Kadrovska služba, Kidričeva 19, 63000 CELJE Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v osmih dneh od dneva sprejetja sklepa o opravljeni izbiri. TRGOVSKA DELOVNA ORGANIZACIJA NAMA LJUBLJANA TOZD VELEBLAGOVNICA ŽALEC Žalec, Titov trg 2 objavlja prosta dela in naloge mesarja Pogoji: — končana šola za mesarje — izpit iz higienskega minimuma — poskusno delo dva meseca Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v roku 8 dni na gornji naslov. O izbiri bomo prijavljene kandidate obvestili v tridesetih dneh od sprejema sklepov odbora za delovna razmerja v TOZD Veleblagovnica Nama Žalec. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in babice MARIJE MAČEK iz Latkove vasi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja, za darovano cvetje in vence ter za tako številčno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala tudi pevcem, govorniku in duhovniku za opravljen obred. Žalujoči: Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka in pradedka IVANA KELNERJA iz Dobriče vasi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, hvala vsem, ki ste mu darovali vence in nam izrazili sožalje, hvala tovarišu Mlinariču za poslovilne besede, enako tudi hvala duhovniku za opravljen obred. Hvala tudi KIL Liboje, oddelku strugarne in godbi na pihala Liboje. Žalujoči: hčerka Olga, sinova Ivo in Niko z družinama in ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta ALOJZA JAZBINŠKA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaškim mladincem, njegovim sodelavcem in znancem, ki so nam v težkih trenutkih priskočili na pomoč; darovali cvetje, vence, izrekli sožalje, nam finančno pomagali in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala vodstvu DO Minerva, govornikoma Ivanu Grobelniku in Marjanu Burjanu za ganljive besede slovesa, pevcem in godbi za odpete in odigrane žalostinke. Lepa hvala tudi duhovniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Anica insinova Miran in Jani _ i MRl 333 i1 ' "m p m k D'/ '0 h Pžniop Prometne nezgode Dne 21. avgusta 1987 ob 9.25 je v Žalcu v križišču cest Josipa Širce in Ceste ob železnici voznik kombija Stanko REPAS izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Dušanu MEŽNARJU, ki je zavijal levo. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je voznik MEŽNAR huje poškodoval, na vozilih pa je nastala večja gmotna škoda. Tega dne je ob 10.30 na lokalni cesti Žalec—Griže voznica osebnega avtomobila Darja KALČIČ-AŽNIK nepravilno prehitevala, zaradi česar je voznica osebnega avtomobila Angela CILENŠEK zapeljala z vozišča in se pri tem laže poškodovala, na vozilih pa je nastala večja materialna škoda. Ob 11.30 pa je na lokalni cesti Petrovče—Kasaze v naselju Petrovče voznik motornega kolesa Mihael POPIT zapeljal preko zavarovanega železniškega prehoda v času, ko so bile polzapornice spuščene. Zaletel se je vanje in padel po vozišču. Zaradi hudih poškodb je 31. avgusta umrl v celjski bolnišnici. Dne 23. avgusta 1987 je ob 17.55 voznik motornega kolesa Slavko BRIŠNIK na lokalni cesti Griže—Zabu-kovica zaradi neprimerne hitrosti zapeljal z vozišča in trčil v betonsko ograjo ter se huje poškodoval. Dne 24. avgusta 1987 se je na Celjski cesti v Žalcu vozniku tovornega avtomobila Stanislavu LIPOVŠKU, na katerem je bil delovni stroj — betonska črpalka, odpela varnostna sponka, pri čemer je desno stojalo udarilo kolesarja Toma PRISTOVNIKA, ki je bil ob robu vozišča, ga zbilo po tleh, pri padcu pa se je huje poškodoval. Tega dne se je ob 12.10 pripetila prometna nezgoda tudi na regionalni cesti v Preboldu, kjer je voznik tovornega avtomobila Janko POTISEK izsiljeval prednost vozniku kolesa z motorjem Francu HABJANU. Ta je pri umikanju z nogo udaril v odbijač tovornjaka in se huje poškodoval. Dne 25. avgusta se je ob 8.40 na lokalni cesti v Ločici pri Polzeli voznik kolesa z motorjem Alojz REDNAK na ozkem delu vozišča zaletel v tovorni avtomobil Mira KAJBA ter se pri tem huje poškodoval. Dne 27. avgusta je na lokalni cesti za Ložnico vozil kolo z motorjem Ivan PEČNIK v smeri Ložnice, kjer je pri prehitevanju pešakinja Antonija ROZMAN .nenadoma stopila v levo, zaradi česar jo je Pečnik zadel in zbil po vozišču, pri tem pa se je huje poškodovala. Dne 5. septembra je ob 17.20 voznik kolesa z motorjem Ladislav GRADIŠEK na lokalni cesti v Marija Reki v ostrem ovinku s stopalko kolesa zadel v asfaltno površino, pri tem izgubil oblast nad vozilom, padel in se huje poškodoval. Dne 8. septembra je v Preboldu na regionalni cesti voznica kolesa z motorjem Alenka VEDENIK, zaradi izsiljevanja prednosti pri zavijanju v levo v trenutku, ko ji je nasproti pripeljala voznica osebnega avtomobila Ana ZADRAVEC, močno zavrla, pri čemer je izgubila oblast nad vozilom, padla po vozišču ter se huje poškodovala. Kazniva dejanja V noči na 21. avgust je bilo vlomljeno v lekarno Žalec. Do sedaj še neznani vlomilec je iz nje odnesel predvsem zdravila z narkotično substanco. V noči na 22. avgust je bil Janku COTIČU v Doberteši vasi odvzet osebni avtomobil. Vozilo je ukradel pobegli obsojenec Franc PRISLAN, ki so ga z vozilom prijeli na območju občine Šentjur pri Celju. V noči na 30. avgust je bilo v stanovanjskem bloku ulice Bačke Palanke 10 ukradeno motorno kolo Ferdinandu NOVAKU, ki so ga miličniki našli pri M. A. in ga vrnili oškodovancu. V dneh od 29. in 31. avgusta je neznani storilec splezal na balkon stanovanjskega bloka v ulici Florjana Pohlina 3 in v odsotnosti oškodovanca Vladimirja MAJDANIČA ukradel ročno uro znamke SEIKO-5 in nekaj denarja. Storilec je prišel v stanovanje skozi odprta balkonska vrata. Petega septembra okoli druge ure zjutraj je bilo izpred hotela v Žalcu Egonu SIMONČIČU ukradeno motorno kolo. Z njim se je odpeljal v Ljubljano S. M. iz Žalca. V tej noči pa je bilo vlomljeno tudi v gostinski objekt Kongo v Trnavi. Še neznani storilec je poskušal priti tudi v trgovino, vendar mu ni uspelo. Iz vlomljenega objekta ni odnesel ničesar, povzročil pa je materialno škodo. Neznanec pa je iz odklenjene garaže Štefana MAVCECA v Ra-kovljah odnesel kotno brusilko in električni razdelilec za Zastavo 101. Iz garaže Franca JELENA v Orovi vasi pa je neznanec ukradel vrtalni stroj in motorno žago huskvarna. J. H. je pomagal obirati hmelj Martinu ŽNIDARŠIČU, pri tem pa ga je oškodoval še za vrtalni stroj in kotno brusilko, vendar so ga miličniki prijeli, ko je ukradeno hotel odnesti v svoj domači kraj. Zelo domiseln je bil S. M., ki je Emilu MALOVŠKU natvezil, da je znanec njegovega sina, ki služi vojaški rok. Ponudil se je, da bo sinu odnesel zaprošeni denar, ker pač sam ni mogel ponj. Oče je prošnjf ustregel, vendar je S. M. denar porabil zase. Na območju občine je bilo tudi več tatvin koles z motorji in koles, ki jih lastniki ne zaklepajo in puščajo nezavarovana. Pred hotelom v Preboldu je bil ukraden italijanski varnostni šlem znamke NOVA, črne barve. Miličniki zato ponovno opozarjajo, da ljudje bolj pazijo in varujejo svoje stvari in tatovom ne olajšujejo prilaščanja tujih stvari, saj pogosto le prilika dela tatu! Nova cvetličarna v Grižah V prijetni mali brunarici je Irena Gominšek v Grižah odprla cvetličarno, ki je za kraj z okolico še kako dobrodošla. Povprašali smo jo po delovnem času, pa nam je odgovorila: »Imam sicer uradni delovni čas od 8,—12. ure in od 15.—19. ure, ob nedeljah pa zaprto, če je treba, pa tudi takrat ugodim strankam.« L. Korber KAMINSKA PEČ KÌY ENERGE NOVO! KOVINSKA INDUSTRIJA VRANSKO p. o. 63305 VRANSKO, TEL: 063/724-010, 724-146, 724-147 BREZ VODE NAJHUJE V DOMU OSKRBOVANCEV KDO JE LAHKO PRIKLJUČEN NA ODPRTE HIDRANTE? Kljub temu da so vodni izviri v naši občini še neizkoriščeni, pa vsako leto bolj čutimo pomanjkanje pitne vode. Odgovorov oziroma vzrokov za pomanjkanje pitne vode je več. Dotrajano omrežje požira vedno več sredstev za vzdrževanje, programi novogradenj pa ostajajo na papirju zaradi pomanjkanja sredstev. Torej bo treba seči še globlje v žep oziroma zagotoviti sredstva za pridobitev potrebne vode, sicer bo jeza nad suhimi pipami brezplodna. Tega se zavedajo tudi v Domu oskrbovancev na Polzeli, kjer jih ta problem še posebej žuli. Pretekli mesec je bilo 218 varovancev, od tega sto nepomičnih, kar štiri dni brez vode. Če povemo, da morajo vsak dan oprati 700 kg perila, da potrebujejo 15 tisoč litrov vode samo za napolnitev bojlerjev, da ne govorimo o pripravi hrane, to jasno kaže kakšen problem nastane, kadar ostanejo brez vode. »Nič nam ne pomagajo razni izgovori delovne organizacije Komunala, ki se ponavljajo iz leta v leto. Tudi sami smo pripravljeni prispevati sredstva za rešitev za nas najtežjega problema. Pomoč pričakujemo tudi od krajevne skupnosti. Kadar pride do okvaVe, najprej poiščemo dežurnega. Ob zadnjem primeru smo ga iskali tri dni na sedežu delovne organizacije, kjer naj bi se javil vsak dan, pa tudi na domu. Nemogoče je tudi, da nihče od dežurnih nima telefona. Dogaja pa se tudi, da komunalci enostavno zapro vodo in nas o tem sploh ne obvestijo,« so nam povedali predstavniki Doma oskrbovancev na Polzeli. In ker so hidranti odprti, so si posamezniki enostavno vzeli pravico koriščenja vode in tudi zapiranja ventilov. Najbrž tudi vzdrževalci ne opravljajo odgovorno svojega dela, sicer ne bi bilo toliko okvar. Da to drži, smo se sami prepričali v zaselku Dol v Taboru, kjer je nek kmet kljub opozorilom krajanov enostavno priključil cev na hidrant in si tako zagotovil oskrbo z vodo. Tudi števca za merjenje porabe vode nismo nikjer opazili. Najbrž pa to ni osamljen primer. jk foto: L. Korber Na posnetku delavci pralnice v Domu oskrbovancev na Polzeli NOVO — Komisijska prodaja Pred kratkim je v Žalcu FRANC VOLASKO pričel s komisijsko prodajo rabljenih stvari in prodajo nove športne opreme v prostorih nekdanje prodajalne športne opreme Anke Golob — nasproti Foto Tonice na Šlandrovem trgu. Kljub temu da prodaja še ni povsem zaživela, saj marsikdo še ni seznanjen z njo, pa je v njegovi prodajalni poleg nove športne opreme že moč dobiti tudi razne akustične aparate, stvari za gospodinjstvo, kolesa, uvožene otroške vozičke, rabljena oblačila in obutev, pa tudi kakšen antikvariatni primerek. Torej bo prodaja odvisna od ponudbe, vsekakor pa bodo modni sladokusci vselej našli v njej tudi kaj zase po konkurenčnih cenah. V prvi vrsti je prodajalna pridobitev za vse, ki bi radi za odvečne stvari kaj iztržili, kot tudi za tiste, ki si bodo ob današnjih vsakodnevnih podražitvah laže in ceneje kupili določene stvari. Torej spodbudna prodaja z geslom: Če ne rabim jaz, še ni rečeno, da ne pride prav tebi! V njej bo kupec lahko prodajalec in obratno. Prodajalna je za Žalec vsekakor novost, kako bo sprejeta, pa bo pokazal njen obisk. Vsak dan bo odprta od 9. do 12. ure in od 14. do 18. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. Če vas v zvezi z nakupom ali prodajo karkoli zanima, pa lahko pokličete tudi po telefonu na številko 714-218. V. Ck Foto: L. Korber v veleblagovnici NAMA Žalec in Prodajnem centru Levec • velika izbira jesensko-zimskih oblačil za vso družino • OZIMNICA - možnost nakupa na obroke FOTOKROMKA SRCE USTVARJA — ROKA PIŠE. Tako so poimenovali svojo prireditev mladi ustvarjalci osnovnih šol na srečanju v Žalcu, ki so ga pripravili v sklopu Taborskih kulturnih dni. Predstavili so se Milena Urlep iz Žalca, Aleš Romih in Tanja Cizej ter Olga Jezernik s Polzele, osnovno šolo Šempeter pa sta zastopali Natalija Dolar in Marija Sedminek. Učenci osnovne šole Ljuba Mikuš so se predstavili z dvornim plesom. Z lepim petjem so srečanje obogatili pevci žalskega noneta. Učenci osnovne šole Petrovče so pripravili oddajo ZDRAVO in zanjo dobili še poseben aplavz. Rozka Kobale je v imenu posebne komisije ocenila šolska glasila, učenci osnovne šole Žalec pa so prebrali nekatere najboljše prispevke. OPTIK VOJKO ZAJC V ŽALCU. Kaže, da stari del Žalca vse bolj oživlja. Na Šlandrovem trgu, med kemično čistilnico in tehnično trgovino Savinjskega magazina, je uredil svojo na moč prijetno in okusno urejeno poslovalnico optik Vojko Zajg. Pri njem se lahko oglasite vsak dan do dvanajste ure in od 15. do 18. ure, lahko pa ga pokličete tudi po telefonu. L. Korber ART ZA MLADE IN VSAKOGAR. Na Šlandrovem trgu je trgovino z mešanim blagom odprla Hermina Fidler. V trgovini boste našli modna oblačila za mlade pa tudi ostali lahko najdejo kaj zanimivega. Poleg oblačil boste lahko izbirali torbice in druge usnjene izdelke. Tudi z volnenimi oblačili in široko izbiro majic in bluz vam bodo postregli v tej novi prodajalni. Tako postaja stari del Žalca zanimiv trgovski center, ki privablja vedno več kupcev. hUtorii @ Golje POSLOVALNICA ŽALEC DIJAŠKE MESEČNE VOZOVNICE bodo v Žalcu prodajali od 28. septembra do 2. oktobra Pričeli so tudi že z prodajo LETNIH IN SEZONSKIH SMUČARSKIH KART ZA GOLTE v sezoni 87/88 Dodatne informacije na telef. številki: 711-114 ali 713-165 SIGMA GRADBENI ELEMENTI IN MONTAŽA ZABUKOVICA p.o. K sodelovanju vabimo dipl. ing. tehnične stroke za dela in naloge vodja področja s posebnimi pooblastili SIGMA SIGMA SIGMA