■■BHBBaeaBaBgBaBBE I i the only slo- | ven ian daily g between new p york & chicago | the best me- g dium to reach u 180.000 sloven i- i ans in u. s., ca- m nada and so. m america. ■eiBBlSBSHlBEBBlBB y NEODVISEN DNEVNIK ZASTOPAJOČ INTERESE SLOVENSKEGA DELAVSTVA i ! "we pledge 1 allegiance to teiS our flag and H to the repub- | lic for which g it stands: one ■ nation indivis- ■ 1ble with li- g berty and ju- g stice for all." 5 sBieEeaessBSBESiHB VOLUME III. — LETO III. CLEVELAND, O., SOBOTA, (SATURDAY) JULY 10th 1920 ST. 182. (NO.) Single Copy 3c Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March Srd, 1879, Posamezna številka 3c Published and distributed under permit (No. 728) author . by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, 0. By order of the President, A. S. Burleson Postmaster, General. "MIR" V EVROPI. POLJSKA. London, 9. julija. — Poljska 'Vojaška ofenziva proti ruskim boljševikom, v katero sta stavili svoje nade kapitalisti ši-rom sveta, se je končala s popolnim sporazumom. Poročila iz raznih evropskih središč, skupno s poročili, ka-tera je dobil angleški vojni urad, se tolmači tukaj kot popolno propast armad generala Pilsudskija. Brzojavke iz Varšave izkazu-Je.io, da v onem mestu vlada veliko razočaranje.. Ministrski Predsednik Grabski je odpoto-Val v Spa, da apelira za pomoč Pri zavezniških prvakih, ki se ®e(iaj posvetujejo z zastopniki Nemčije. Boljševiške sile napredujejo ^ fronti 500 milj ter so napredovale že več kot 200 milj iz, Za zavzetja Kijeva; tako pravi današnja brzojavka iz Moskve. v Boljševiške čete so zasedle Ze tudi več mest preko Rovna. Neka brezžična brzojavka iz Ruskega glavnega mesta pravi, da je prišel sedaj odločilni tre-' «otek. Poročila iz Varšave pravijo, da se pridružujejo armadi prostovoljci, vštevši ženske in dečki. Poljske univerze in teh-^čne šole so se zaprle in dija-i so se pridružili armadi. Boljševiške napredovanje na severu se nadaljuje. Poljski kmetje heže v paniki 1,1 na tisoče jih živi po gozdovih med Rovnom in Kove-Jotn. Angleški vojrji urad pripli-®uje neodoljivo moč boljševiš-ofenzive kavaleri j i generala "Udenija. Uradniki angleškega vojnega urada pravijo, da je Poljska Pričela s svojo ofenzivo navzlic 'Svarilu, da ne more upati, da o mogla voditi uispešeri boj Proti boljševikom za več kot ratek čas in da ne more pričakovati pomoči od Anglije, ako bo poražena. Angleški vojni urad se boji, a boljševiška ofenziva ne bo Prizadela le Poljsko, temveč po Poljsko, ter da lahko pripe-Je do nemško -ruske vojaške Zveze. Ako boljševiki predero sever- 110 Poljsko fronto, tedaj jim bo 0dprta pot v Nemčijo. Ta možnost daje Nemčiji iz-v'rstno priliko, da podaje kot v2rok za povečano armado ne-v^rnost, ki bi v tem slučaju Pretila Evropi v ozadju česar Pa je možnost, da bi se združi-J nemška in ruska armada/ ■^ar bi bila največja vojaška kombinacija v zgodovini. RUSKI PROMET. New York, 9. julija. — Ker 111 ameriški državni department v zvezi z naznanilom, da je Prepoved trgovanja z Rusijo dvignjena, podal nikakega nači- Po katerem naj bi se pla-CeValo kupljeno oziroma prodajo blago, še vedno obstoja ve-'k problem, kako ustvariti trgovske vezi med obema Iržava-^l£l- Tako se je izjavil L. C. • 'K. Martens, zastopnik ruske '^ovjetske vlade v Združenih dr-zavah. Duh, v katerem je naznani-0_ 'Sestavljeno, skupno s številki pridržki, nas sili, da po- čakamo nadaljnega razvoja, predno se odloči o njegovem praktičnem izidu," je dejal Martens. GRČIJA. Atene, 9. julija. — Grške čete so zasedle mesto Brusa v Mali Aziji ter porazile turške nacijonaliste, ki so dosedaj držali mesto. Tako sporoča u-radno naznanilo. NEMČIJA. Spa, Belgija, 9. julija. — Nemška delegacija se je danes uklonila pogojem zavezniškega ultimatuma, ki je zahteval, da nemudoma razoroži svoje čete. Toda Nemci so protestirali proti predlogu, da zavezniške sile zasedejo nemško ozerrilje v dolini Ruhr, ako se nemška armada do 1. oktobra ne zmanjša na 150.000 častnikov in vojakov; Nemci pravijo, da je ta zavezniški predlog kršitev ver-saillske mirovne pogodbe. Zavezniški ultimatum je zahteval od Nemčije sledeče; Da takoj razoroži gotove čete, vštevši varnostno policijo. Da izda proklamacijo na prebivalstvo, da takoj izroči vse orožje. Da opusti- obvezne vojaško službo. Da izroči zaveznikom vojaški materij al, kateri presega mero, določeno od mirovne pogodbe. Nemci so povdarjali, da sta najresnejši ; točki ultimatuma oni dve, ki zahtevata demobili-zacijo varnostne policije in državljanske brambe. Nemški delegat je pravijo, da sta te dve sili hrbtenica nemške vlade in da bi njih razoro-ženje prepuščalo vlado brez zadostne varnostne protekcije v očigled dejstva, da se tupasem po državi dnevno pojavljajo razni nemiri. IRSKA. Dublin, 9. julija. — Vojaške oblasti nočejo podati nikakega pojasnila za nenadno vojaško (aktivnost v okrožju Dhblina, Belfasta in drugih severnih irskih mest, toda splošno se veruje, da se je te korake pod-vzelo iz varnostnih razlogov, ker se boji, da pride med Sinn Feinerji in Orangemani dne 12. julija, -ko je obletnica bitke pri Boyne, do kakih spopadov. Okrog vseh javnih poslopij v Dublinu so zgrajene barikade in po ulicah patrulirajo močne vojaške straže. Vse ceste, vodeče v Belfast, so zaprte z žičnimi ograjami in na več točkah na obronkih mesta so izkopani strelni jarki. Vojaške og,lasti natančno preiščejo vse avtomobile, vozove in osebe, ki hočejo vstopiti ali zapustiti Dublin ali Belfast. Železniški položaj se stalno slabša. Mesta Limerick, Water-ford in Tipperary so popolnoma izolirana in nikaki vladi ne vozijo v okraj Mayo. ANGLEŠKO - AMERIŠKA POGODBA. Pariz, 9. julija. —- Francosko zunanje ministrstvo pravi, da je Anglija že podvzela prve korake v dosego sklepa pogodbe med njo in pa vlado Združenih držav glede Pacifič-nega morja .Anglija baje želi nadomestiti to pogodbo za Brezvspešna konferenca v Spa. Mirovna konferenca se je nehala. — Kdaj pa vendar? — Velik rop ^ Colonial arkadi |Ko je včeraj hitelo na stotine ljudi skozi Colonial arkado, ki Konferenca v Spa se bo neha- drži iz Euclid na Superior cesto, la. Kaj pa vendar? — Pravijo, da bo zaključila' svoje zborovanje že v nedeljo ali v pondeljek. Kakšni pa so bili vspehi? Poročila, ki prihajajo iz Spa, Poljaki zapustijo Warsavo. in to med 5. in g. uro, ko je' največji naval, S9 bandit je na-j padli v Colonial arkadi zlatarja Issac Miller j a, ki jima svojo trgovino v tretjem nadstropju, so taka, da niso ž njimi zado- j petdeset čevljev pd ceste, kjer voljni ne Francozi, Nemci, ne na stotine ljudi ob tistem Angleži, celo Amerikanci soUasU- pričeli gledati to brezsvspeš-1 Oropan je bil killer za $460 nost na Spa konferenci. Neko v denarju in za $10.000 v zlat- poročilo pravi: Amerika bo doživela veliko razočaranje ra- nini, draguljih in- diamantih Bandit je so vstfopili v zadnji di vspehov, katere je pričako- ,sobi) kjer so našli Miller j a. Navala od Spa konference. Konfe- j govorili so ga, miu pokazali sa-renca je bila sklicana pač v ta|mokrese, ga prisilili, da je sto-namen, da določi natančno vso-, pj] v drugo sobo, jkjer so ga po-to, katero plačajo Nemci koti godili na stol, mil zvezali roke vojno odškodnino in drugič da izdelajo ekonomičen načrt, po in noge, ter ka končno še privezali za stol. Is-totako so pri- katerem bi uravnali zopet raz-|gnni \Mrs. Nellie Dobroy, knji- mere v Evropi — kar bi Amerika zelo odobravala — toda ta konferenca je popolno opustila to veliko nalogo. Danes je popolnoma že jasno, da se ekonomičnega programa niti dotaknilo ni, in da bo vse to preloženo na neko drugo konferenco, katero se misli še le organizirati. Foluradno poročilo iz Anglije naznanja, da se že sestavlja ta konferenca. Kadar se bo čitalo zapiske te konference, takrat se bo še le spoznalo, kako malo sadove je doprinesla ta konferenca. Konferenca v Spa se zaključi jutri ali v pondeljek. V zadnjih štirih dneh se je samo pogovarjala, kako bi prisilila Nemce, da se razprožijo, kar je smatrala, da se mora naj prvo zgoditi, če se hoče razpravljati v ekonomičnih vprašanjih. Nemški listi pišejo o tej konvenciji, in najbolj kritizirajo preveliko razoroženje nemškega naroda. Neki list stavi vprašanje: Ali bo mogla Nemčija vpeljati mirovne pogoje, če ne bo imela doma zadostne moči, s katerimi bi zatrla svoje domače spore in spopade? To je precejšne vprašanje, in na to vprašanje odgovarjajo skoro vsi nemški listi. Pravijo sicer Angleži, da ima Anglija skoro baš tolikšno število vojaštva, kot govodkinjo, da se je morala u-makniti v kemični laboratorij, kamor so jo zaprli z ključem. Potem so šli roparji k varnostni blagajni, kjer so pobrali zlatnino, dragulje in diamante. Ko so imeli svoj plen nabran, pohiteli so -"opet do Miller j a, kj je še vedno sedel v sobi, privezan na stolu. Tu so mu za-ukazali, da naj le še kar molči nadalje, ker drugače se mu pripeti kaj slabega. Za odhodnico pa ga je eden izmed roparjev še udaril trikrat z "blackjack-om" po glavi, tako da je padel skoro v nezavest. Potem pa so odšli. Miller se je rešil samega sebe in nato njegovo knjigovodkinjo. Roparji pa so odšli, ne da bi pustili za seboj kak sled. Naznanil je policiji, ki je prihitela na mesto. Miller pripoveduje o ropu sledeče: "Baš sem hotel zapreti, ko so neznanci vstopili v mojo trgovino. Mrs. Dobroy je baš devala njen klobuk na glavo. Spoznal sem takoj enega, ki je kupoval pri meni srebrnino pred enim mesecem, zato sem mu zaupal, ter čakal na njih vprašanja. "Kako pa vi, Mr. Miller?" je dejal prvi ropar. "Po čim pa je srebro danes?" Obrnil sem se, hoteč poveda- London, 9. julija. — V Berlin i je prišla brezžična brzojavka, katero je ponatisnil neki nemški list; ta pravi, da bodo Poljaki preselili svojo vlado iz Warsave nekam drugam. , Kam tega še niso povedali. POLJSKA JE ZA SAMOOD-LOCEVANJA. WarŠ£#vaT 9. junija. —- Iz tu-jezemskega urada naznanja poljska vlada, da je poslala noto na konferenco v Spa, v kateri pravi, da je Poljska še vedno pripravljena, kot je kdaj bila in je še danes, m si želi in privošči narediti mir, na podlagi principov, ki so .bili zapisani v samoodločevanju narodov. Copenhagen, 9. julija. — Leti so pomagali Poljakom okoli Dwinskega, kakor pravi poročevalec iz Kovna, ki je poročal na Berlinske Tidende. Sedaj pa se Poljaki malo prehitr# premikajo pred boljševiki, pa so Poljaki naprosili Lete, da naj, le vzamejo tisti vojni material, katerega oni ne morejo vzeti s seboj, kadar se prehitro umikajo. Kakor pravi poročilo, so Leti sedaj prekoračili Dvino in o-perirajo v direkcijo Skudzelyns. Poljaki so vprašali Litvanijo, da naj jim pomaga. cigarete in zatezniki (corsets) ubijajo Človeški rod. ga ima sedaj Nemčija, in da ] ti pravo ceno, toda ko sem jih lahko vzdržijo red doma in v zopet pogledal, bil sem pod kri- polovici sveta. Drugače je seveda z Nemčijo, kjer je še vedno nemir na dnevnem redu. tjem njihovih samokresov. "Vzdignite roke," je bil ukaz. To sem tudi storil. Na to so me odgnali v drugo sobo, kjer svojo pogodbo z Japonsko, ka-i so me zvezali. Med ropom pa me je ves čas eden stražil z nabitim samokresom. Med tem pa so pobrali denar in zlatnino." tera pa leta 1921 premine. Veruje se, da bo Anglija s^vo-jo pogodbo z Japonsko obnovila, ako bi Združene države ne marale skleniti pogodbe, toda j ANGLEŽI .STRELJAJO NA da bi tudi v takem slučaju An-j BRUSSO. glija v pogodbi z Japonski za-j -- htevala posebno določbo, ki bi rekla, da Anglija v nobenem Mudania, Mala Azija, 7. julija. — Več angleških vojakov slučaju ne bo šla v vojno proti je bilo ubitih, kakortudi okoli Združenim državam. Kot se govori pritiskata Avstralija in Nova Zelandija zelo močno na angltiško vlado v prilog sklenitve anglo-ameriške pogodbe glede Pacifika. LIGA NARODOV. štirideset turških nacijonalistov, ko je pričela angleška ladja streljati na Brusso, ker je hotela, da bi se Turici umaknili iz tega mesta. V Brussi je sedaj mirno Več premožnejših Turkov je zbežalo iz mesta. Grški Washington, 9. julija. — Iz*in turški komiteji sddaj vlada- New York, 9. julija. — Cigarete in zatezniki spravljajo današnje človeštvo do propada. — Tako je povedal predsednik Ne-kadilne protektivne lige, ki je govoril pred večjo množico. Ženske s j natikajo močne .in stiskajoče zateznike, da bi bile lepše, fantje pa kadijo cigarete, da se bolj postavijo. Ta predsednik je tudi dokazal, kako tesni zatezniki ovirajo dihanje, kar zelo vpliva na notranje organe. Potem pa je še pristavil ta modri predsednik: "Največja sitnost je pri ženskah, katere nosijo te zateznike radi tega, ker bi rade ustvarile svoje telo nalik kaki s t aro-veški boginji. Toda natezniki jih ne bodo pripeljali do te krasote. One naj bi več telovadile. Poglejte le v kraljestvo naših lepih živali. Ste že videli, da bi nosile živali in živalice nateznike ali korsete. (Pravijo, da ga je dobila tudi Prešernova muza v Ljubljani zadnje čase, ko je prišel pogledat mleč-no-zobi prestolonaslednik.) -o- AVTOTVORNICO SE POPRAVI. Pri eksploziji v avtotvornici, o kateri smo poročali včeraj, je bilo škode čez $100.000. Predsednik družbe se je izrazil, da se mora porušeno tovarno takoj popraviti, ter prostore, v katerih se je sedaj barvalo nadko-lesna krila za loven je blata, razširiti, da bodo še enkrat večji; kajti delo je narastlo zadnji mesec in potreba je večjih prostorov. Najnovejše: operacija na možganih! Baltimore, Md., 9. julija. — Dr. Walter E. Dandy, mladi zdravnik John Hopkins bolnišnice je posadil zastavo ameriške spretnosti v središče človeških možgan! "vMožgani, središče človeške delavnosti in najbolj delikatni in senzitivni organ telesa, so vedno stavili znanosti najbolj nepojmljive probleme. Navadne operacije na možganih so se sicer vršile, toda dr. Dandy je po triletnih eksperimentih na živalih, — posebno na opicah, — dosegel nedosegljivo ter izvršil operacijo v sredini možgan, ne da bi povzročil smrt operiranca. To znači, da se bo lahko zdravilo epileptične ali živčne bolezni in da se bo rešilo marsikoga, ki se nahaja v norišnici očividno neozdravljivo volan na razumu. Dr. Dandy pravi, da bolezen na možganih često povzroči ne-vrste zatečen je v možganih, ki se da z operacijo ali ozdraviti ali pa udstrLniii. Nedavno tega je izvrišl uspešno operacijo na možganih človeka, kateremu je odstranil vzrok slaboumnosti iz tretjega dela (ventrikla) možganov ter mu je s tem povrnil dar govora človeku, ki -je bil dosedaj mu-tast. Operacija se izvrši trikrat, tako da bolnik ni naenkrat izpostavil jen nenadni operaciji in preiskavi možgan. Najprej se odpre črepinjo. Črepinja se prevrta v posebnimi inštrumenti in potem se izvleče nekako tekočino, ki se nahaja okrog možgan, tako, da ne pritiska na možgane tekom operacije. Pri tem je seveda treba zelo paziti, da spoji razne žile ter s tem zabrani preveliko krvavenje. Vdrugem stadiju gre zdravniški nož skozi takozvani "corpus calo&um" ali "vejiko telo", ki veže oba dela možganov. Že to samo na sebi je j ako težavno. Tretja in končna operacija obstoji v ekspoziranju takozva-nega tretjega ventrikla in pa v odstranitvi one zatekline, ki je vzrok bolezni. Dobra letina se obeta v Ameriki. Washington, 9. julija. — Poljedelski department v Wash-ingtonu je že izdal svoje mnenje o letošnji žetvi in pridelkih, posebno o farmarskih produktih. V splošnem bo letošnji pridelek veliko večji, kot je bil zadnjih pet let, od 1914—1918, kd bo produkcija tobaka in riža ena izmed največjih v vseh rekordih. Pridelalo se bo 122.000 funtov tobaka več, kot je bila zadnja največja produkcija. I-meli bomo letošnje leto tudi 11,000,000 bušelnov več riža, kot smo ga kdaj sploh pridelali. Ce primerjamo letošnji pridelek z lanskimi produkti, moramo reči, da je bila zimska pšenica, riž, koruza, ■ sladki krompir, brošk ve in seno manjše po pridelku lanskega leta. Toda če pogledamo spomladansko pšenico, oves, ječmen, beli krompir, tobak, lan, riž in jabolka, potem vidimo, da je pridelek teh produktov veliko "večji od lanske letine. V mesecu juniju je obvladalo boljše vreme, zakar se je pokazalo tudi žito veiiko boljše; kot se je pričakovalo spomladi, ko je bila prevelika moča. Spomladanske pšenice se bo pridela letos 82,000.000 bušelnov več kot lansko leto. Koruza se ni obnesla to leto tako sijajno kot lansko, toda zaznamovati je, da jo je posajene veliko več kot druga leta. Veliko pšenice je bilo v pričetku tega fneseca še na farmah, kajti farmarji jo niso prodali. Poljedelski urad pravi, da jo imajo farmarji v zalogi še 47,750.000 bušelnov, ali pet odstotkov lanske žetve. Ako prišteje jo še letošnjo žetev, potem "bomo imeli v jeseni 586,000,000 buš. pšenice v naši deželi, kar bo po mnenju u-radnikov odgovarjalo domačim potrebam, če je pa bo ostajalo, jo lahko prodamo drugim narodom. HOTEL JE ENO NOC POČITKA. državnega departmenta 'se danes poroča, da predsednik Wilson namerava v -teku par dni izdati poziv za prvo zborovanje Lige narodov. jo in zdržavajo red v mestu. A-meriški podporni delavci so o-stali popolnoma nevtralni, in pomagajo vsem narodnostim, kjerkoli pač morejo. \ — Mesto Cleveland je predložilo obravnavo glede znižanja telefonske lestvice pred višje državno sodišče. New York, 9. julija. — "Baš raditega, ker je mož oženj en s svojo ženo, pač nima vzroka,, da bi hodil k drugim ženicam na obisk," je dejala Ana P. Lee pred sodnikom v New Yorfcu, ko je trdila in tožila svojega moža za razporoko, ker je zahajal k drugim ženicam v vas. Možu pa se je zdelo kar malo za maT, ko mu je ženica to o-čitala, pa je dejal: "Oh, Zakaj bi ne imeli vsi oženj eni moži-•čki vsaj en večer v tednu prost, — če prav ne bi še .spadali v j union." — Well, sodnik je videl, kakšne nasprotne želje imata, pa jima je dal razporoko. Ženka pa bo dobivala sedaj po $275 na mesec od svojega nezvestega moža. — Kam pa jutri? — Ste že pozabili, kako prijetno je bilo na zadnjem semnju S. N. D. — Veste kam pojdite vi: mi vsi gremo na osmino našega semnja, katera se bo pričela jutri popoldne ob eni uri na vrtu S. N. D.. Da, tja gremo mi, kajti peč še ni bila izžrebana, in hočemo videti, ali pa še celo počakati srečo, ki nas vabi s polnimi rokami. Na semenj prideta tudi naša dva najbolj podjetna pečlarja Štrukelj in Ples-ničar, ki sta se pokazala na zadnjem semnju najboljša prekupčevalca jancev in koze, kar pa sta potem zopet darovala nazaj. O, janci so še ostali, in ti so bodo jutri vrtili na ražnu; prav oba, tako da si boste lahko privoščili dobro pečenko. Tam na vrtu boste dobili tudi sladoled, mehke mrzle pijače in dosti prijazne zabave, kajti na osmino pridejo vsi delavci prejš njega semnja, da se poveselijo enkrat sami, kajti zadnjič ni bilo časa, ko so bili tako zapos-Ijeni. Priženite vaše prijatelje in znance, pridite prav vsi, katere zanima ta prijateljska prireditev in ki se brigate za naš S. N. D., ki je sedaj naša prva stvar v Clevelandu. 44 15 IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXQEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS Owned and Hubiishrd hv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. Bussines Place of the Corooralion. (i 118 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier ...................... I $Ssir 6. mo. $3.00, 3 mo. S2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail. .Vf.. 1 year $6.00, 6 mo. 33.50 3 mo. $2.00. United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00 Europe and Canada .......................... 1 year $7.00, 6 mo. $4.00 posamezna Številka 3c single copy 3c Lastuie in izdaia era Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oclasov pi odtrovomo ne uredništvo, ne unravnižtvo. CLEVELAND, 0., SOBOTA, (SATURDAY) JULY 10th 1920 104 EGETAVKE Naročnik A, D. je tudi okrajšava za "Ameriška Domovina". Prav nič novega. Toda pogovorimo se z A. D., ki je po svojem pripovedovanju najboljši, naj-ipopolnejiVj, najnesebične]ši, najmoralnejši "človek" v Clevelandu, v Ameriki, v starem kraju, prav gotovo pa v Rusiji, če jo smemo vzeti v poštev, vi dika in neiz-motljiva prefriganost, in dvakrat poosebljena "Ameriška Domovina". Lojze je držal žakelj, toda A. D. je baje kradel. Prišla sta do sodnije, toda Lojze je rekel, da nima prav nič opraviti s tatvino. No, to je samo primera, nika-kro pa s tem ne mislimo, da se je to res zgodilo in tudi sodit ne maramo, kajti že tako nam podrepniki A. D. pravijo, da napadamo, kadar odgovarjamo. * * * Seveda, da nismo bili za napredek vaših "čukov", in tudi nikoli ne bomo, neizmotljivi A. D.. Malo več značaja imamo, kakor ga ima "nekdo", ki je pred leti prišel v sobo nekega naprednega rojaka, pa je dejal: "Zaženi koledar Grdinetov raz steno, pa obesi mojega; ta pogrebnik je cerkveni podrepnik, cerkvena miš in cerkvena metla." — Uganite, kdo je bil ta človek? — Danes je ves cerkveni, ves pobožnjaški ter se joka, ker je izgubil Sokole. — Značajev mi tako ne spreminjamo, da bi danes zabijali cerkvena vrata slovenske cerkve na Norwoodu, jutri pa šli zopet v cerkev. No, to delajo le taki, ki so po mnenju A. D. največji znacajneži in ki so največ naredili za slovensko naselbino. Res veliko dobrega bi bilo, da bi ostala tista vrata takrat za vedno — zabita. Pravite, da se trkamo na bolj še viška prsa. Hm, hm, hm, — kaj bi se tudi vi radi, kajti Poljaki ne bežijo, ampak podijo za seboj boljševike, Anglija jih vabi na pogovor, Nemčija jih priznava, petnajst cleveland-skih trgovcev jim bo pošiljalo blago; ameriška vlada DOPIS. božjo voljo in šmaren križ, pustite službo, če ne boste že sedaj živeli od boljševikov. Vsi, kar jih je prišlo še kdaj v Ameriko in so zatrobili po Pirčevem nasvetu, pa so postali najboljši ljudje. Seveda, seveda, vi mili mi A. D., ko niti ne veste, da se mora tukaj počakati gotova predpisana leta, cla se dobi državljansko pravico. — Pred leti smo imeli tukaj gospode doktorje, ki tudi niso bili ameriški državljani, toda niste nič pisali o njih, kakšni tujci so bili ti ljudje. Če mislite, da je že drugi državljanski pa- .. _ - i .. , . / • i • i i . ii^i. -meznike. Dopisnik v "Ame- pu garancija, da je taisti dober in popoln državljan liški Domovini" št 79 od 9 Cleveland. — Ker je list "Enakopravnost" po mnenju nekaterih nekako sredstvo^ g katerim se ponižuje morala nim samo še par odstavkov, j narod orlov ali "čukov", po Meseca marca, 1915, v št. 24. i kar je šla deputacija, da listo C. A. je med mestnimi novi-razširja med narodom. Ali je cami tudi to-le: ''...Kaj men- "orlovska" taktika amerikani-da mislijo ti bogati grocer isti. i zem? Govori dopisnik, govori kramarji in zabijale! cerkvenihnaj pa tudi urednik sam. Kaj vrat fiksfati zavedne Slovence." se potem dičite z nečem, kar To je bilo baš ob porodu novega lista "Sloga". Dalje je bi- ni logične, še manj pa lik pravega amerikanizma ? DonuijN julija si je vzel nekoliko časa, s katerim je hotel pogruntatii večjidel le podjetja "Enakopravnost" in nikakor pa ne posameznikov. Nepo-bitno dejstvo je, da se je dopisnik v "Ameriški Do- movini po uredniku tega lista. Namreč on napada le podjetje ter nekatere osebe, ki po njegovem mnenju ponižujejo vse ono kar je sveto celi skupini, kate- ameriški, se motite, milostljivi mi, A. D. — Predsednik največje univerze na ameriških tleh, kjer je zastopanih okoli 30 narodnosti, je nekoč dejal: "Zelo veliko je včasih hlinstvo, ki se skriva za besedami: Državljansko pravico imam, zato lahko rečem, kar se mi že zljubi. — Veliko pa je danes v Ameriki ljudi, ki nimajo še državljanskih papirjev, ne radi svoje krivde, toda večina teh bolje pozna ustavo in postave Združenih držav, kot pa oni, ki se trkajo na prsa: Samo mi vemo." — Gospod Pire, skozi štiri leta ste že vpili: Ameriška vlada, ameriška vlada in ameriška vlada, pa nič drugega, pri tem pa ste pisali v dobrobit Londonskega odbora, Srbije in vseh tistih doktorjev, ki jih ni več med nami. Danes ra se zbira krog odpustke dele-pišete za "čuke", in še le danes ste pokazali kaj ste, in če "Ameriške Domovine". Pral da je bila vsa prejšnja politika strogo katoliška. Ali ™ verujete v deset božjih zapovedi, sest resnic m sedem že iz svojega početka toliko svetih zakramentov. Menda se jih sedaj še le zopet učite, da jih poveste pri prvem spraševanju. Gospodkie Grdina prav lahko pride nazaj, toda če misli, da bo pri nas zabijal vrata in pokopaval nas, potem se moti, zelo moti, še bolj pa A. D. in še enkrat A. D., kajti njegov nos bi zadel v tisti list, katerega vi kličete "krpa". Oh, vi ste izobraženi, veliki po duhu, pameti in nosu, oh, da smo vedeli preje za nas, poslali bi vas z gosp. Grdinetom, da bi nosili kovčeg t je v Beograd in Ljubljano, c^o škofa Jegliča in prestolonaslednika Aleksandra. — Zelo nam je žal, da ne vemo vašega velecenjenega imena, blagi nam rodoljub A. D. med našim narodom v tej na-. , . . . , v ^ selbini. želim popisati ia% vsaj ^ Pnobčeno: "...in bo ta list Janstva je bilo dovolj, ireba J. delno one nreatopke, one srehe.lP^ kapiWkte, bogatine da se ga v bodoče varujemo w kateri vbadajo nekatere poaa: " miljonarske škofe..." VjOgibljemo kaj posebno še pred zadnjem odstavku je bil nam-! ameriškim narodom. O ameri-reč napad na "Slogo", kateri | kartizadji pa ne ve nič, populist je pa itak mnogim poznan j noma nič dopisnik, posebno še, j in. mnogim je bil v velikansko ue .1° posnema po pisavi ornfr ibaš one stvari, katere se tičejo vese^e' ne Pa uredništvu teda- j njenega hsta. Gotov sem pfl Kako moralno je to izraženo, vi, blaga nam duša krščanska: Taki značaji so za — v hlev. Slovniško tega ne razumemo, kajti pred besedo "hlev" stojita dva predloga. Prvi je vaš, drugi je Pirčev. Ne zamerite nam, če vam razložimo po naši veliki zmotijivosti: V hlev naj gredo tisti značaji, ki zabijajo cerkvena vrata in pišejo danes za čuke, jutri za naprednost; za hlev i so vsi tisti, ki bi i^adi spravili naš značaj — "za v hlev". — Ste zadovoljni? Ce ne, se vam poklonimo in "kušnemo" vašo rokco. Torej pogum, na delo, dokler je dan — toda ne za "čuke" in tiste, ki so zabijali cerkvena vrata, kajti lahko se še enkrat premislijo, da vas zabije jo pravtakrat, ko jih boste vi ščegetali pod podbradkom. Lahko se še Prav enkrat premisli gospod Pire, pa poreče: Tukaj se dovoljuje vsakemu pošiljati blago na svojo odgovornost ločijo naša pota. — Takrat pa se zna zopet pričeti afe-in liziko tistim boljsevikom, katerih se vi tako bojite. | ra, ki je bila podobna father Ponikvarjevi, pokojnega Boljševiško zlato bo plačalo poslano blago; zlato bolBerka in tako nanrej. Citajte "Clevelandsko Ameri-ostalo v Ameriki, vi pa gospod A. D., če delate pri ka-ko" nekaj let nazaj, pa boste videli, kako sovraštvo je teri izmed prejsnih petnajstih tovarn v Clevelandu, za) bilo med temi ljudmi v tistih časih. nje "Clevelandake Amerike". |da je sedanji urednik "Enako To so sicer nekateri izmed sta-j Pravno.sti" bolj znan z ustavo, rib grehov ali pa dobrot, kakor' načelno ustavo, katero so spi-že jih sodi po svoje urednik,sa^ možje kot 30 'bili Wash-sam in pa oni, ki so bili tedaj' ington, Franklin in drugi ge-užaljeni. In kaj je danes? So-'ni j i amerikanskega naroda, dite in presojajte. Pripomnim!Vem Pa. da urednik ni isti sto-' naj le, da je baš ime "Zabijal-j p^centni Amerikanec, katere-ci cerkvenih vrat" slišalo in se g* oglašajo ter vsiljujejo tikalo baš Antona Grdina. Kaj Schwab, Gary, Rockefeller ter drugi baroni in paraziti. Da ponavljam izrek: Mal" i poreče nato dopisnik in kaj pa sam urednik? In kaj pa tudi ostala slovenska javnost širnega Clevelanda in drugih Slovencev po ostalih ameriških naselbinah. To pa sicer ni mo-dohrot, neštevilnih vzgledov, Pa. zac*eva, kajti pripuščam v da bi se porabilo delj časa za!presodek. obnovitev. Včasih sicer ne . _ _ . ugaja gotovirh avtoritetam, če'^0^ n- pr. v dopisu "Na koman- tisco bolezen, katero skoro Ij®'1 se kaj enacega citira. Ker' do", kar se je tikalo Rev. J. J. -ti0 vsi bogataši in miljonerji-sem pa gotov, da je dopisnik: Omana ? "Tako piše mož," je baš iz onega kalibra, katero je zopet nekoliko lekcije, katera imelo veliko neugodnosti vsled,ne bi škodovala celo posamez-bivše "Clevelandske Amerike", j "ikom, ako bi se pregledalo ne-toraj porodnice "Ameriške koliko natančneje. Pa kaj to. Domovine", je moja želja py-1 nekateri kaj sličnega kaj hitro navijati vsaj nekoliko odstav-j Pozabijo. kov, katere je priobčil list' "Clevelandska Amerika". Kot sem že omenil, je brez i nem izreku urednika "Ameris-dvoma dopisnik one klike, ka- Domovine/", več konsekventnosti .dopisniku, ; še več pa uredniku samemu. Zdravstvu j te. Matija Zboda. -o- Pravijo, da kdor ima revi#' In kaj pa še ostali stavki, tizem in gre v toplice, da i®3 USPEŠNO PRIPOROČILO Ako je zdravniški špecijaW slaven radi uspešnih operaciji se bolniki podvržejo njego^ : mu nožu. Ako je zdravilo slav' Enakopravnost ali kakor se ,je navadil dopisnik po čednost- ^ pomišljanja. U teri je Ijabp le qpy, kžfr jfe lik mračnosti in nazadnjaštva. Tudi v bivši "Člevelahdski Ame- nost, naj bo dokaz, da je in bo spehi štejejo. Trideset let Tri' raronpr»rav.'"Grjevega Ameriškega Eliksirj* , . ■ \ j Grenkega Vina pomenja na m1' M j one uspehov. Izvolite preti- tati sledeča pismo; Springfield-111., 15. marca, 1920 — Mora# Vam pisati in ae Vam zahvalit ker ste me ozdravili z Vaš in1 mogočnim. zdravilom Trinefs American Elixir of Bitter Win6' Dolgo časa sem bila bolna toda sedaj sem zdrava, hvala vaše- ostala na površjii, ampak ne le ______ ha površju,' marveč vzpela bo riki" je veliko stavkov in od-1 jedilo Bdljhibojj do vzvišenega stavkov, s katerimi se je šče-1 cilja prave amerikanizacije. getalo1 marsikaterega', ki j6 ob-j Pri podjetju "Enakopravnosti" čutil po njegovem prepričanju1 je zainteresiran narod, obrat-jako učinkovit udarec. Ker se; no pa je pri "Ameriški Domo-pa bavi dopisnik nekoliko z' vini" zainteresiran le posamez-osobo Anton Grdina, naj služi nik in celo tisti, katerega so mu izvrstnemu zdravilu. Vedno sledečih par Stavkov v dokaz,! hoteli gotovi faktorji pripraviti l bom imela dobro besedo zaiti da je 'ibil baš Anton Grdina na kant. Pokojni Rev. Anton jn ga imela v mojem zdravil' najvfečja tarča uredništvu My-j Berk mu je večkrat predbaci- skem kabinetu. Mrs. J pot-še "Clevelandske Amerike" in val, da mu manjka konsekvent- j nik". Svesti smo, da boste tU' sedanje "Ameriške Domovine".1 nosti, koliko jo ima pa danes,: di vi šli k vašemu lekarnarji V št. 25. od marca meseca, le- If že na vidiku, prihaja na dan ali trgovcu z zdravili v sluč*' ta 1915, je med' drugim: "Ta- pa še % vidnejše pri- ko imamo priče, da je Anton c'e- ju zabasanosti, slabega tek A, glavobola nervoznosti in drug^1 Grdina prišel k več trgpvcem.j Nikakor ni moja zadeva, da j želodčnih neredov in ga vpr8' in jih silil, da dajo oglas v list. bi se ■ukvarjal s povratkom iz šali za Triner's American # Sloga Publishing Co. in obre-i stazte domovine. Ne,pobito koval naš list." Tedaj je nam-; dejstvo pa je, da Anton Grdi- xir ob Bitter Wine. Poskusit® tudi Triner's Angelica Bitt?r rec izhajal list "Glav. Ameri- na ni šel iskat v Jugoslavijo Tonic, Triners' Liniment in di"J' ka", njej konkurent pa je bihV amerikanizma, pa tudi oglašat! ga Trinerjeva zdravila! JoseP11 tedaj tudi še živeča "Sloga".! ga ni šel. Da povem odkrito:' Tviner Company, 1333_45 S0' Da pa se ne. pozabi, naj orne-.V Ameriki nima amerikanskii Ashtand Ave. Chicago. 111. B S V močvirju velemesta j H Iz dnevnika slovenske priseljenke. m Spisala L. G- Dobro sta mislila z menoj — pravita stari oče in stara mati. Jaz, ki sem bila še sama otrok, naj bi ne nosila tega bremena. Pozneje, ko bi postala starejša, ko bi bile okoliščine temu primerne, bi mi povedala vso resnico. Nato pa sem izginila brez sledu. Dobro sta mislila z menoj, gotovo in jaz bi jima morala biti celo hvaležna za to. — A sedaj, kje je moje dete? Nobeni stvar me ne zadržuje m jaz hočem k njemu. — Oba sta molčala ter bila v zadregi. Kaj pomen j a to? Tedaj pa sem izvedela ono nevrjetno in nepojmljivo. Moj sin, moje dete, je pri svojem očetu. To si morem komaj misliti, a vendar je tako. Zdi se mi k at bajka, a je vendar resnica. Človek, ki je pred vsemi drugimi kriv, da sem zašla v oni labirint, ki ni hotel dati materi svojega otroka poštenega imena, ta človek je vzel sina iste ženske za svojega, ker mu njegova žena ni podarila potomca. Moj Bin! Moje misli plavajo nazaj v čase, — ko je moj mož pričakoval in zaman pričakoval, da mu bo rojen dedič, ki bo prevzel delo njegovih rok in njegove pridnosti. Zaman je upal. In ta Človek naj vzgoji sina kot svojega ? Otroka ženske, katero , je zavrgel, ker ni imela dosti denarja, da bi postala žena posestnika? Ne, kaj takega ne smem dopustiti. Sama hočem vzeti s vojega sina k sebi in nobena sila na svetu mi tega ne more zabrsniti. fiele pred osmimi leti je vzel dečka k sebi, ker mu žena ni rodila sina ter je izgubil vsako upanje nanj. Stari oče je smatral to za najboljšo rešitev cele zadeve. Ali ga morem karati? — Gotovo ne. Mati se je izgubila v svetu, stari oče je bil že star in nadložen in vsledtega lahko razumem, (la je prišel na ta način po njih mnenju deček .takorekoč k svojim pravicam. — Njegova žena ne ve ničesar o izvoru adoptiraner ga sina. Zanjo je to le oddaljen sorodnik. Sedaj pa sem jaz tukaj in takoj bom storila korake, da dobim svoje dete nazaj. Ali sem komu dolžna račun? — Nikomur. Hčerka me večkrat vprašuje s svojimi pogledi, a jaz bom že našla izhod, in ko bo enkrat večja in razumnejša, bo izvedela za celo stvar. — Sedaj pa ni še dosti stara, za to. — * * -v. • x Pisala sem Ivanu ter ga prosila, naj mi navede čas in prostor, kjer bi lahko dobila svojega otroka in ga vzela s^boj v Ameriko. — Kdo bi mi rekel, da bom še kdaj pisala temu človeku, Zaman sem skušala vzbuditi v svojem spominu njegovo sliko, — Daleč proč, v daljni nepredirni megli, leže oni vroči soparni dnevi, v katerih so se moja čustva prvič vzbudila. / V meni se ne zgane nobena stvar, ki bi govorila za tega človeka. Imam le občutek zadoščenja vspri-čo misli, da ga bom žalila ter mu povzročila bolečine. Brez dvoma je vzljubil dečka in najbrže mi ga ne bo hotel dati. Kljub temu pa bo moral, kajti pravica je na moji strani. — Ce bi pa le ne hotel, bi še enkrat prosila barona za pomoč tudi v tej zadevi. — * -v- * Kaj je to, kar me tako razburja, odkar sem pisala to pismo?-— Ali je hrepenenje po otroku, katerega niti ne poznam? Hočem biti odkrita napram sami sebi. — Res je ,da hrepenim po otroku, a se vendar vprašujem, če bo ljubil on mene in če ga bom ljubila jaz. Gotovo se bo naučil ljubiti me. Ali so kdaj govorili ž njim o njegovi materi? — Ne upam si vprašati, komu je podoben. Želim le, da ni podoben onemu človeku, kateremu bom ,sedaj prj-pravila z veseljem največje razočaranje v življenju. Mogoče pa ne bo le razočaranje, temveč bolest, resnična in globoka bolest? — Da, tako j'e, in tega se veselim. — Napraviti mu hočem bolečine^ 1 ■ Ali je to slabo? Ne, to je človeški. Kdo pa je vprašal meno po bolečinah ? * v » Danes zjutraj je bil tukaj. Nisem pričakovala tako naglega učinka svojega pisma. — Zelo sera se prestrašila, ko fio mi sporočili, da me čaka Ivan. — Vrgla .sem pogled v zrcalo ter se še bolj ustrašila blede barve svojega obraza, katero sem opazila v ogledalu. Potrkal je na vrata in jaz sem stopila korak naprej. Ni mi bilo mogoče reči: Noter. — Tedaj pa je stal že pred menoj. Kaj vse sem sklenila! Kaj vse sem hotela vreči temu človeku v obraz? Vso svojo pritajeno jezo, svoje zaničevanje in sploh vse, — a sedaj mu nisem rekla ničesar. Stal je pred menoj s klobukom v roki ter nemirnih boječih pogledov, a tudi on ni izpre-govoril nobene besedice. Vsled tega sem morala pričeti jaz. — Želeli ste govoriti z menoj ? — • — Da. Pisali ste mi milosti j iva gospa, in ker sem mislil... Pričel je jecatj ter je umolknil. Ste mislili, dk je najboljše, če sami privedetc dečka, kaj ne? — sem rekla jaz hladno. — Prišla sem zopet k samozavesti ter %e. spomnila, kdo je pravzaprav pred menoj. — Potegnil je iz žepa robec, si ob- risal pot s čela ter rekel nato: — Zakaj mi hočete storiti to? — Vi sploh ne P0' znate fanta, a jaz ga zelo ljubim. — — Nekoč bi ga lahko imeli za vedno, a sedaj .ic prepozno. — Kot mi je znano, pripadajo nezakonsk' otroci materi. Vsledtega hočem uveljaviti svoje pr3' vice. — Jaz sem ga vendar adoptiral. — — Da, a brez mojega dovoljenja. — — On ne bo hotel proč od mene, imejte vend^Js usmiljenje, •— — Ali ste imeli vi usmiljenje ? — Jaz delam 1$ 2 kar nas uči sveto pismo: Oko za oko in zob za zob. — Ali pa vas he more nobena stvar odvrniti od šega nakjepa? — — Nobena. Brez vsake potrebe je govoriti ^ nadalje o tem. Zbogom. — Odšel je ter je bil izvanredno sklonjen kljub svO' ji mladosti. — Meni pa je bilo kaj sladko pri srcu. Velik už'-tek je za človeka, če lahko sklene končni račun. Treba pa bi bilo, da ni vzrok tega obračuna us"' da mojega otroka. To je edina bridka primes drug#' | če popolnega zadoščenja. j j To pa je znano le meni. — * * » Danes popoldne bom odšla nazaj v Opatijo pripravila vse za pdpotovanjc. — Ko bom imela e®' krat sina pri sebi. hočem čimprej odpotovati v An16' riko. — |L Na vsak način je boljše, če polomim to razdalj0 med njega in njegovega očeta. Meni je kaj čudno pri srcu, če si predstavlja^' kako bo izpadlo v^e to. —- Kaj pa, če bi ne hotel z menoj ? — Mogoče je t di to? — Kako rtaj ljubi svojo mater, ki se je t nenadno pojavila? — On na je še mlad in vsled t zelo vsprejemljiv za vse novo in posebno. (Dalje prih.) 1 ■M Svobodo si je treba priboriti. ' Narodu so gotove le one Prostosti, za katere je pripravljen boriti se in umreti, Usta-Va ne nudi nobenih jamstev za prostost katerekoli vrste in nobena oblika vlade ne zavaruje državljana pod vsemi pogoji v njegovih pravicah, iče ni narod voljan in pripravljen za-V2e^i se za svoje prostosti in Pravice." Človek, ki je rekel to, ni ni-^ak inozemski agitator ali pre-kucuh, temveč neki prejšnji vrhovni .zdravnik apelacijskega sodišča države New York. Uvedba prohibicije je omajala zaupanje vrhovnega sodnika Cullensa v ustavo ter ne vidi več v nji branika vseh mogočih prostosti, -za katere bi lahko narod legel mirno k spanju. — Odlični jurist je naziranja, a je večina prebivalstva proti Prohibiciji, da pa je bila ta ve-Li?.a kljub ustavi in demokra-ciji oropana prostosti, da pije ar hoče, ker ni dosti energič-nor^raniIa svojih pravic. — 10 Je mogoče res. Nihče pa prav posebno pripravljen 0Prinesti posebnih žrtev za .75 pivo ali za stoprocentno PiVo in še veliko manj umreti zanj. Kar pa pravi sodnik Cullens, s® ne tiče samo pivske prosto- S \ temveč tudi vseh osebnih, Mitičnih in ekonomskih pravic er prostosti pretežne mase na- l0(*a; Pravice, ki so bile tej •nasi ob nekem gotovem času fagotov!jene, izgledajo mogoče lepo bo na papirju, a človek se jih veselil takrat, kadar jih bra- 111 Proti kakemu napadu. Napade in poskuse, da omeji Pravice naroda ter mu vzame nJegove prostosti, vpi-fizarjajo ' adajoči razredi vsak dan in |Sfko uro, da zagotove vlada- •°C1 manjšini nove vire bogastev. ^ ^ tega izvira le stalni boj, med masami, ki hočejo '»hr, . aniti in razširiti svoje orne _ .!l6 prostosti ter privilegira-^.,rn razgredom, ki hočejo brani-p m_ utrditi svoje gospodarstvo. Uvilegirani razred je vsled ega na boljšem, ker ima na azPolago vsa državna sred- stva. Branilec prostosti) bo-rilec za nove pravice mora trpeti in doprinašati žrtve, kajti privilegirana manjšina ima moč na svoji strani. Ona ima moč, da da svoji volji potrebnega povdarka, dokler je zatirana večina preveč komodna in popustljiva. Dokler smatra večina razveljavi j en je svojih prostosti in podrejen je pod voljo vladajoče manjšine za stvar, katero je mogoče prenašati, jo bo lahko vedno zatirati ter oropati tudi zadnjega sledu njegovih prostosti. Vrhovni sodnik Cullens je dal izraza resnici, glede katere ise mata naroda moti, če pričakuje, da ji bo prostost brez napora padla v naročje ali da ji bo vladajoči razred prinesel to prostost na srebrnem krožniku. Smrt proietarea. Črtica. Bilo je v dneh, ko se voda ni mogla odločiti, da bi tekla in ko tudi plin ni gorel. To je bilo v dneh, ko so bila stranišča zamašena in ko so dobili majhni otroci dober svet, naj se napote na polja izven mesta ter izroče materi zemlji to, če sar ni mogla kanalizacija opraviti. Bilo je to kot v času egiptovske bolezni, ko je svetilo nočno nebo nad mestom brez luči. Bilo je to v dneh, ko se je | velikansko razburjenje lotilo naroda, ko je imel vsak pripravljene ročne granate, in ko so žareli na nebu šrapneli. Bilo je to v onih dneh, ko je 'čepel kot zadnje orodje, ki ga ima delavec v roki, namreč generalni štrajk, 'nad mestom. V nemiru svojega srca sem se napotil na neko zborovanje stavkarjev. Zborovanje se je vršilo v tovarni. Pred vratmi so hodili gorindol varnostni stražniki. — Par tkoč ljudi se je zbralo v veliki dvorani. — Nagosto so»stali in tudi po mizah jih je bilo nekaj. — Bila je ogromna masa delavskega naroda. Govornik je govoril kot pač j govore radikalni govorniki. — | Ko je za njim eden nabiral I prostovoljce za delavsko armado, sem zapustil dvorano.' Pred svojimi duševnimi očmi sem videl državljansko vojno, krli in žalost. OBJAVA CELI JAVNOSTI DR. EARL S. SNYDER — je odprl — PRVE VRSTE ZOBOZDRAVNIKI URAD na 6400 ST. CLAIR AVE. Vsi, ki potrebujete zobozdravniške pomoči, boste storili previden korak, ako se naj-preje posvetujete z menoj, kajti moje cene so zmerne in vse delo jamčeno. PREISKAVE ZOBOVJA BREZPLAČNE. Govorimo slovensko. Uradne ure: od 9. ure zjutraj do 12. opoldne, od 1. popoldne do 8. ure zvečer. Ob nedeljah samo po dogovoru. V moji sobi je bilo tiho in j mirno. Naenkrat pa sem čul poka- j nje, zamolklo in ostro. — — Aha, — sem si mislil.: To je zborovanje. Zunaj pa so se pritiskali ljudje k hišam ter se oprijemali vrat. Stopil sem na balkon. Tam na vogalu so vojaki razburjeni skakali semlintije. Se vedno je pokalo. Na zemlji je ležala temna masa. Bilo je človeško truplo. Kmalo je prišel od vojašnice avtomobil, obložen z vojaki. —• Vse je moralo stopiti na stran in preteče so dvignili vojaki svoje puške proti odprtim oknom, iz katerih so gledali sicer radovedni a miroljubni obrazi. Temno maso so odnesli. —• Par mladih vojakov je na koncu zborovanja?- odvzelo vojakom puške. — Prihiteli so drugi in pričeli streljati. Padli so trije nedolžni in med temi en otrok. Eden izmed ustreljenih je iz naše hiše. Bil je železniški delavec in miren mož. Imel je ženo in dva o-troka. Prevedli so ga najprej na rešilno postajo in odtam v bolnico. — Tam mu je odtekla kri. Če bi ga takoj odnesli domov, bi ga bilo mogoče še rešiti. Žene ni mogoče vtola-žiti. Ne, jaz je nočem obiskati. Tolažbe ji itak ne morem prinesti nikake. Truplo leži v mrtvašnici, kajti sodni j ska komisija ga še noče izročiti. Konično se je vršil pogreb. Kdo pravi, da ne izaznamuje delavca nobena pesem in nobena knjiga? — V gostih vr-(Nadaljevanje na strani 5.) POROTA JE ZBRANA. Včeraj smo poročali, da še ni zbrana v Chicagi porota, ki bo prisostovala pri obravnavi so-cijalista-miljonerja in devetnajstih drugih socijalistov komunistične delavske stranke, ki so obdolženi, da so hoteli ovreči sedanjo zvezno vlado. Šestdeset dni so iskali in izbirali to poroto, toda sedaj jo imajo vseeno. Izmed 1.500 mož, ki so bili izprašani pred sodnikom, so našli med njimi le dvanajst, kateri odgovarjajo določenim zahtevam. SAMO NEUNIJSKE TESAR-JE POTREBUJEJO. MALI OGLASI Dr. D. J. SMALLY Zobozdravnik 6204 ST. CLAIR AVE. Moderno zobozdravništvo brez bolečin. Ruvanje zob. Bridge-work, in Platework je naša špecijaliteta. URADNE URE: Od 9. ure zjutraj do 8:30 zvečer Ob nedeljah: od 9. ure zjutraj do opoldne. — Zaprto ob sredah popoldne. St. Louis, 8. julija. — Zveza industrij, ki postavlja hiše in druga poslopja, je danes razda-la oglas, d£ potrebuje samo ne-unijske tesarje. Te industrije imajo ponavadi zaposljenih do štiri tisoč oseb. Da se izdalo ta oglas, jih je pripeljal do tega štrajk unijskih tesarjev, ki zahtevajo povišanje plače. Preje so imeli po en dolar na uro, sedaj pa zahtevajo po $1.25 na uro. Phone Wood 180 W O'NEIL & WHITEHEAD ELEKTRIČNI KONTRAKTORJI Napeljava žice v hišo in 1 popravila. 15606 Waterloo Rd. Cleveland, O. DR. I,. STARCE OPHTHALMOLOGIST Z našo ophthalmoloKično metodo in pravilnimi očali uravnamo križpoerled in odstranimo povzročitelje vseh o-česnih neredov, glavobola in nervoz-' nosti brez vsake operacije. 5391 ST. CLAIR AVE. Cleveland. Ohio. URADNE URE: Od 10. do 12. dopoldne; od 2. do 4. popoldne: od 6. do 8. zvečer. Ob nedeljah in sredah: od 10 dn 12. dop. Tel. Central 359G W Gramofons Plošče Prospect 2420 Central 1766 The . F. W. Zimmerman Co. splošni prevažale! Pripeljemo in postavimo na prostor blagajne, stroja, pohištvo za-pokamo, odpošljemo ali shranimo. 3400 St. Cfair Ave. CLE VEI_ AIND O e &' zahtevajte novi cenik ^ Velika zaloga ur in zlatnine. Wm. Sitter 5805 ST. CLAIR AVENUE Cleveland, O. Ustavite so pn tej uri m ste na pravem prostoru Nadaljni profitir. "Deset tisoč frankov za ono staro sliko ? — Jaz bi razumel ceno, če bi mi ponudili na prodaj kako moderno sliko vspri-čo sedanje cene olja. V osemnajstem stoletju pa je bilo olje po štiri cente galona." Varnost je prva. Ženka, ki čita v listu: Ali veš Henrik, da umre vsakikrat, kadar dihneš, en človek? Mož: Mi je prav žal, a ne morem pomagati. Če bi prenehal dihati, bi sam umrl. — ZANESLJIV GROCERIJSKI POMOČNIK za razvažanje .grocer i je, dobi delo takoj . Stalpo delo, dobra plača. Zglasi naj se na 667 E. 152nd. St. (?) j PRIJAZNA HIŠA za 2 družini, 5 sob in kopališče spodaj; 5 sob in stranišče zgoraj; elek. razsv. klet, podstreha, garaž; blizu St. Clair Ave. na E. 78. cesti. Ce-ina 88.000. Takoj se plača $4000 Lastnik na 948 E. 79. cesti. (160-61-62) KUPITE HIŠO za 5 družin. — Dve najboljši hiši na 67. cesti, prebarvane lansko leto in ravnokar prepapirane. Klet s plinom in pralnimi škafi, velika podstreha, dobra investacija. Cena lastnika $11.000 — '/2 v gotovini. Zglasite se ob večerih Burns, 547 E. 108 St. severno. 1EE Pol ure na dan. Vsako neznano besedo dobite v besednjaku z izgovarjavo napisano s slovenskimi črkami in točnimi slovenskimi izrazi. Delajte to pol ure na dan; v par mesecih boste čitali in razumeli vsako angleško knjigo. Dobro je imeti pri roki še kako slovnico (Sakserjevo ali Kubelkovo) vendar je besednjak glavna pomoč za neznane angleške besede. Angleško-slovenski besednjak lahko naročite na sledeči naslov: DE, F. J. KERN 6202 St. Clair Ave. Cleveland O. Dobi se tudi v našem uredništvu. EEEEEEElllEiilE NAZNANILO IN VABILO. Ako hočete kaj kupiti, poslužite se oglaševanja v našem listu. Za pai centov, ki jih potrošite za oglaševanje se boste zadovoljili. Kupčija bo gotova in zanesljiva. BB h Katerikoli gumijasti obroč. 10 in 15% nižje nego regularna cena Samo ta teden! I Garantirani za od 5,500 do 7,000 milj. Poraz visokih življenskih cen. Največje trgovsko gibanje, ki vas hoče podpirati v boju napram visokim cenam. Mi vam nudimo lepe spomladanske in letne obleke po nižjih cenah nego se prodajajo ostanki na jesen, in katere nosite skozi celo poletje. Mi prodajamo pošteno, in vas ne skušamo preslepiti, temveč vam damo za vaš denar več nego morete dobiti kje drugje. To bo razprodaja izmed razprodaj. Vse blago v trgovini je znižano. Ne čakajte — PRIDITE OB PRAVEM ČASU— vse za moške, ženske ali qtroke, za praznik ali vsakdanjo uporabo, se bo prodajalo po grozno nizkih cenah. To velja samo za par dni. Zaradi tega nismo določili nikakega zaključnega dneva, ker vas nočemo razočarati. Otročje obleke Moške delavne srajce. Dry goods Ženska krila Moške spodnje obleke ČEVLJI. Popolnoma bom zaključil prodajo čevljev, ker bom končal s tem oddelkom. Moški, deški in otročji čevlji se bodo prodajali nižje nego po nakupni ceni. Pred kratkim časom so se snidli člani Sloveftskega Socija-lističnega kluba št. 49 in so zopet izvolili odbor, ki bo nadaljeval z delom v prid delavstva. (Pripomba) Klub št. 49 bode sedaj deloval po nalčrtu Jugoslovanske Socijaliistične Zveze. Zatorej ste vabljeni vsi Slovenci in Slovenke, da pristopite v naš klub, vi vsi, ki ste naprednega mišljenja in kateri odobravate načrte socijaliizma! Vaša dolžnost, kot delavci je, da pridete na sejo in da postanete član ali članica tega kluba. Vi veste, da je v združenju moč in Emveč nas bo tem bližje naših ciljev bomo in čim močnejši smo tem preje bomo premagali .kapitalizem. Nas klub ima seje vsak prvi in tretji petek v mesecu v dvorani poznanega rojaka Jos. Kunčiča na Waterloo Rd. Collinwood. Torej na svidenje na 16. julija. Tajnik. IŠČE SE 3 sobe za majhno družino, med 55. in 79. cesto. Ponudbe naj se oddajo v upravni-stvu Enakopravnosti do 1. av-gikta. (160-61-62) POHIŠTVO NAPRODAJ. Prodajo se tri visoke omare za obleko, ledenica, in velika miza; Vse v dobrem stanju. Poizve se na 6702 St. Clair Ave. ODDA SE SOBA za enega fanta; električna razsvetljava in kopališče. Poizve se na 14306 Sylvia Ave. (162—64) BOBRA KUHARICA se sprejme takoj v restavracijo. Samo zmožnim se je zglasiti. Dobra plača. Poizve se pri Jos. Milavec, 6110 St. Clair Ave. DVE HIŠI NAPRODAJ. Hiša s 7 sobami, na E. 63. cesti. Fornez, kopališče; cena $4.500; Hiša za 2 družini na E. 68. cesti Velik lot; kopališče, cena $6800. Takoj $1.000 drugo po dogovoru. Poizve se na 1087 E. 64th St. od 5 do 8. ure zvečer. Vprašajte za Fr. Meh. (150-62.) JOHN GROŠELJ Biljardniea Vsakovrsten tobak SLADŠČICE IN MEHKE PIJAČE. 642 E. 152nd St. Collinwood. SPODAJ PODPISANI, POTRJUJEM, DA MI JE VE-LIKO POMAGAL DR. IVNIK, kiropraktlk 5506 ST. CLAIR AVE. kajti bolehal sem na jetrih, želodcu, zaprtju in glavobolu ali omotici. Sedaj se pa počutim mnogo boljšega in zadovoljnj-šega., Zato ga priporočam vsakemu izmed bolnikov. Hišne obleke Canvas rokavice LEX TIRE STORE 6013 St. Clair Ave. Ženske spodnje obleke Obleke iz bombaževine $1.50 in $2.00 vrednosti Ženske nogavice. ŽENSKE SVILENE BLUZE POSEBNI ŠPECIJALI. COLLINWOOD CENTER BARGAIN STORE 795 EAST 152nd STREET Takoj poleg Fisherjeve trgovine. iillill FARNJK CUNARD F A ROBRODNE ČRTE "ITALIA" odpiove proti TRSTU 31. julija Cena $100 — in $5.00 vojnega davka. Pridite po listke v naš urad neipudoma. ZUPEXtOl Tujezemska Menjalnica in Parobrodna agencija 6024 St. Clair Ave. CLEVELAND, O. (160-66) 1 ■fv. HIŠE NAPRODAJ. Nove hiše po 8 ali 10 sob, za dve družini; vse moderno urejeno; kopališče, furnezi, elektrika. Cene tem hišam so od $6.000 do $8.500, gotovine $2.000. Nove hiše za eno družino po 6 sob, kopališče, fornez, elektrika, gotovine samo $1,000. Prodajamo tudi farme vseh velikosti, kakor tudi lote na lahka odplačila. Vprašajte na 15813 Waterloo Road. pri J. KRALL in D. STAKICH (160-166) NAPRODAJ JE pohištvo za 6 sob in tudi avtomobil za pet oseb, model Saxon 1917. Proda se radi odhoda v staro domovino. Poizve se na 6729 Bayliss Ave. Prvo nadstropje. 162-64 DVE SOBI za dva fanta se od-dasti v najem; kopališče in e-lektrika. 1107 E. 64th O N t KINNEY—LE VAN BLDG. Euclid Avenue na 14. cesti. CLEVELAND, OHIO. TEE SUBURBAN DEVELOPMENT CO. KINNEY-LEVAN BLDG. Cleveland, O. / Prosim pošljite ml vsa nadaljna pojasnila glede vaših načrtov za KRASNO MESTO. Ime . . Naslov LOK A L NE. NOV I C E. —Slovensko Samostojno Pod- -— Dva uslužbenca mestne porno Društvo Žužemberg ima; družbe, ki prodaja in razvaža svoj piknik1 na Obermanovih | led, sta bila kaznovana na meat-farmah, v nedeljo, 11. julija, j nem sodišču, ker sta dajala pre Žužemberčani, kar vas je Žu-j pičlo težo. Dognalo se je, da žemberčanov, vsi na ta piknik, j sta prodala množino ledu, kjer Tam pa bo igral Ribenean. — Jutri razvijejo Zavedni Sosed ji v Jugoslovanskem Narodnem Domu v Euclid, Ohio, svojo zastavo. Ta dan praznuje to društvo, ki pripada k S, je manjkajo od 24 do 600 fun- tov ledu. Sodnik jima je povedal tole: kazni." — Vsled neprevidnosti, kaj smejo imeti otroci v rokah, je — V petek zjutraj 30 obiska-1 istokrajskem narečju "ljubi mo-l li nočni tatovi več hiš. Harry ■ žiček". Ta žena iz Nemčije je Benton iz 1403 St. Clair ceste f tudi govorila o nekem otroku J je bil ukraden za $77.00; neko-' Mrs. Maslen, žena štev. 2. je liko pozneje je bilo vzeto iz |povedala, da je poročila istega Monroe hotela $41.00. Blaga j - j moža v mesecu marcu 1920.1 ni čar se je samo malo odstranil' Kmalu nato je obe zapustil, in začasno, pa je prišel tat in vzel obe ga niste videle nekaj mese-prejomenjeno vsoto. Več dru-lcev. Prosekutor Stanton je I gih je bilo napadenih ta večer, j izdal varščino radi dvoženstva, "Plečata vsak po ?50 ko se Je ^med napadalcev are-1 ker se je mal' preveč ženil. Se- tiralo samo enega. daj obe ženici zahtevate, da se — Petnajst let stara žena. i oh, le še šest tednov stara ne- ! jima more dati razporoka kakor N. P. J., desetletnico obstanka, bil ustreljen do smrti 13-letniiVesta' Mr3, Norma Valentine, 00'0nrQv; na' R. Howard, včeraj, malo predi5« * »ž^ila pred sodnikom m»21=kl'. tel * sc spravi na poldnem. Kakor pravi .policija,! Beebe-tom' .lia vloži, razporokol™'™' k"™31 i10 n]lh mnenjoj Collinwocdska društva se bodo udeležila te slavnosti, cleveland- hitro je mogoče. Obe bi že rade videle, da ste proste tega Preveč dežja je padlo zad-| čase v državi Ohio. In ni ska bodo prišla tja, obeta se je imel deček v roki 22-kaliber- naPram svojemu možu, ki jo je^ velika slavnost. Člani društva I ski samokres, s katerim je ho-'naPa^a' Pretepal. Pred dve-; . so nam poznani in delavni Slo-1 tel pokazati svojemu soigralcu, jma ^"oma sta se ločila ta dva, .bogate letine venci, kateri so pripravljeni'kako zna streljati. Fantjena-I^oporocenca. godnlkjepre-P^^^-^^^leLine, žrtvovati svoje moči v narodne ' pel petelina — sprožil in padeV vze^ Pritožbo. in društvene namene. Zato je'zadet od krogi je. Krogi j a mu' ' Paulina Stakič, 18 let sta-potrcba, da jih obiščemo ta dan'je predrla srce. |ra. je bila nevarno ranjena vče- ter se ž njimi skupno poveseli- .. , . ... ,. ^ motorno kolo zadelo — Do sedaj so oporabljali v njo blizu 41. ceste in St. Clair vojne 1 tanke' samo vojaki na Prepeljali so jo v St. Clair bolho j nih frontah, ali so jih kazali . ni§niCOi po drugih ameriških mestih, | kako znajo ž njimi podirati sta-: — Poročno dovoljenje sta mo. Slavnost se prične ob dveh popoldne. Nastopil bo oktet "Karp", kakortudi naraščaj mladoletnih deklic. 6 Pela bodo tudi druga društva, slišalo se bo govornike., Torej vsi tja, jutri ob drugi uri popoldne. — Radi pomanjkanja prosto- ra poslopja, toda danes si je'dobila Andrej Ule, star 23 let kot se je mislilo v pričetku pomladi. Iz Cadiz, Ohio, dobiva-1 mo poročilo, da je pozno poletje1 in prevelika moča uničila skoro! ves pridelek pšenice v tem o-kraju. — Žensko društvo Carniola, št. 493 L. O. T. M., je darovalo za semenj $20.00. — Najprisrč- j nejša zahvala, in da bi imelo i to pridno in zavedno društvo še kaj posnemalcev. — Pozor delničarji Slovenske Delavske Zadruge v Gollimvoo-du. Tem potom se vam naznanja, da se vrši delniška seja v soboto zvečer, to je 10. julija, v Slovenskem domu. Zapomnite si, to je glavna ^elniška seja, j in ker so zelo važne stvari na: dnevnem redu, se vas poživlja,! da se gotovo vdeležite te seje. j — Naznanjam članom drama-! ličnega društva Ivan Cankar, da pridete gotovo vsi na sejo,, katera se vrši 14. julija, to jej prihodnjo sredo. Več važnih i predlogov bo potreba rešiti, j Obenem apeliram na člane, da i pripeljejo svoje prijatelje, katere naj vpišejo v naše dramatično društvo Ivan Cankar. Pri-j hodnjo sezono nas čaka precejš-1 no delo, in da bomo to delo do-j bro za vršili, potreba nam jej precejšnih in zanesljivih moči, katere veseli dramatika. Zato vsi na sejo. Tajnik. 1 h (i lini VSEM SLOVENCEM dobro poznani rojak in stavbenik J OS. DEMŠAR bo otvoril svoj novi urad DNE 15. JULIJA 1920 NAD [K ZA GRADENJ2 STAVB, KUPOVANJE IN PRODAJANJE kjer bo našel vsak rojak dobro in pošteno postrežbo. Urad:--6129 ST. CLAIR AVE. Bivališče: — 643 E. 108th St.— Tel. Eddy 9140-W SOVJETSKI KREDIT JE ZADOVOLJIV. Montreal, Canada, 9. julija.— "bizniški duh" v nekaterih mest iz 77- ceste, in Mary Sever, sta-nih parkih domislil nekaj dni- ra 18 Iet- Vse najboljše. gega :• Zakaj bi ne dali prilike: — Kolo pravice na Cleveland- --— | ra v sedanji hiši, se bo preselil ]jlldem) kateri bi radi oporab- ski iodni^ se vrti prepočasi. Mr. Albert Ivnik v Mr. Butalo-j,^ razvedri-:^ko se zdi Sylviji Lanka in vo poslopje na 6408 St. Clair ^ ^ ^ pijejo v njem na go- ^riji Maslen, ki ste stari obe Ave. Tam bo pričel uradovati tovo razdaljo. Poslovodja Lu-!po 19 let' Pa imate obe enega v torek 13. julija. Glej oglas! na p^ka im?f to misel, in ne bo'moža za enčas. Te dve "punč-■' Člani kanadske trgovske zveze, — Mf- R; Komanec, 3tandojgo> ko se boste ]ah'ko peijaii(ki" hočete malo več hitrosti, in'ki so prejeli naročila od ruske ljudske vlade za $6.000.000, so baš kar danes naznanili, da se je vprašanje glede ruskega kredita zelo zadovoljivo rešilo Sedaj pa se izpopolnijo svoje po-i godbe, potem pa jim pošljejo zahtevano blago. -o- ' 'MSaiiiKiteii % To :ie moja slika, kadar uridete k meni me bo-dcte videli. Jaz sem se učil medicine 40 let. 23 let, stanujoč na 87. vzhodni v "tanku" za malo vsoto, v: veliko te, da boste preja rešeni. j enem takem "tanku" se bo lah-'0ne dve hočete, da ste proste cesti, se je poročil z Mary Per- m, staro IS let, ki stanuje na,^ peljalo od 30 do 35 oseb. 87. vzhodni cesti. Vse najboljše! . ! enegainistega m'oža, te dve bi ra Ill] i de videle, da ta 'ljubi možiček Jceez pomagaj, $200 za ostal tudi zaprt v ječi. Še pred Piknik J. R. Z. iz Collin- en sam Pajnt rozinovca. — Ta- dvema tednoma ste bili te dve, woo d a se vrši na Kastelčevih kole je bilo, in resnica je, kakor jonski pred sodnijskim proseku-farmah v nedeljo popoldne, to poroča policija. Bruno Seiznow-| torjefn Stantcnom in povedale je 11. julija! Vabi vas knajev- iz 1724 St. Clair ceste je j njih vroče želje. Mrs. Landa, na organizacija v Collinwoodu., imel prej omenjeno množino ro- žena številka 1. je izpovedala, • — Clevelandski ameriško- zinovca ,pa je morai plačati da se je poročila ž njim še v poljski veterani so se odlpčili,; kazni $200, ko so ga našli pri mesecu aprilu 1918. Nekoliko da gredo pomagat tistim Polja-j "jem. Torej drag je postal j potem, ko ga je poročila, je dokom, ki bežijo sedaj pred bolj-1 zadnje čase. ; bila iz Nemčije pismo, ki je bi,-ševiki. V kratkem se bo sklica-j — Iz Clevelanda je cdšlo 300 lo naslovljeno na njenega mola seja, na kateri se bo organi-: Fincev, ki so šli obiskat'svojo'ža. V pismu ga je tista žen-ziralo četo, katera potem odide | novo domovino. Vsi so bili do-1 ska klicala z imenom "hubby", na Poljsko. ŠVICA JE PODPISALA POGODBO. Bern, Švica, 9. julija — Švica je že podpisala novo pogodbo z Nemčijo, po kateri bo Nemčija vsako leto poslala Švici o-koli 40.000 ton premoga. Do sedaj je Švica rabila angleški lil! Ako ste prizadeti, pridite k men5 takoj in me vprašajte za svet. kajti jaz vam dam najboljše pojasnilo vašega stanja. Pridite, predno ni prekasno. Moja speciali-teta vsebuje bolezni in komplikacije kroničnega izvora ali narave, in vse bolezni žensk in moških. Jaz lahko razširim mojo znanost s tem, da vam pokažem. kako popolno in na koliko različnih načinov znam zdraviti razne slučaje. Moja 40 letna skušnja združena z popolno znanostjo najboljših metod, katere vporabljajo današnje oblasti v Evropi in Ameriki mi pomaga spoznati bolezen taW in način zdravljenja, ki je potrebno. Vi hočete stalno olajšavo. To želi vsak, kdor trpi. Radi teza vas Vabim, da pridete k meni. JAZ ZDRAVIM Kronične. Krvne, Kožne in Nervozne bolezni, ter nadloge na Jetrih in intestinah. ZMERNE CENE. Tajnost zajamčena, /az preiščem in zdravim vse moje bolnike sam in vsak sleherni čas. kadar pridete k meni, ihe vidite osebno, in nikdar med Vašim' zdravljenjem vas ne bo zdravil kak pomočnik. Vam ni treba nikakega tolmača, kajti v mojem uradu je oseba, ki govori slovanske jezike. POZOR! Moj urad se nahaja na drugem nadstropju — Pojdite PO stopnjicah. — Številka moie sobe ie 7. — Paziti morate, da pridete v pravi prostor. URADNE URE: Dnevno od 1. popoldne do 8. zvečan Ob sobotah: od 10 dopoldne do 8. zvečer. Ob sredah in nedeljah: Od 1. do 4. popoldne. ■snn ' ŠPECIJALIST. — 2573 East 55th St. Zgoraj v drugem nadstropju soba št. 7. Cor. Woodland Ave. in East 65th St. — Cleveland. Ohio. Sem graduiral in sem registran ter imam dovoljenje za zdraviti in sem špecijalist za kronične bolezni. Kakor vsako 1 bri Amerikanci. 1 kar je moralo pač pomeniti v in ameriški premog. vsakemu m vsem četi. odjemalcem, priredim tudi letos polletno ali Prostor se mora pripraviti za %imsko blago in tega potrebujem. Zato bodo cene blagu na razprodaji izvanredno znižane - ne zamudite prili-ke - ter se prepričajte. - - IPrieetelc razprodaj e w pozttieljeic^ dne SI. julija 19SO MOŠKE SRAJCE Delavne srajce, višnjeve ter temno pisan * saviot. Velikost 14'/z — 17. $1.75 vrednosti po .................$1.39 $1.95 vrednosti po .................$1.69 NOGAVICE (iOO parov črnih nogavic za dečke in deklice. Izvanredna cena od št. 5 do 916. 45c vrednosti po ....................33c Ženske suknje, ženske gingham oblake, obleke ^a deklice in ves preostanek narejenih oblek POD MOJO LASTNO CENO. ROMPERS (oblekce za male dečke) Različni vzorci, pralno hlago; velikost 2—6 $1.25 — $1.85 vrednosti po ..........98c $1-85 vrednosti po .................$1.49 $2.60 vrednosti po ..................$2.19 ŽENSKI PREDPASNIKI. Zaloga predpasnikov v različnem kroju ter barvah. Vse velikosti 38—46 $1.95 vrednosti po ..............•.. .$1.69 $2.35 vrednosti po .................$1.98 $2.85 vrednosti po .................$2.39 MOŠKE (OVERALLS) Najboljše kakovosti; unijski izdelek; jako trpežno blago. $3.85 vrednosti po .................$3.29 $2.65 vrednosti po .................$1.98 ŽENSKO SPODNJE PERILO Nočne srajce, lično delo s fino lingerijo; vse velikosti. $2.00 vrednosti po .................$1.59 $2.75 vrednosti po .'................$2.29 700 PAROV MOŠKIH nogavic v poljubnih barvah in velikosti še stare zaloge, jako nizke cene. 80c—35c vrednosti po ...............21c MIDDY BLOUSES za ženske in deklice; lično delo, pralno bla- | go; vse velikosti. $2.50 vrednosti po .................$1.98 $2.25 vrednosti po .................$1.89 BLAGO NA JARDE različni vzorci voile. — Lepa izbira. $1.15 vrednosti po ...........?.......89c 89c vrednosti po ....................69c KOPALNE OBLEKE. za moške, ženske in dečke; še mala zaloga. ZA POLOVIČNO CENO. OSTANKI RAZLIČNEGA BLAGA od 2 do 10 yardov; gingham, voil, volneno blago, blago za zastave dr. po zelo znižanih cenah. V oglasu je označenih le nekaj cen, vse drugo blago glede znižanih cen bo razvidno v trgovini: - Znižano je vse blago kakor ženske bluze, moške srajce, spodnje moške, ženske in otročje perilo, gingham ter vse drugo blago m jarde, šlingane oblekce za deklice, itd, ' John. Toimšijčt 1600S Waterloo i^d. & E. 10O. St. Collin.woo