©ITATEL številke p< Vaia naroč splošnega j je list Vaše imeti naroči GLAS NARODA Osi slovenskih (JelavceW Ameriki. »tfc, 1944 ml the Patt IHOt« a* Nm Xwfc. N. ai KA NEKAJ VEČ KOT na dan dobivate... fc 'GLAS NARODA" PO POŠTI N AHA VNOS* NA DOM sobot, m^rjj !■ Act «f •f Hireh M, 187». ClTAJTE, EAB VAS ZANIMA No. 241. — Štev. 241. (Telephone: CHelsea 3-1242) NEW YORK, WEDNESDAY, DECEMBER 9, 1942 — SREDA, 9. DECEMBRA, 1942 VOLUME L. — LETNIK L- NEMCI DOBILI 15 LADI J v TOULONU Poročila z ruskega bojišča m bourg, ki ju bo mogoče dvigniti in popraviti. Tudi v ipristanišču ni bila povzročena tabo velika škoda, kot so navajala francoska pomočila in velika municijska skladišča v Mondrieru še vedno stoje. Radio Vichy je 27. novembra naznanil, da ob 10 dopoklne ni nobene bojne ladje več v Toulonu in da so bile pristaniške naprave uničene. Knox je naznanil, da so prišle v nemške roke naslednje ladje, katerih njih poveljniki iz kakoca vzroka, najforže, ker ni-jK> imeli časa, niso mogli pgo-piti: ' nirež»\ #>na t*Htka križarka in en tovorni pamik. Več ali manj poškodovane: tri akl^*»nice — Dunkerque z sablji... itoiHvm globoko v vodi ; letaUka matična ladja Com-mamlant Te-te; dve težki kri-žarki, in ena lahka križarka; težkai krizarka Algerie in dve poškodovani podmornici. Ena podmornica je bila potopljena, ko je zadela ob mino, ko je skušala pobegniti. Kje UNIČENJE FRANCOSKIH LADU V TOULONU NI BILO TAKO POPOLNO, KOT JE BILO NAZNANJENO IZ NEMŠKI KROGOV, TEMVEČ JE OD CELEGA BRODOVJA OSTALO SE 15 BOJNIH LADU IN 5 TANKERJEV, KATERE SO SI NEMCI PRILASTILI To je včeraj oznanil mornariški tajnik Frank Knox, ki je rekel, da je bilo potopljenih 50 bojnih ladij in en tovorni parnik. Četudi pa je Nemčija dobila; * — nekaj francoskih bojnih ladij,) Razorožena oklepnika L'0-vendar je pridobitev na strani' cean; dve lahki križarki, šest zaveznikov večja, ko so dobili! rniileev, dve topničarki, štiri francoske bojne ladje v Dakar-1 podmornice, ki so še v delu, in ju v Afriki. I pet tankerjev. Poleg tega, da so Nemci v Potorpljene ladje ,pa so: 26 Toulonu dobili 15 neposkodo-; rušilcev, dve topničarki, ena vanih bojnih ladij, sta še oklo-j razororena bojna ladja (Con-pnici Dunkerqne in Strass-I donvt>, «na polagalna ladja za 8neg ovira tanke pri Stalingradu Ruski oddelki, ki napadajo čez snežene planjave osrednje fronte, so uničili več nemških garnizij okoli Velikije Luki, 90 milj od letske meje ter so samo d Angležev podpirani napad borečih se Francozov z morja. Dasi je to velika pridobitev za zaveznike, vendar pa povečuje spor med načelnikom borečih se Francozov generalom C%arlesom de Gaule in admiralom Darlanom, ki se je razglasil mesto maršala Petaina za načelnika francoske države v Afriki. S pridobitvijo Dakarja so zavezniki dobili veliko prednost tako z ozirom na defenzi-vo kot na ofenzivo. Odvračati bodo mogli nevarnost podmornic na Južnem Atlantiku in skrajšana jim je zveza za po- šiljanje vojnega materjala v Tunizijo. Iz Dakarja je tudi; najbližja (pot do -Brazilije in ia tega pristanišča je Hitler nameraval vpasti v Južno Ameriko. V Dakar bo šla posebna komisija, ki bo dognala, kako bo mogoče vporabljati pristanišče in se posluževati francoskih bojnih ladij, ki so ostale v Dakarju po padcu Francije. Najvažnejša bojna ladja je oklop-nica Richelieu, ki je bila pri napadu de Gaulejeve armade precej poškodovana. Poleg tega pa so v Dakarju še naslednje ladje: 9 podmornic, križarke Gloire, Montcalm in Georges Levgues; rušilci Le Fantasqne, I^e Malin in Le Terrible, 10 korvet, trije pobiralci min in več trgovskih parnikov. je v raznih ameriških vojnih dajo v Italiji, nam jasno kaže - ~ " Musolinijev ukaz, da morajo delavci ostati na svojem mestu kot vojak in sicer pod J^rtno kaznijo. Kot »poroča Mussolinijev "Popolo d'Italia" v Rimu, bo v 154,000 laskih vojnih tovarnah moralo 4,000,000 delavcev pokoriti se danim poveljem in tovarnah bilo zaposlenih 1 mi-ljon 400 tisoč delavk, ki so izdelovale naboje in padala in jih spravljale v zaboje. Ob prvi obletnici Pea H Har-borja je bilo v vojni industriji že zaposlenih 4,000,000 žensk. V enem letu je narastlo število delavk v raznih tovarnah za FRANCISCO FRANCO NA STRANI OSIŠCA Španski diktator general Framcisco Franco je v svojem govoru po radio v Mladridn včeraj zopet povdaril svojo solidarnost do Nemčije in Italije v njunem boju proti44 liberalizmu iu kapitalističnemu imperij alizmu." Med drugim je rekel tudi naslednje: ''Ena posladica zadnje vojne je bilo batbansko komunistično 2,100.000, moških pa samo za 1,000,000. Mnosro delavk je pre- no in v duhu vojakov. Pod povzelo moška dela pri rudnikih polno pokorščino pa bodo tudi zunaj rovov in na žagah na za- ravnatelji tovarn. padmi obali. p • • ^ila slična odredba Število vojaških bolničark je veljavna samo ^ prevozne de sicer vojaška tajnost, toda mo- ^^ ^ 4iejaVCO v tovarnah ra biti zelo visoko. 12,500 žensk ^ ^ (potrebščine, toda seje v uniformah v zadene ta odredba vse de-Auxibary C orps — AA4. in lavce vpeil tovarnafc in je bodo opravljali svoje delo uda-4 djktatorstvo, ki je bilo (postav 3290 v ženski mornariški rezervi WAV0S. V WAAOR bo v kratkem število zvišano na 150,000. Najzanimivejše delo pa ima^ jo ženske in dekleta, ki so prej bile uskižbene v trgovinaji po 5 in 10 centov, in h išne gospodinje v preskuševalnem vojaškem taborišču v Aberdeen, Mid., kjer preiskušajo protizra-čne topove in strojnice, vozijo tanke in opravljajo 15 tonske žrjave. to posledica velikih zračnih napadov na Genovo, Milan in Turin ter na ameriški zračni napad v petek na Najpolj, kjer je bilo libitih 159 ljudi in nad 350 ranjenih. Italjanska vlada naglo iz^e ljuje žene in otroke iz napadenih mest ter drugih, ki so v nevarnosti, da bodo napadena. V Milanu so4>ile zaprte vse šole in ne bodo zopet odprte prej kot 15. februarja. ljeno v Rusiji "'Nato je najprej pričel Mussolini in pozneje Hitler ter sta postavila nov red. Ta nova sistema pa nista nič novega v kakem plemenu ali narodu. Predstavljata novo vero in re- BOJI V TUNIZIJI Kavozniški tanki so vprizo rili močan protinapad ter«o razbili osiško armado pri Tebour-bi. Zaveeniki sedaj trdno drže višinske postojanke, od koder obvladujejo cesto, ki pelje v Bizerto in Tuniz. Radio Maroko poroča, da je v bližini Tefbourbe v teku še vedno velika bitka s tanki in izid teh bojev še ni znana. Poročilo naznanja, da je bilo uničenih 5 nemških aeroplanov in ravno toliko zavezniških. Dalje pravi poročilo, da zavezniki z veliko naglico gradijo letališča. V nedeljo so Nemci na nekem kraju vdrli v ^aveaniiSco črto, toda so bili takoj prihodnji dan zopet vrženi natzaj. pobližje razna odkritja, ki so tako važna za povprečnega A-meričana, da bi si moral tako-rekoč slednji ameriški človek, ki «e zanima za dobrobit isvoje dežele in domovine, nabaviti to knjigo. "Knjiga obelodanja izkušnje diplomata, ki je živel na Japon-| skem 10 let in ki je imel priliko pobližje spoznati zakaj so Ja-, tponci prepričani in odločni, da' dobijo to vojno, kakor tudi za-j najstim kaj ne bo lahko poraziti japon-l ske vojaške sile. Grew tudi podaja nasvete kaj mora Amerika ukreniti glede popolnega po-' raza Japonske, katera v resnici! zelo ogroža ameriško bodočnost. in mir. Orew piše v svoji knjgi, da je bil zelo presenečen, ko je prišel domov v Ameriko in je videl, da tukaj večina ljudi zelo podcenjuje japonsko militari-stično silo in možnost, V resnici so Japonci brezobzirni in odločeni v svojih vojnih ciljih in namenih. Nevarno je torej misliti o njih, kot o narodu, katerega se bo dalo zlahka poraziti. Japonci računajo na pašo razdvojenost in na naše podcenjevanje njihove militaristične moči, dalje so tudi prepričani, da povpree. a ameriški človek ni pri volji žrtvovati čim največ treba za voino prizadevanje svoje domovine, ker Američani so navajeni na gotove komodnosti. katerim se le neradi odpovejo. Na svoji strani se Japonska neprestano (pripravjja.na to, da bo močnejša v svojem načrtnem vojevanju za ekspanzijo svojih mej in svoje moči. Grew posebno svari Američane pred optimističnim mnenjem, ki je tako razširjeno v tej deželi, namreč, da bodemo, ko bo ei&rat premagan Hitler, enostavno pometli z Japonci. — Slučajno je živel Grew 10 let tudi v Nemčiji in ve, da je ta optimizem za Ameriko, kot za zaveznike nevaren. Pametneje je po njegovem mnenju, ako Due 8. avgusta so guerilci u-1 8arlJe in ^njava je v Ljuib-bili italijanskega karabinerja,' !Jani za 200 do 300 odstotkov Italijani so nato ustrelili 9 Slo- dražJa kot Pr- v Rimf- Vse vencev, zažgali 97 hiš, zaprli gospodarstvo je ohromelo. Po-okrog 200 molkih ter 290 žena stedica tega je silno pomanjka-in otrok odpeljali v notranjost nie denarja in silno obuboža-Italije. i nJe* ki se od dne do dne bolj * čuti. V Bruhanji vasi pri Dobre- | poljah j SLOVENSKI INTERNI so Italijani dne 26. julija tri-1 RANČI V ITALIJI posestnikom "požgali , Samo v dveh taboriščih v Gonarsu in 'previso je sedaj že 7000 mož in fantov iz Ljubljane in ostale Slovenije. Med njimi so otroci stari komaj 15 ; let in možje preko 50 let. Z' in-1 terniranci ravnajo kakor z voj-je pogorela j^mi ujetniki •—. njih življenje j je silno težke. Nihče ne sme iz barake ven, disciplina je vojaška, obiski absolutno izključeni in oek> dopisovanje s svojci je prepovedano. Hrana je nezadostna : hlebček koruznega kruha (150 gramov) in opoldne ter zvečer meneštra iz nezabe-ljene zelenjave, malo makaronov ali riža. Radi pomanjkljive hrane so izbruhnile razne bolezni in ljudje umirajo tudi vsled oslabelosti. V Bukovici pri Ribnici je bilo požganih 34 hiš. * Vas Jurjevica, ki je štela 54 hiš, vsa. * Vas Dane pri Ribnici, ki je štela 26 hiš, je bila dne 20. julija popolnoma požgana. POROČILO IZ LJUBLJANE iZ dnem 16. julija je pričela italijanska ofei;xiva proti gue-rilcem. S tem dnein je bil ukinjen ves telegrafski, telefonski in celo poštni promet. Tudi vsa potovanja po železnici in z avtobusi so bila ukinjena. Ljubljana je tako blokirana, da niti mlekarice ne morejo v mesto, kakor tudi ne prodajalke zelenjave. Pomanjkanje je zelo občutno. Cene so jako narastle. Pobiranje moških in odvaža-nje v internacijo se nadaljuje. Iz krajev, ki so bili osvobojeni od gneriloev in ki jih je pozneje italijanska vojska zopet zasedla, odvažajo dan na dan odrasle moške v Ljubljano in potem naprej v Italijo. Kot (pravi radio Maroko, so volucijo proti staremu liberal-j se za sovražno črto spustili na nenra svetu, ki smo ga poznali i tla zavezniški padalci, da so v ffvoji mladosti. j razdejali železnice in ceste. . . , , Zavezniški bombniki so tudi "V vojni na vzhodu ^ ^^^ Bizerto, Tuniz in Sfax v Tuniziji ter Reggio v Se nekoliko o otonovi legui Publicist Johannes Steel 0 zadevi Otona * > . Znani ž um a list Johannes Steel piše v New York Postu dne 3. decembra : Kar je po grešen o v sedanji mirovni ofenzivi proti Italiji je to, da je osnovana na tradicionalnih načelih politike sil, po bistvu in vzorcu podobnih politiki napram Habsburža- , . . n ra in napram Darlanu. Ita- pogledamo vsej zadevi jasno. v, ^ & obraz in se pripravimo na to, ^ se ^ taka dasebodemoosp^noWili^ m ^ kakor Darlanu< jo bodo takoj izrabili. dobili zmago na ipodlagi naše skupne sile katera mora fizično uničiti Jaoonce, zakaj oni ne bodo poraženi niti v slučaju. da bi gledali v obraz možnosti izsnbe vojne — tedaj bi le še bolj napeli svoje sile, da dobe zmago. Knjiga stane en dolar v navadni vezbi in $1.50 v boljši Zadeva HaiWburzanov pa je prav za prav mnogo bolj resna nego smo bili mislili. Avstrijski monarh 1st i trde, da je pri-poznanje Otonove legije s strani War Departmenta le začetek in da se bo končno Oton povrnil v »vstrijo na čelu ekspedi- na vzhodu vstvarja nova doba. Španska mora trdo delati, da se pripravi za bodočnost. Moramo biti pripravljeni. Življenje mora biti zavarovano. "Borili smo se proti liberalizmu in proti vsemu, kar liberalizem predstavlja." ■Franco pa se je skrbno o tribal, da bi pojasnil svoje stališče v sedanji vojni. južni Italiji. Hotelskim delavcem bodo povišane plače Vojni delavski urad je včeraj naznanil, da 'bo 22,000 u-slrfibencem v 105 hoteHh v New Torku povišana .plača. Vsi na-' takarji in natakarice ter prena- vezavi. Ves izlnmiček od tega' cije ameriških ladij polnih ži-dela bo šel v prid Rdečega kri- vil, ki bodo pristale v Trstu. ga • i Namen je, da bi prišel Oton z —-7,;--—TT.T: " i živiH in obleko, tako da bi ga šalci prtljage bodo dobili po stradajoči Avstrijci morali $1.50 več na teden. Vsi drugi *'. hotelski pomočniki bodo dobilij prejeti z veseljem. $2 več na teden. Povprečna j V splošnem ljudje mnogo plača hotelskih uslužbencev je prepovršno sodijo o italijan- bila doffedaj $20.40 na teden. Povišanje plač je bilo doseže- skem fašizmu. Prišlo je v modo, govoriti o italijanskem fa- no v prostovoljnem sporazumu šizmu, ko da je nekoliko sme-med Hotel Asociation of New, šen. To je zelo nevarno. Edina York City in New York Hoteli razlika med nemškim fašizmom Trades Council. in italijanskim fašizmom je ta, da je nemški fašizem strahovlada kladiva in kija, dočim je italijanski fašizem tiranija bodala. Jugoslovani v skrbeh Jugoslovanska vlada in general Mihajlovič so zelo v skrbeh zaradi izredne ljubeznivosti, ki jo izkazujemo italijanskim fašistom. Ker je naša pozornost prikljenjena edino le na Nemčijo in Japonsko, se je moglo zgoditi, da so razmere Jugoslavije pod italijansko o-kuipacijo ostale neopažene. Italija je z Jugoslavijo ravnala morda še slabše nego Nemci s Poljaki. Italijanski fašisti so torej veseli, ko mislijo, da bo morda kateri izmed njih dobil povabilo od zaveznikov, da se "darlanizira" in jim kot družbenemu sloju pomasra, da se izognejo kazni. Ne glede na to, da Gestapo, ki nadzoruje laško policijo, najbrze ne bi dovolila Italiji skleniti separaten mir, bi bilo dobro povedati še enkrat in % vso jasnost jo, da je edino ropanje na ufpor Italije v ljn. Za lnv, t. peh z morale v javnosft, da vemo, pri Čem ^mo in kje ■stojimo. Bratje moji, ^i smo eddni v tem, da je Jugoslavija, kakršna je bila, mrtva za vse večne čase. Jugoslavije iz preteklosti ne'svojo dolžnost danes. A še več marajo ne Srbi, ne Hrvatje, ne Skozi zadnji petdeset ali seat Slovenci. Iz tega pa sledi logično vprašanje: kakšna Jugoslavija bo v bodočnosti, ofciro- ie še skoro Mo let, — vse do Lineolna, da so rastla nasprotijfna, kafe^no Jugoslavijo pri-_ stva idej med severnim in jo,5-| povija jugoslovanska vlada v Zaradi napake, ki jo je zakrivil vojni tajnik Stimson, bo ninJ ^e^ j^h držav, dokler. Londonu? Mi ameriški Ju*o-' mzdvoma zahtevala vsaka narodna skupina posebno svojo pa prigk> do velikega konflikta'kovani smo še vedno po duši re; rezentacijo v ameriški armadi. Da se popravi ta napaka, je torej.pptrebno, da se ne dovoljuje ustanavljanja nobenih novih tujskih legij, fer da se razveljavi tozadevno oblast katero se je dalo Otonu Haibsbnrgu, potem pa naj gleda, da t-e ne bo v tej dodeli snovalo nobene druge vrste armad, kot navadno ameriško. . Bliža se čas, ko bo treba posvetiti pozornost povojnemu zemljevidu Evrope. To bo nudilo raznotere potežkoče, katerim - * ne bo mogoče izogniti s tem, da bi se jih enostavno prezrlo. Nobenega dvoma ni, da vlada snuje kak program v tem oziru V demokraciji imajo ljudje pravico, da razpravljajo o takem prosrramu. Kljub temu, vsaj za sedaj, ter do časa, ko bo ura :-r ™ bližja, bi bilo boljše ako bi javno razpravljanje o tem poča\-f*lo vodilne besede predsednika Roosevelta. — državljanske vojne — ki je bila ena izmed najkrvavejših za tiste ča*e. In pomnite, da in krvi del jugoslovanskih narodov in kot tafki se čutimo, da smemo m moramo skrbeti in opis, ki ga je podal Bxlward Klemlerer in v katerem so njimi v krivicah, ki so se jim'deloma opisane razmere v godile in se veselili vsake na- Italiji, deloma pa odnošaji rodove zmage in napredka. V me<} AJVnuci in italijanskim na-prrvi svetovni vojni smo dali in rodom. žrtvovali se, da se vpostavi na-1 y Siciliji, pravi člankar, so Sa domovina. Enako vršimo naciji osovraženi in marsikateri mlad in nadut nacijjrki jo-kel iagine brez sledu, ker se kot dežela kast in za.«foja v vseh ozirtfi. Te vrste kulture nedaj uvajajo po naši zemlji Lahi in *Sk>venoi bodo, ko pride dan ob računa, ma&čevali Čast našega nesrečnega ženstva, ki je padlo v ostudne kremplje treh banditskih rodov, katerih kožo je treba le malo pojprasltarti, pa najdemo spodaj batbara. Ko so Lahi zasedli naše kra-jega" temnega žen*tva.~ V Hstih j« v zadnji svetovni vojni so sem videla pred nekaj dnevi prepeljali a seboj prostitutke, s katerimi so uganjali potem take reči, da je morala duhovščina nastopiti proti tej skrajni nemoralnem ti, katero so let, češ, da njegovi vojaki morajo imeti dekleta za svoje apolne potrebe. Prejšnji ljubljanski župan je menda radi tega odstopil — iz spomenice gpa je razvidno, da so Italijani vkljnb temu dobili dekleta, ki so v «voji strašni grozi naslovila obupno pismo na ženo predsednika Zdf. držav. : Zdaj pa povejmo laško raso, kako zna .braniti Čast svo- Lahi kazati odprto, ko so stali v dolgih vrstafh pred "kasarno", kjer so imeli svoje dekline. Kljiib teirra so bfli strašno nadležni najpram domačemu ženstvu, ki j9i je kmalu tako zamrzilo, da se je gledalo na dekle, ki je hodila z Italijanom, s prezirom in zaničevanjem. Kakor je razvidno hz poročil, ki prihajajo iz nesrečne Slovenije, si sedaj Lahi privoščijo zabave s slovenskimi Naši naročniki in čitatelji i \&isih prid« od na*th naročnikov | b Kanade se Je zopet oglasilo vet in t i. atelje v kako tako zanimive pi- naših rojakov s naročninami, med tesen i. da ga Je škoda, da bi enostavno mi Ignac Merbar Iz Noranda, Que.; ajil V v ko>« — žito pa smo AraH John Tegel iz Tfmminaa, Out, Id Je obenem dobil listu novega naročnika, rojaka Tony Krajra. Dalje smo dobi- li novega naročnika v Beamavilie, Ont., odkoder pi£e M. Farkas, da M nahaja z družino ie čez eno leto na farmi, pa Jim Je dolgčas brez atoveo-skega lista in zato ielljo, da se Jim po&ilja Ohis Naroda od datuma, ko Je s-jet skupaj nekaj vrstic is tega in o:iC<;a pisma rojakov in rojakinj fil-rom delete, ter Jib podajamo kot sledi: >lra. Mary TerseUr iz Ridgewaya, la, p lite med drugim: — Prilagam t- .ročnine In upam. da bodem mogla v-dne obdržati priljubljeni mi Ust. rs, katerega Je bil moj imi naročen' pričel izhajati novi ranan. Nov na-s .ogi vea čas njegovega bivanja v tej i ročnik iz province Ontario Je tudi ro-d.-čeli, in slo- celih 42 let do njegove' Jak Joe Arfco in t naročnino ae Je' sini ti 2. srptwnhra. 1»«. j oglasB tudi rojak M. Butala tor Jote — NamrMo Imena mojega soproga' Celar. Id pravi, da Je v forontu že čez' s<>daj lahko napBHe na naslov moje lete dni pod zdravniško oskrbo. Upa, < ; ae, kajtt tri (m ostali naročnica Glas da ae bo mogel kmalu za stalno nasta-N'r.roda, kit Je bi) moj pokojni soprog, niti nekje v Toronlu deset let, odkar traja nase na- domačini maščujejo nad njim. seljevauje, sano poslali naftim <|a operejo čast domače hčere bratom na stotine milijonov do kake mlade žene, za kateri-larjev, da jim pomagamo do ^ nacijski soldatje radi boljšega in srečnejšega živi je- ker pa nimajo kaj dru- ■ I gega početi. Tudi danes smo zedinjeni. mi.v Nen^ki častniki svarijo svo-ameriski Jugoslovani, zedinje- ^ mofttvo, naj pusti Sicilijan-(_____ ni bolj ko kdaj poprej, da mo ke ^ miTO^ da ne bo vednih'^kleti in ženami, katere sma- • x J - ^ %---t , . .. ^upaj, da je le v edino- konfliktov m umorov zaradi- trajo za svojo la«t, ker so m bil to boj med domačini m govo^fi za tjste na^ brate, ki *ti naža bodočnost. Žal da pri _ A poročila, ki jih daje "zmagovalci." Laške civilne tir*i, ampak boj med narodom moraio dane^ m olfati v «fi-|tem našem prizadevanju zade-|v Rim fašistični okrožni ko- in vojaške oblasti dajejo po-samim. InK^ti Hitlei^. ^fass^inm in(varno na tekoče od strani pri-; raiske narode v Hitlerje- fcalHfnfh razmerah bo žrvel nas,odkoder bi jo človek najmanj jono dekleta s __.__"9__•__i. 1 M /J WMm! 1---' AAAJtlM M __1_ ____ t T_ 2 _ 1___l__• J* ' t uho svojemu vojaštvu s tem, da ostro in kruto kaznujejo vsakega, ki si drzne postaviti se za čast svoje hčere, sestre aH žene. vo *sn^Tvv«!t# i brat na d raci strani oceana. S f Jim list zelo dopade in ne bi mogli bili bra ajeca. ker le zelo podučljiv in izhajajo v nJem zanimivi članki, katere radi Čltajo. — Ipamo, da bodemo vsem čitateljem in Iz finfrrtal. Pa, nam Je petdal na-rvnino rojak John Cerin, ki prati, da ne more biti brez. lista. Nm zelo ve^i. da mu list ugaia in za pozdrave se mu zahvdjujemo. ¥ Iz softCne caUfomlje nam Je poslal' naročnikom fte nadalje ustrezali z o-p zdravo v ln pa naročnino rojak Fr. I žirom na gradivo, Id ga prinaša list. Zik ln sicer Iz Ban Franrisca. Rojak MI se tradbno t Z Je pravi, da ae bo »e oglasil, ko 4 tO, da ofstrH6mo bo n redil vse gted® svojega deU in i — vi pa aadrinjto a stanovanja. * > za Ust pridobivate nove naročnike, Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam m Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA !#B*JEDN0T A Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki v . . Posluje že 46. leto Glatutvo 37.800 Ffeifcoffrnje 15,000,000 SOtVBNTNOST K. 8. K. JEDNOTE ZNAŠA 127J34% Ce bočefi dobro sebi In av*Jkt dragim, zavaruj ae pri najboljši, po-Steni in nadsolventni podpiral organizaciji, KRANJSKO SLOVEN SKI KAtOU&KI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruje« an sovimne, razne požkodhe, operacije, proti bolezni in K. S. K. JEDNOTA sprejema mo&ke in Ženske od li do M. lete: otroke pa takoj po rojstvu In do 1«. leta pod svoje okriUe. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate sedanje dobe od $S54».M da (5.0M.M. K. a K. JEDNOTA Je prava mati vdov bi rfrOt. Če ie ntd tišb ali Sanica te BMgočne In bogate kafoUfike podporne orputlzarije, po- tar »H Za pojasnila • zavarovalnini In za vse ae obrnite na uradnike fa> i. t E. GLAVNI URAD S01-M ffo. Ohieftgo Street, Joliet, Illinois pričakoval. In ta stran je današnja jugoslovanska vlada. Ne dbdoMujem vseh, amjpak kdor zasluži, naj ga zadene. krvjo. Tudi naši ljudje Jiočejo braniti čast svojega ženstva, a i- Preveč nam leži na srcu bodoč--; talijanska justica ji-h postavi nost na^evto-l nar^ ^^ biti ponižan, ska vlada vleče svoje pla^ iz že71,tvu lahko fonda, katerega, so zlozili Srbv£\ ^°ka p njf«w nrke«ter na pl«AM> Terezlnka Folks Aa planlnoab—rglffet Alv, Hl m fn nroii5«N* rrNTVERsrrv T4MBl Klf A _ *tv. M S71 Za tna. cenik to repe pl<** se obrnite na : JOHN HARSICB Ine. 4«r VCM« Itml filnwl V*r«f 1SCE SE SLUŽKERJO m k slovenski družiti. Tudi po- S starna ženska se sprejme. Pla- ^ ca po dogovoru. Strogi za pot =E se povrnejo. Ponudibe naj se — pošljejo na: ''Služkinja,'1'' c.of S Glas TJartHla, ^16 Wefet i&th = S St., New York Ciif. (3x) iMIM za zmago kupujte vojne bonde in znamka -GLAS NARODA** — New ¥«* WEDNESDAY, DECEMBER 9,1942 VSTANOVLJEN L. 18M V VASI BLIŽINI JE ROJAK, KI NI SE NAROČEN NA SLOVENSKI DNEVNIK. — KOT ZAVEDNI SLOVENB0, ALI MU NE BI IZROČILI TO ŠTEVILKO V S VRBO, DA SB KAROOl? r -iiiT.r mL i Poročila Iz raznih naselbin, kjer bivajo ia delajo Slovene! Ameriško-Kanadski sporazum Kanada in Amerika sta obelodanili načrt, oziroma sipora-zum, po katerem bi obe deželi po vojni odpravtifle medsebojne carinske ovire, ikar bi omogočilo veliko večjo izmenjavo bla ga za IjudHkSo potrebe. Sporazum, zapopaden v notah izmenjanih med obema deželama, je bil objavljen po državnem department«, ter vklju čuje principe. ki naj bi vodffili obe vladi pri reševanj« problemov ekonomskega ustaljenja po vojni., V jeziku, uličnem onemn, ki era je najti v 4 4 lend-lease" po-ifodbaih med Ameriko, Veliko Britanijo, Kitajsko, Rusijo« in drugimi zavezniškimi deželar/i sta se obe dež^H formalno sporazumeli. da morajo biti povojni odnošaji med njima taki, da bodo pomocli k izboljšanju -svertovnih. kot domačih ekonomskih prilik in odriaSa- T)a se pokaže oilje tega med- MACKENZIS KINO RISE SVOJ MIR. Na banketu v hotelu Plaza v Ottawi je kanadski minisfcr-i=ki predsednik W. L. Mackenzie King v svojem govoru rekel« da morajo biti temelj za novi svetovni red človeške pravice, ne pa pravice bogatinov, pri viili gi rani h in ljudi na visokih mestih. *1 Vojna za svobod« ne bo do-1)1 je na ko bo uničen strah pred nacijsko in japonsko nadvlado, — je rekel King. — Doba, svobode bo pridobljena samo, kadar bosta človeško blagostanje in socialna zaščita postala poglavitni cilj Človeka in narodov. 4 * Ko vi red mora biti svetovni red. Vladati ga mora splošna svetovna postava. Sloneti mora na človeških pravicah, ne pa napravicah lastnine privili-srirancev ali pa ljudi na visokih mestih.*' z vidika KANADSKEM DOPISNIKOM. lŽe neteaj mesecev opažamo, da hočejo nekateri rojaki v Kanadi nekaj rogoviliti in nam v ta namen pošiljajo napačna poročila. Kaj je njih nam*>n, ne vemo, to<3a prav ni in lepo tudi ne listu pošiljati napačna poročila, kajti s tem. se samo Škoduje splošni javnosti. Mi Slovenci. ki živimo v tujini, moramo vedno složno delovati v slrupnem narodnem delu. pa tu «*ojne*a 90« > bil« ^nsumpcije blaga * vx«.«idi sai deloma v wojo zabavo. note vključenih nekaj členov iz fcnd*kih potreb doma, v Kana-;^..,^. aU OTamo£ti narod. IV. artikelna posojilne pogodbe in sicer: "Ha se uvede primerne narodne kot mednarodne odredbe -za razširjenje produkcije, saposlenja, izmenjave in 'kon-sairopcije bfega, kar je vse ma-teiialna podlaiga za svoboščine in dobrobit ljudstev. T>a se«od-pravi vse forme diskriminacije v mednarodni trgovini. Da so zmanjša carinske in drage oviro rzmenjave v trgovini in v splošnem, da se doseže ekonomike cilje Atlantskega čarterja.' S temi v vidiku, je izjavil državni department, bodete obe deželi oziroma niih vlade pričele % rassrovori, katerim bodo prisostvovali tndi predstavni-ki^druigih zave;zniških dežel, da «e tako vzpostavi temelje, na katerfh bo mogoče zgraditi sietem razširjenja in izboljšanja produkcije, izmenjave in prifi sli poročilo o kaki priredbi ali dogodfku in vse je izgle- di in po vseh drugih deželah J ^ * TV1 "" — j, ki bodo hotele pridružiti te- no kovanje ^e podlo msu povojnemu programu ureditve ekonomskega sistema. bo^Z^ t<1?a. ,r edrLe- dalo, dobro in pravilno, poene- ^S^ P°raZttnia tmeri^'> P* * -le Ukazalo, da jebilo K™fde'.£ 'T™'1*0 u lF™'^ napačno. . lo svetu pri Irko da vidi en kon-| r 1 kreten vzgled kako morajo dve' VednO smo 7ta razpolago do-prijateljpki in sosednji, ter eko-| P^;kora- kcr želimo, da so vsi nomsko nwxWbojno odvisni de-!rojaki poučeni o našem želi vzpostaviti Medsebojne od-j kovanju in našem življenju noša je, ipotom katerih morejo T postrani deželi Sev-rne Ame RojSke prosimo, ko pošljejo za naročnino, da se poslužujejo — UNITED STATES ■ t r M * ■ I i i • oziroma CANADIAN PČSTAL HONEY ORDER, ako je vaš* le priročno tim vl&dam iz žalostne pretek-Bilo je nekaj dopisov, ki so' los-ti ki so pripravljale grob uživati obe dobrobit ekonomskega sporazumiljenja. kakršno naj bi bilo cilj tudi ostalim narodom "m deželam. ftmenjanje tozadevnega sporazuma vključuje Kanado, ki doodaj ni bila vključena v "lend-lease" programu v vrsto narodov, ki 90 se zavezali, da bodo sledili ciljem zapepade-nim v omen jenem programu. žice gre tudi v gradnjo in potem še 1500 bronastih zaklopk, ki tehtajo vsaka okrog pol korveto instalirati 700 električ nih žarnic. . VRHOVNO SODIŠČE PODA'rabo na ladji. 38 ton bakrene I2JAV0 GLEDE REGULACIJE CEN. Ob prvi obletnici uvedenja . . kanadske legulacijc cen, je via a ™ nekatere pa tudi 700 da vprašala vrhovno sodišče Končno je treba ( na dežele, da poda zakonito izjavo glede veljavnosti vojne uved be regulacij oen potrebščinam in blagu v splošnem. . Manjša sodišča so dozdaj cesto izrekala dvom nad zakonito veljavnostjo tozadevnih odredb. Posebno je bil v tem o-zira značilen izrek sodnika James Parkerja v Toronto, ki je odločil, da vlada nitna pra-vide do izvajanja vojnih odlokov potom War Time Prices Boarda, pač pa, da mora vlada tozadevne regulacije izvajati samo potom guvernerskega s ve ta v vsaki posamezni provinci. rike. da živimo v najtesnejših odnosa jih med seboj, foda odločno obsojamo napačna poročila nekaterih dopisnikov. Kdor noče delovati v splofeni prid al o venske.ia naroda v Ka-ro»di ki Wnrzstvh državah, na i rajši miruje. Sitne^ev in ro-goviležev ne maramo. . Uredništvo. ražatfi^^iiiunitfeiiaii^i^teiaiiuiiiuisg^ M -SPANISH In 5« LESSONS" — Španščina v 2*-Uh nalogah. — 6pansko-»n-gicška slovnica. — Spiral Jo je R. D. It ~ PROSLAVA DNEVA UJE DIN JEN/A. (Nadaljevanje z 2- str.) rodov, če se bo v vladi nadaljevalo stem, ker je fjaoes? Kadar pogori h Se, mora misliti go spod ar na novo stavbo. In predno se začenja ta, je treba imeti vse načrte, da človek natančno ve. kakšen bo njegov bodoči dom. Kaj ima jmsroslovanska vlada danes v svojih rokah 1 Kakšen je ta načrt? Fe ga ima — ven ž njim, da ga vidimo in presodimo. Ce ga nimia ■ KAJ VSE ORE V ZGRADITEV KORVETE. kdanji domovini, bolehajo, stm ^ T^^T™ b°" dajo, prezebnjeio in močijo ne ^ben^h pogo, Iwstno zemljo e sveto ,krvjo, bo- Stb, rfrvat^ Slovenec, do stali na mejah in vprašali ^ m Macedonec. vravajočo se vlado: slovanskih narodov je njihova ljudje, ki se v{prašujejo, zakaj je treba zbirati toliko starega železa in drugih neraib-PREBIVALSTVA Inih predmetov, naj nekoliko preštudirajo naslednje fakte: Med materialom in predmeti. ki «0 potrebni za zgraditev ene «ame korvete je tisoč ton jekla, katerega se porabi za zunanji obod in za razne druge zunanje in notranje jeklene pftoBce, itd. Dalje je treba vsta-: viti cevi, katere bi segale v daljavo deset milj, ako bi se jih poleglo, v vodoravni Črti na tla. ŠTEVILO V KANADI SE VIŠA. Kljrib teirm da je priseljevanje zunanjih priseljencev v Kanado skoro docela prenehalo, se prebivalstvo dežele stalno vL5a m sicer je bilo v letu 1941 140,050 prebivalcev več, kot v prej&njean letu. Število rojstev se je znatno povišalo v vseb provincah razen v Kolombiji, k.-er ie št evilo prebivalstva na j Potem je treba železa za 14 ton približno isfi stopnji, kot jejverlsf. ki so potrebne ža pogre bilo koncem preteklega Ha. 'zarrje mačka ter za drišgo"vpo^. Ta kri JI 358 je popolna to pra* ulC pri-, krajfiana. Od prve do zadnje strani Je I je popolnoma 1st*, kot Jo J& pisatelj. n:ipisal tn kot je bila prvotno izdana, vladi. m r»Jo «s>bo. Cena je z«to nizka, ker ^ K> i to rabil« prrotne tinkarske for Tl=ti, ki SO W>TC V Itfl&l neme, iu ker je pisatelj sprejel nižjo ceno. Po tej pripro«il M«»pnjevaini m«*todl ram Oerinta pomaga, d« ve lahko naučite SpanSPiiie. To j>raktično nfenje Jmn kar najmanj nezanimivih ln zapletenih skivrn^tiUi praril ter va* aei brsti, govoriti ln razumeti Špansko. Corlntovo kratko metodo so odobrili učitelji, profesorji. Šote, poslaništva ln ekjiportne tvWte po etiem »vetu. Je praktično, priprosto ln uspešno. Prodanih je bilo že nad 2.000,000 Cortinovift knjip. Ce vas ta knjiga zanimiva, jo lahko naročite jiH KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING COMPANY, 216 West 18th Street, Wew York. N. Y. — Cena je samo tl.— svoji domoviM. Bojim fie, go-tspodje, da taka vlada ne bO imela vstopa v svojo nekdanjo domovino, zakaj narod, ki «me in zna. braniti svojo »vob6do, }ro znal ifcudi sestaviti vlado, ki bo res njegova. IŠe Razdvojenost jugo-<3ovafiske vlade se najbolj kaže v luči njenih diplomatskih zastopnikov. V Wasbiwgtonu rmaino podanika jugoslovanske vlade, gospoda Fotiča, kt javno dela s svojitfti trabanfci proti edinosti jngoslovansfeib nafodov, razdira naše delo po svojih agentih, kjer ni koder mote. . Bra-fje moji, igra, ki jo igra jugoslovanska vlada, pomen ja ne samo nevarnost ža vlado sa-ino, ampak pred vseam nevarnost za boljšo in srečnejso bo-do^no^t ji^goslovansKih narodov ,Srbov, Hrvatov in Slovencev, Bolgarov !n Macedon-eev. ŽemJjia jugoslovanska je celota, ki daje kot vse življenjske pogoje svojim narodom. Imamo n& zapadni strani pa* od Triglava do Boke kote rske, večinoma gorat kraj, poln naravne leqpote in k6 na za trgovroo, cbrt rn Cm fsti-ko. Imamo na severozapadni strani velikanska rodovitna po-f Ija —^ žitnico za življenjski krnh vseh jugoslovanskih narodov. ImariK) na jugoaa-pedni Efee 2. septerafora predee^k|jz^r'amelt-id, do kate- otvon sejo ob 6. uri isvecer "iL- , • ___ SlcvancL v JianadL KONVENCIJA V, P. Z. 4'BLED.M Zapisnik 7. redne »eje 2. konvencije V. P. t. ^filed." , !Ka točko 129 preide točka 35 s spremembo: Zveaa plača drur-zini itd; na točko 130 točka 36; na točko i41 točka 4i; v stečaju smrti člana ima pravico gl. strani bogastvo rud, do kAte- atvori sejo rih so narodi opravilni, da se takoj preide na dnevni red. gorje slutijo njim, niife industriji in| Na točko 112 se prenese to6-ne tnjim kapitalistom- - Vse to ka 25 dosedanjih pravil s ^preje lepa, krasna in popolna ce- memrbo, da so članice delete bolniške podpore $7.00 na teden za $1.50 mesečnega assect-menta; Člani razreda A so de-leseni botniške podpori $8.75 I Kratkomalo: edinstvo jego^ na Za &00. ' .i..____^ elani razreda B bolniške podpore Knj "te delali vi, M ste B- ^^ pot^ba,'i^va b^ 90 deležni veli v varnosti in primernem Z • - ^ . , _ ._docnost, brea katere n* zivge- luk?n?u med v?em na«m trplje- zaveda ktso- rriem — Iraj ste pripravili za f* j ^ ^f^ bcKločnost tistih, ki so ostali ^vanska vlada m se v na>kra3 doma T Sem času reorganizira in pride v javnost z načrti, kakoršne $12.00 na teden za $2.50 mesečnega assestmefeta, po enem leta Članstva do končanih 26 te- meni v višini, ki zadošča omenjeni vsoti, ako je priaian^jaj za tisti mesec; to je sprejeto na predlog br. Meleta, Stara točka 42 se uniči, na to«čko 132 toč ka 43; nova fo^ka i35^ Vsak član je upravičen do naslednjih odškodnin: za izgubo obeh nog, dbeh rok popolno izgubo vida, cele posmrtnine; za popolno izgubo ene roke, ene noge, popolen vid enega očesa pa polovico po«mrtnine. . Konvenčni predsednik za- j >• ^^ ^ » - »klpjci sejo ob 10. trn zvečer ter d nov m nadahnnh 36 tednov i "1 . . . . , J J 1 napove prihodnjo sejo za jutn Prosim va<=, kakšen odgovor ^ pripravila ali pripravlja svo . . , ,, „ - - - ' » * « - " ^ v £ v - " Jamstva je deležen 3 mesece" John KoSmr^j, iapisniknr. pa polovico od te vsote: za no-.« _, , . rt . , , j ve člane velja do ene^. ob 9. um do*ol- mora dati taka vlada, kakor narodom. In to s^ mora f **** l^ST' je danes, needina in idiej- goditi kmalu — zakaj narod m 3 mes^'pa (p6!oViene •n-ztre-nna. čnino reakeiio- juto ^raZni* Voi' poap^re, zemke Se ne morejo Zavarovati v razred B, to je na $12.00 na teden. . Tocta 2fe dosedanjih pravil KITAJSKE VQJAKINJE KUHARSKA KNJlfiA: Recipes if All Nations (V angleškem jezika) RECEf*Tl VSEH NAROIXJV 00 Stane 4afho $ 2. Oi^"Knjiga je trdo vezana in ima dtrW^Kl : i f 1 Recepti to napisati ▼ angleškem jeziku' oonekoci pa so tndi ▼ jezik« naroda, ki mu je Kaka jed pttšttm * Ta knjiga j t nekaj posebnega sa one. ki se zanimajo za)) kuhanje m s« hočejo v a jem čimbolj ueveibati ib)/ Ixpopolniti ff aročite pri KNJIGARNI SLOVENIA PUBLISHING CO. 316 Wast 18th Street N«w York, N. t no raztrgana, čirtno reakcijo- gaka in se dfievno vprašuje, kaj narna in v vsem podobna tis- jn kako bo. In če jugoslo- ___________vanska vlada ne pride z načrti, i tedaj ne preostaja nam južnim J Slovanom v Ameriki dragega, mi ŠŽJA V, P. Ž. "BLED." ______ _ Tefe pbfam vabfon vse ^ane naj se "popobioma izptiste kot in, Ranice od^a št. 1, da se 'kakor da mi sestavimo načrt nepotrebna, na točko 113f pre- Jt bodočnosti za naše brate in jim iJe točka 27; člana, kateri je ^emfcfa^ ^tem^ pb^fom tn-'ga predložimo. Potem naj pa bil .bolan dalje kot 52 tednov, ^ £ -f f sami odločijo, kaj hočejo in ka- se podpora ukine za isto bole- ^ odbor za pr^od- ko boeeio. Zakaj narod, ki zna zen, pač pa je deležen podpore leto.. KltČem vas HIste* varovati svojo domovino in za drugo bolezen, katera ne iz- 171 j^77^*™ vas-.da ,-voio svobodo (ako, kakor jo vira iz prve. Na točko 114 rafPo!^fo ^ 7nato naži bratje v Jugoslaviji, preidoe točka 28 sedanjih pra- ^J^^r f^^ |fr da S si bo znal tudi postaviti take vil, ha točko 115 točka 29; na ^^iJ^SS ! tf^noH- da bo liiegovo živlie- toSko 116. točka 30r na fcočko van^e ^opal delovan^ v nje v bodočnosti res življenj W točka 31 na točko 118 to* ^eka in član- : svofbodnesra človeka in ?vO-\ka 32; na točko ll§ toŽka . - : hodnem naroda. . na točko t24 točka 34; na točko: ; vehko uspeha novemu I TT.i^^o »Sni^i Rlo [121 tolčka 3t; točka se-iz?>u- »o belim mu pa % Edmstvo med Jr^ Slo- j . ^ ^ 3 ^ opravičene knfike in raznih CjSSfTS; focko 1Ž3 točka 40 b poprav- BatotemnJ, kafeor je R kor je btlo kdaj prej, po tem ^ . ,aefc-2e>n v veliki nfieri tega do- i edinstvn moramo strem ti de- ^ ^ ^^ koli Sf lati m ^se žrtvovati zanj. In t* Ob tej pi^iki se iskreno za- med Tiizriimi slovanskimi naro- P1^.1 . , . , „ di, ampak edinstvo vseh slov«, ^rpanoga sklada. Na ,j , j, točko 124-točka 44: na točko - - skih narodov pod vodstvom ■ . k . ' ^a poslovanja kot tajnik ipn narvečjeen in najbolj juiraSce-'iS - - ' --- ^--- ! sra naroda na evetu — bratske Sovjetske Rusije. Dve kifetjski tojakmji držite del jaipoiuske^a aeroplaaia, . ki so ga izstrelili kitajski letalci. ADVERTISE in T.I A.S NAftOnA* k a-466; ®ova točka 127 se glasi: za dolgost bolezni ie meroda- nicam, kafeti ste mi sli na roko vseh sliičajih mojega dvelet-' ^ slovahja kot tajnik pri našeni <>dseku. Ravno tako hvala vsem onim, kateri eo me jen vrhovni zdravJtk v «pora-,5Xirf1 pri vsej moji dobri vo, ^ itfV ko ^ vedno deloval m- zniim z glavnim odborom. Operacije: Vzajemna Podpor!m nepristransko 6am^ - . z— - v : za dobrobit odseka. na Zveza "Bled" plačnje $50 za sledeče operacije: tobaj ee iBpfiejo «a pravila vse operacije. za katere plača Hrvatska Bratska Zajednica. ' V slogi Bratstva vae pozdravljam, Prank Mele, tajnik; Klrkland. Lak«, Ont, Can. -GLAS NARODA" « New T«fc WEDNESDAY, DECEMBER 9,1942 TCTAMOYUPILW Islandski ribic BO MAN — Spisal PIERRE LOTL ......:................24— DAVEK ZA ZMAGO Da pomagamo priboriti zmago. bomo prihodnje leto morali plačati znatno višje dohodninske davke (income tax). Milijoni ljudi, ki niso nikdar po- pisani Lakih delavcev bo ta da-vtek pomenjal petodstotno znižanje plače. Za one delavoe, katerih dohodek se menja tekom leta, se bo davek primer- "Alia Done, ma Done" V bližini se je pokazal za trenutek kap, katerega niso poznali. Zavil se je takog zopet v meglo, in ni ga bilo več videti. Sicer ni biCo videti krog in krog nikjer jadra, nikjer najmanjšega dima. In skoro jim je bilo talko ljubše; bali so se trstih angleških "rešilnih ladij" ki prihajajo po sili "reke-vat" ponesrečene ladje iz zadrege. To pa delajo na poeebem aaein, tako da se je treba pred njimi braniti kakor pred razbojniki. . ' Vsi so se trudili na v*e mogoče načine in poskušali to in ono. Njihov pe* Turko, ki se ni nikdar bal morskih viharjev, je bil v&led tega nenavadnega dogodka zelo vznemirjen. To nenavadno ŠTunenje pod ladjo — ti trdi ndarci razbija joeih se valov, in potem ta nepreaničnost — vse to um ni ugajalo; razumel je, da to ni naravno. Pobesil je rep, in se skril v kot. Odvezali so čolne, da bi spustili mačke. Napeli bo vse .-ile ter se trudili, da bi z vrvmi spravili ladjo z mesta, — trdo tlelo, ki je trajalo deveit napornih ur — in ko je prišel večer, .je dobila uboga ladjica, ki je bila prišla zjutraj tako lepa in tako radostna sem, žalostno lice. Bila je že umazana, v polnem neredu, vsa premočena od valov. i Borila se je (bila in upirala na vse načine, ali ostala je na mestu, prikovana, kakor nvrtva. Noč se je bližala, dvignil se je veter, in valovi so se vzpenjali više. Nevarnost je rastla, kar začutijo proti šesti uri nenadoma, da so prosti, rešeni. In poderejo opore, ki so jih vili postavili, da bi se vzdržali. Tedaj so začeli tekati kakor blazni od veselja gor in dol ter vpiti. ' Plavamo, .plavamo!' Plavali so v resnici, toda kako izraziti to veselje, ki jih je prevzelo, ko so se zavedli, da se premikajo, da so zopet lahke >.ive stvari, doeim so bili Še ravnokar skoro na na robu gToba. In v istem trenutku je izginila tudi Janova žalost. Outil se je olajšanega, kakor njegova ladja, ozdravilo ga je krepko delo njihovih rok, dobil je zopet svoj brezskrbni izraz ter se otieeel spominov.. • Ko so drugo jutro dvignili mačke, je nadaljeval svojo t proti hladnemu Island u in videti je bilo, da je njegovo ^rce tako prosto, kakor v prvih letih. prej plačali davka, postanejo no tudi menjal. Kajti ta da-davkoplačevalci. Poleg tega. vek se pobira na samem viru, pa bomo podvrženi posebnemu od delodajalca samega, ki bo davku za zmago, takozvani Vic moral odbijati pet odstotkov tory Tax, kalleremu davku je od tedenske, dvo tedenske ali podvržen vsakdo, katerega za- mesečne plače, kakršna je plašiti žek leta 1942 bo presegal ča. $624 na leto. Iz tega novega! Kar se tiče ljudi, ki so v voj-davka vlada pričakuje izJtirjatiski. mornarici, marinskem ko-tri bilijone dolarjev za vojne'm ali obrežni straži, ali za po-svrlie. |ljedekske delavce in hišne slu- Ta novi davek za zmago, ka- žabnice, se Victory Tax ne bo kor tudi povišeik dohodninske- odbijal od plače. Niso pa iz- V Ha Longu, na drugem koncu sveta,, so delili na krovu "Kirka" pošto, ki je došla iz Francije. Sredi med tesno gru-•o mornarjev je k Ileal '"vagmešter" na glas imena tistih ga davka in nove davčne določite so bile odobrene od kongresa pred kratkim. Ta novi davek pa ima take značilne kakovosti, da se mora smatrati kot nekaj različnega od navad nega dohodninskega davka. Pred vsem je razlika v tem, da ge dohodninski davek vedno plačuje za dohodke prtejšnjega leta. Leta 1943 bomo plačali redni dohodninski. davek za dohodke, ki smo jih imeli leta 1942. Victory Tax ipa bomo "plačali za dohodek, ki ga bomo imeli leta 1943. To pomen ja. da bomo plačevali sproti na Ta čun tekočega, dohodka. In tudi za večino ljudi bo ta davek začel. čim dobijo prvo plačo po Novem V*tu. < Dohodek vsake vrste je podvržen Victory Tax. Le dohodek iz vladnih bondov in glav-niČni poviški so izvabi. Zato mezde, vsakovrstne plače, zaslužki profesionalnih oseb, dividend i, obresti, dohodki iz najemnin in posla so dohodki, ki so podvržemi Victory Tax. Davkoplačevalci tega davka za zmago postanejo vsi Ameri- vzeti. Plačilo bo le odloženo. Meseca januarja 1944 bodo mo rali vložiti posebno davčno prijavo, v kateri bodo morali navesti koliko so zaslužili leta 1943. In tedaj bodo morali plačati tudi oni v obrokih tekom leta 1944. ? Odbijati ta petodstotni davek, bo pomenjalo precej posebnega dela za delodajalce in davčni strokovnjaki v "Wash-ingltonu sedaj trdo delajo na tem, da olajšajo to breme. Mnogo ljudi je pa, katerih dohodek se ne morse odbijati na samem viru. Ti so na primer, profesionalni ljudje, kakor zdravniki. dentisti. in odvetniki, ki dobivajo plačila od svojih klien tov, kakor tudi neodvisni trgov ci, ki niso inkorporirani, ali pa ljudje, ki živijo od dividend, obresti, najemnine in enako. Za veČino teh se d ozn a. "šele fcta 1944, koliko so zaslužili, kadar prijavijo svoj dohodek za leto 1945. Tedaj pridejo na vrsto ne le za redni dohodninski davek, marveč tudi za Vic-torv Tax. Za. večji del ljudi, ki dobivajo rodne plače, pa se ta davek kanci, ki dobivajo več kot $624 ^ pobiral potom delodajalcev.' na leto. Pa niti ljudje, ki so Vzemite na primer človeka, ka-1 v vojski, niso izvzeti, dasi je terega zaslužek znaša $2.000 na r> enih rki so dobili pisma. To se je vršilo zvečer, v bateriji bil določen drugačen način zalito. Najprej treba odbiti $624 r - ° s« ffnetu kr°S velike svetilke. J plačevanje tega davka za vo-j| prestane tor<*i $1.376. Od te- Bilo je eno zanj, oddano je bilo pač jake. mornarje, marince in dm'^ ^pska pe bo odbijalo 5 ocJl Moan Silvester" ge ljudi v uniformi, kakor tudi «#ntkov. On bo torej tekom za poljedelske delavce in hišne 1943 plačeval $68-80 Victoyr Tax. Ta znesek se\ieda ne bo tako služabnike.. Victory Tax je k retkomaki pet odstotkov. To je prvi pos- občutljiv na tedenski podlagi. Taimpolu — toda pisava ni bila Marjetičina. — Kaj naj 1o pomeni? In od koga je prišlo to pismo? Obra"*al ga je in obračal ter ga slednjič strahoma odprl. "Atoj drugi vnuk:— Bilo je tedaj vendarle od njegove dobre stare babice —, tedaj se je oddahnil. Prietavila je spodaj celo svoj veliki .»odpis, ki ga je znal na pamet. Bil je zapisan s tresočo, šolsko pisavo: "Vdova Moan.** Vdova Moan Nehote je uv^mi jn^ir ter ga pruinw - zaslužijo hitih od s^oje plače. < k ustnicam m poljubil to ubogo ime kakor svetinjo. Zakajj^ ^ ^ ^ $1/do $20 to pismo je pnslo ob važni turi njegovega življenja. Jutn ie po " - ----- ----- kos vlade iztirjati davek od Oni, ki zaslužijo več kot $12 in surovega dogodka in je prva'?e več kot $16 na teden, bodo ~ ' . , . . ., vrstR dohodnin oke^m davka ki ; imeli po 10 centov na teden od- Nehote je dvtgml papir ter ga pritisnil bitih Z svoie nlače. Oni, ki zjutraj s solnčnim vzhod oni pojde v bitko. Bilo je serdi aprila. Bao Ninh in Hong Hoa sta bila ravnokar vzeta. V Tonkinu ni bila nameravana sicer nikaka velika operacija v tem času, vendar pomoči, ki so dohajale, niso zadoščale — in tedaj so jemali z ladij vse, kar so mogle te utrpeti, ter tako izpolnjevali k oropani je mornarjev, ki so šli že prej v ogenj. In Silvester ki se je bi M do sedaj dolgočasil z vožnjami in blokadami, je bil sedaj izbran z nekaterimi tovariši, da vstopi v vrste teh kom-panij. V tem trenutku je res govorilo o miru, toda nekaj jim jf vkljub temu govorilo, da pridejo še pravočasno, da se malo spoprimejo s sovražnikom- Ko so pospravljali svoje stvari, pripravili vse za odhod, ter so se poslovili, so preživeli še ve« večer med dragimi tovariši, ki so ostali na ladji Čutili so «e nekako vzviišene in ponosne med njimi. Vsak po svoje ^o kazali na obrazih čuvstva, ki so jih izp relet a val a ob odhodu. Nekateri so bili resni, nekako zbrani, drugi pa so se izkazovali s preglasnim govorjenjem. Silvester je Will zelo tih in ni kazal nikomur svoje notranje netrpnosti. Samo če ga je kdo pogledal, ga je izdal njegov lahek nasmeh, ki je hotel reci: I "Da. tudi jaz. Jutri zjutraj od i demo." O vojski in o boju je imel še zelo nejasne pojanie. Ali mikalo ga je vendar zelo, kajti bil je potomec hrabrega rodu. Bil je v skrbeh za Marjetico, ta tuja pisava ga je vznemirila. Skušal se je približati kaki svetilki, da bS. prečital pi.=mo. In to ni bila lahka stvar sredi teh gostih polnagih eruč, kli so se prerivale tu z istim namenom kakor on, v tej težeči vročini, ki je jemala sapo. Koncem pisma mu jo pojasnila babica Ivonna, kakor je Lil p ričakoval, zakaj se je morala zateči ove, kda.5 se to z^odi. Samo mo v naših "izvirnih vesteh »'stavili na ulico. Pri spopada je to je rečeno, da ee ta davek domovine", le res izvirna in za- bilo 7 laških vojakov ranjenih, oziroma det isfJega povrne v ob- (nesljiva poročila, je večkrat liki kreditov prot" dohodnin- j outi mnenje, da so vesti v ca-pkemn davku. FLTS. sopisju "pretirane." Danes 11 a^- vajamo poročilo ljubljanskega "Jutra" v katerem se uradno govori o civilnih in vojinh interni rančih. Nepotrebno trošenje denarja v vojnem času je podzavestna sabotaža. Vojna produkcija potrebuje vaše dolarge, zato kupujte vojne boncte, namesto, da trosite denar po nepotrebnem. slovenski fantje vse bom prodala po jezeru kolo ohio valley sylvia polka tam na vrtni gredi maribor waltz spa vaj milka moja orphan waltz dekle na vrtu oj, mar1čka. pegljaj barčica mladi kapetanb g JUGOSLOV. POMOŽNI ODBOR (SS.) Prejemki v novembru. 1942, Bilanca dne 26. oktobra 1942 $34,130.86 — Nadaljnji prejemki v oktobru: Mihael Brojan. Dneerne, Pa. GREMO NA StajebiS Štajersko BAPPT POLKA ČE NA TUJEM 35 centov komad _ 3 za $1. moja dekle je ae mlada PotSek« NaroČite prt KNJIGARNI 8I.OVI5N1C PITBLISITTNG Cfl. ti« West listh 8U New York (iiuiiuiiiiumiiiuiiiiuiiiuiiiiiiiiiiiiiiiu Prejemiki v novemlbru: Ant. Kowglav, blag. St. 25 $365.11; John Lantfrerholc, tajnik št. 23 $119.56; Janko V. Rogelj tajnik 2 Cleveland, O. $1.000.00 "Olas Nkaroda," $12.00; Marie Prislaind, Sheboyigan, Wis. $500 0155) 2%, x lnčev — 224 strani ▼ belem celolltla Cena 75 centov KVIŠKU SRCE—štv. 415 2V4 z 3% — 224 atranl 76 RAJSKI GLASOVI — (M. 4M) 2*4 Z 4 1 nCer — 255 atraal rater« St. Krile* Pet Cena SLM [RAJSKI GLASOVI—it. 415) 2V4 z i later — 256 atranl St. Križe* Pat Česa SLM ! NEBESA NAS DOM - (it 415) 2% z 4*4 Infer — 384 Inter Cena We NEBESA NAS DOM—(SL 415) 234 x 4V4 lnCer—384 strani Cena 75e (Ker ae nam Je poareeUo dobiti te molltvenlke po selo nizki ceni, Jih radi moremo prodajati po Aorl o-zn&čenl ceaL Zaloga pa nI poeebno telika, sato Jib naroČite čimprej, da Vam bomo mogU t njimi po- Angleski mohtvenild: (ZA MLADINO) KEY OF HEAVEN fino 9 amje Slovenic Publishing Company 2H WEST 18th STBEET NEW YORK, N. Y. 23235348485353232391234853235391