KRONIKA III. letnik Ljubljana 1955 2. številka Vsebina druge številke: J. S o r n : Merkantilist Franc Rakovec-Reipersfeld — Stran 81 V. Valenčič: Steklarni na notranjskem Javorniku — Stran 87 I. M o li o r i č : Zgodovina fužin ob Bistrici pri Kamniku — Stran 93 J. Dular : Navratilov Zapis iz leta 1849 -- Stran 99 J. Šašel : O najstarejšem napisu iz Emone — Stran 110 M. U r š i č : O zdravniku Florijanu Sentimerju — Stran 114 A. R e i s m a n : Bourboni v Slovenskih goricah — Stran 116 MUZEJSKE NOVICE: D. Gorišek: Muzej v Škofji Loki — Stran 118 ZGODOVINSKO BRANJE: J. Š.: Ob stoletnici podjetja Kamnik v Kamniku — Stran 122 J. Š.: Dve sto let rudnika Zagorje — Stran 122 J. S.: Kamniški zbornik 1955 — Stran 122 J. Š.: Liboje. 25-letnica »Svobode« 1929—1954 — Stran 122 Slika na ovitku: Del Robbovega vodnjaka v Ljubljani (foto Marijan Pfeifer, Ljubljana) Priloga : F. Mihelič: Mrtvi Kurent (barvni lesorez) Vinjeti sta delo prof. J. Plečnika Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Zvone Miklavič izdaja in zalaga: Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lokalno zgodovino. Pred- stavnik Jože Sorn. Oprema ing. arch. Ivo Spinčič Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani, Uredništvo in uprava v iLjubljani, Mestni trg 27/111 (Mestni arhiv). Tekoči račun pri Mestni hranilnici ljubljanski št. 601-505-1-75. Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 din. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA MERKANTILIST FRANC RAKOVEC-REIGERSFELD (1697—1760) j02e SORN Velika geografska odkritja konec XV. in v XVI. stoletju ter pozneje, razmah trgova- nja v svetovnem merilu, prenos trgovskega Ln prometnega težišča iz Sredozemlja na obale Atlantskega oceana, to so — povzeto v kratkem — dogodki, ki pomenijo odločilen udarec ozkemu srednjeveškemu načinu tr- govanja in gospodarstva sploh in ki v glav- nem označujejo začetek novega obdobja v življenju in mišljenju evro,pskega človeka. Gospodarska osnova srednjeveške Evrope se je rušila vse hitreje, predvsem v Zahodni Evropi; učinek je pojemal v smeri proti vzhodu. Posledica velike trgovine, ki ima svoj za- četek seveda že v času pred odkritji, je bilo hitro in močno osredotočenje velikih kapi- talov v rokah posameznikov, v rokah vele- trgovcev (trgovski kapital); ta pojav, ki ga splošno imenujemo prvobitna akumulacija, je bil časovno in vsebinsko predhodnik industrijskega kapitala. Šele ta se je v glav- nem lotil graditve industrije, šele njegov obstoj predstavlja osnovni pogoj za kapita- listično proizvodnjo. Prav odločilni in širo- kopotezni poseg industrijskega kapitala v industrializacijo dežel pa pojmujemo kot začetek novega, namreč kapitalističnega na- čina proizvodnje. Na Slovenskem opazimo, da se je pričel industrijski kapital živahneje uveljavljati nekako od prve četrtine XVIII. stoletja da- lje, če si seveda odmislimo idrijski rudnik živega srebra, nekaj železarskih fužin in še kak manjši obrat. Trgovski kapital se je zelo počasi preobražal v industrijskega ne- kaj zato, ker so skromnemu povpraševanju na tržišču v glavnem še vedno zadoščali cehi in druge oblik;e proizvodnje, nekaj pa zato, ker je bilo bolj donosno trgovati kot pa vložiti nakojpičeni denar v obrate in tu iskati dobiček. Da je celotna gospodarska zaostalost avstrijske države učinkovala pre- cej zaviralno, menda ni treba še posebej po- udarjati. Resnim podjetnikom je nudila dr- žavna oblast bolj malo opore in tuje uvože- no blago se je zato še naprej uveljavljalo na naših tržiščih. Prav v to začetno dobo pomembnejšega uveljavljanja industrijskega kapitala na Slovenskem sodi življenje in delo Franca Rakovca; njegovi spisi prav dobro kažejo težnje slovenskih gospodarskih krogov tiste- ga časa in pa Rakovca samega, ki je z bese- dami in dejanji dokazal, kaj je merkanti- lizem. KAJ JE MERKANTILIZEM? Merkantiüzem ali merkantilni sistem (lat. mercator = trgovec) je iprva bolj ali manj načrtna gospodarska politika države in prva teoretična obdelava razvijajočega se kapi- talističnega načina proizvodnje. — Razglab- ljanja o merkantilizmu povzemajo vsi pisci gospodarskih zgodovin v trditev, da je afc- tiDna trgovinska bilanca, izražena v geslu »več izvažati in manj uvažati«, edina dog- ma, ki jo je postavil merkantilni sistem, in je osrednji pojem, okoli katerega se suče sleherni izmed številnih spisov one dobe. Oncken pripominja,* da niso merkantilistič- ni pisci nauka o trgovinski bilanci dogma- tično nikdar jasno razvili in da ta »sistem« pravzaprav ne more veljati kot znanstveno dovršeni sistem; razvojno predstavlja »pred- zgodovino« meščanske klasične politične ekonomije.^ Glede na metodo dela merkan- tilizem ni bil analitičen, pronicljiv in teore- tično dodelan »sistem«, pač pa bolj deskrip- tiven, empiričen, prakticističen; kapitali- zem je bil še vedno na ,prvih stopnjah raz- voja, ni pokazal še vseh svojih lastnosti in zato ni bilo moč spoznati njegovo bistvo. Kljub vsemu pa je bil merkantilizem za ta- kratne evropske razmere in čas v bistvu nekaj zelo naprednega, ker pomeni »preki- nitev odnosov« s srednjim vekom in začetek nezadržnega napredovanja kapitalizma.^ Prvotno merkantilizma niso imenovali s tem imenom; izraz »Systeme mercantile*, »Systeme commercial« so — po Onckenu* — pričeli uporabljati šele poznejši fizio- 81 LETNIK III. LJUBLJANA 1955 ZVEZEK 2 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kratski nasprotniki. Takratna literatura je poznala samo »science de palice«, ^sSystem der landesfürstlichen Wohlstandspolizei«. MERKANTILIZEM V NEMČIJI IN AVSTRIJI Ta novi gospodarski sistem se je zaradi okoliščin seveda razlikoval od dežele do de- žele, ne da bi bilo s tem načeto samo bistvo problema, namreč aktivna trgovinska bi- lanca. Pojem ka^pitala srečamo prvič omenjen menda v italijanskih trgovskih knjigah sred- njega veka.^ Zato se tudi ne moremo čuditi, če se časovno med prvimi merkantilisti — proti koncu XVI. stoletja — pojavijo v ita- lijanskih državicah bankirji, ki so s svojimi spisi opozarjali na valutne probleme v smi- slu merkantilizma.' Medtem ko se opaža v angleškem merkantilizmu, ki se je pričel uveljavljati skoraj sočasno z italijanskim, se je pa neprimerno bolj razmahnil in imel svetovnopomembne učinke, močna poteza agrarizma (»agrarni merkantilizem«), je bil francoski merkantilizem, ki ga po Jeanu Colbertu, ministru Ludvika XIV., imenuje- mo »colbertizem«, bolj usmerjen v izgradnjo industrije; španski in portugalski sta bila osredotočena na trgovanje z lastnimi koloni- jami, nizozemski na splošno prometno po- sredovanje in prevažanje blaga (»tovorniki Evrope«). Rusija je dala okoli leta 1725 pis- ca, ki je zastopal splošna načela merkanti- lizma in se je zavzemal za ukinitev tla- čansiva.' Nekaj svojevrstnega je merkantilizem v avstrijskih in nemških deželah: tu se je razvil zaradi posebnih pogojev in neposred- nih zvez s potrebami deželnega kneza v tako imenovani kameralizem,^ čisto prak- tično uradniško disciplino. — V čem se raz- likuje kameralizem od merkantilizma? V čem je bistvo funkcije kameralizma? Vse nemške in avstrijske dežele so bile po končani 30-letni vojni (1618—48) precej opustošene in izčrpane, tako državna bla- gajna kot blagajne številnih knezov so bile prazne, trgovina je zastala in vrednost de- narja je padla — z eno besedo — nastopila je revščina, kakršne na Zahodu ob istem času niso poznali. Zato ima kameralizem po eni strani funkcijo obljudenja dežel, po drugi pa značaj komorne vede, torej v ne- kem smislu državnofinančne in knežje- finančne vede. Kameralizem je seveda prav tako koi merkantilizem drugod po svetu protežiral glavne nosilce nove in napred- nejše gospodarske dejavnosti, se pravi me- ščanstvo, tretji stan. V nemško-avstrijskih deželah še toliko bolj, saj ga je dolgotrajna vojna gospodarsko izčrpala. Mir, ki je zaključil dolgotrajno morijo, je dokončno utrdil versko in politično dvotir- nost nemškega sveta: na jugu se je utrdila katoliška habsburška monarhija, na severu pa se je utrjevala protestantska hohenzol- lernska državica. Ta dvojnost se seveda kaže tudi v kameralistični literaturi; sever- na, protestantska, je miselno bogatejša in se deli v tri skupine — v kameralistično v ož- jem smislu besede, y filozofsko in statistično vejo. — V splošnem je kameralizem v Pru- siji najmočneje napredoval v času kraljev Friderika Viljema ^ (1713—40) in Friderika Velikega (1740—86). Katoliško literaturo pričenja J. J. Becher; njegov »Politischer Diskurs ...« (1668) za- stopa mišljenje, da je populacija dežele cilj deželnoknežje politike blaginje. — Njemu je sbčen F. W. Hörnigk, ki je leta 1684 iz- dal knjigo »Österreich über alles, wann es nur will«. Glavna njegova misel je, naj se lastno narodno gospodarstvo povzpne do neodvisnosti od tujine. — Tretji kameralist, W. Schröder, trdi v »Fürstliche Schatz- und Rentkammer« (1686), da bogastva ali siro- maštva dežele ne povzročata uvoz ali izvoz denarja, pač pa ravnovesje (balanciranje) komercija. V splošnem moremo trditi, da vsa kame- ralistična literatura ni na višini zahodno- evropske; ta na prvo niti ni imela znatnej- šega vpliva in prav zato je prva ostala ne- kako osamljena ter brez večje povezave z ostalim svetom — torej tudi siromašnejša. Pri nemško-avstrijskih kameralistih ne opa- zimo pomembne širokopoteznosti. Ta malo- meščanskost, da jo tako imenujemo, je od- sev stanja nemškega oziroma avstrijskega tretjega stanu, stanu, ki iz stvarnih in oseb- nih razlogov ni imel take moči in veljave kot drugod v Zahodni Evropi. FRANC RAKOVEC-REIGERSFELD - ŽIVLJENJE IN DELO Reigersfeldi so slovenski Rakovci, po po- reklu gorenjski kmetje, doma z Rakovice blizu Kranja.' Enemu teh Rakovcev, ki se jc nekako sredi XVII. stoletja preselil v Ljubljano, Janezu Boštjanu, stanovskemu knjigovodji, proti koncu tega stoletja že plemiču von Raigersfeldt (von Adlershof- fen), se je v glavnem mestu dežele rodil dne 6. julija 1697 sin Franc (Henrik Jožef). Mladi Franc je bil deležen vzgoje in po- uka pri ljubljanskih jezuitih. Ta in domača tradicionalna krščanska vzgoja sta vtisnili vanj svoj pečat za vse življenje; nadaljnji 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA Študij na Dunaju je vplival nanj v istem smislu. Po Dunaju je nadaljeval pravne vede v Löwenu (Louvainu) v gospodarsko napredni in versko mešani Flandriji. Kot 18-letni absolvent je nato odšel na pot po industrijsko zelo razviti, kulturno razgibani in versko neenotni zahodni Evropi: bil je v Nizozemski. Holandiji, Angliji. Franciji, porenski Nemčiji. Tu je imel dovolj prilike, da se je seznanil z merkantilizniom v teoriji in ipraksi, da je občeval z ljudmi, ki so imeli drugačne filozofske in verske poglede na svet, da si je torej močno razširil obzor- je. Prav v dneh, ko se je mudil v Parizu, jo tu že delovala znamenita Mississippi družba, ki jo je pomagal ustanoviti Škot John Lam, znani finančni čarodej. Ko se je spomladi 1717 vrnil na Dunaj, se je v tistem času tudi Avstrija pričela močneje zanimati za merkantilizem. Tu je Rakovec zvedel, da obravnavajo na dvoru načrt, kako bi pomagali deželam in državni blagajni na noge na ta način, da bi uvedli boljši komercij, več manufaktur, pomemb- nejše pomorstvo itd. Ker je mladega Ra- kovca gospodarstvo privlačevalo, je name- raval oditi v Holandijo, da bi si pridobil še več izkušenj v kakem trgovskem uradu. Zaradi nasprotovanj verskega značaja pa je moral spremeniti načrt tako, da je odšel v Genovo, kjer je pri neki tvrdki opravljal trgovske, dopisniške in druge posle; tako se je spoznal tudi z italijanskim merkanti- lizmom. Po enem letu se je vrnil na Reko. Prvo pomembno Rakovčevo uveljavljenje je prišlo do izraza leta 1719 takole: Domi- nik Hingerle, ljubljanski trgovec na velike daljave, je hotel uresničiti zamisel, da bi se sukno za graničarje, branilce avstro-tur- ške meje, ne uvažalo več z Beneškega, pač pa bi se (pri Ljubljani zgradila suknarna, ki bi zalagala to vojaško tržišče z domačim suknom — torej docela v skladu z merkan- tilizmom. Znatne kapitale za podjetje sta hotela prispevati še Mühlbacher in Fran- cov oče Boštjan. Posel je bil dogovorjen, dvorna komora pa naprošena za izključni privilegij; mladenič se je napotil v Južno Italijo po volno. Ko se je vrnil, je zvedel, da privilegija niso prejeli — brez njega pa se podjetniki niso upali pričeti s proizvod- njo. Vrnil se je na Reko, za volno pa, ki jo je prodal, je ku)pil tu poleti 1720 ladjo in odpotoval z njo po trgovskih poslih v Sici- Zufemberški grad, pod njim nekdanji mlin za papir (ok. 1716 ; — ok. 1870), oz. poznejša usnjarna (b. Jakac, pastel, 1956) ; lijo, kjer je nameraval navezati ožje stike i s kraljevino Neapelj. — Poleti 1721, ko je najbrž prodal svojo ladjo, se je zaposlil pri avstrijski Orientalni kompaniji. V tej službi ; je poleti 1723 vodil tri kompanijinc ladje ! in dve avstrijski vojni ladji na Portugalsko,, da bi tam prodal blago in navezal trgovske zveze s to deželo. Po enem letu se je vrnil domov in stopil iz službe pri kompaniji za- j radi neke neupravičene kritike. j Marca 1725 je postal prisednik pri ograj- nem sodišču v rodnem mestu. Toda napri- : merno bolj tod ta pravtia ustainova ga je pri- vlačeval komercij, kamor se je vrnil maja 1731, koi je bil nameščen pri tržaški Intendan- za del Commercio. Toda ni še preteklo leto, ; ko je bil določen za člana komisije, ki ji je bila dana naloga, da razišče in uredi notra- njeavstrijsko mitninstvo in tarife. To mu | je nudilo neposredni v^pogled v komorne za- ! deve in povzročilo, da je napisal več spisov : o neredu in odpravi le-tega v mitninstvu ] ter o ukinitvi privatnih mitnic.'" Po nekaj ! letih je opustil to članstvo in se vrnil v ] priljubljeni Trst, kjer je opravljal razne i pomorske in trgovske posle. \ Spomladi 1747 je pri novo ustanovljenem i oblastvu v Ljubljani, pri reprezentanci in ; kameri za Kranjsko, postal svetnik — tedaj ] že kot baron; to je ostal do smrti konec marca 1760. Nekaj let prej, leta 1752, je še pričel po \ malem kopati premog v Zagorju ob Savi. j i RAKOVEC KOT MERKANTIUST Predvsem moramo poudariti, da Rakovec ni zapustil svojih merkantilističnih misli zapisanih v vsebinsko zaokroženem in enot- nem spisu bodisi v rokopisu bodisi v ti-1 skani obliki. Take misli moramo »loviti« ; po različnih rokopisih, raztresenih po nje- ; govi ostalini. ] V času, ko je živel Rakovec, to je v glav- ; nem v prvi polovici XVIII. stoletja, so \ predstavljali na Slovenskem cehi še vedno i močno in domala edino proizvajalno silo — KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO toda bolj in bolj je raslo nasprotovanje proti njim ipredvisem in zlasti v vrstah ka- meralistov. 2e v dvajsetih letih tega stoiletja je bila vrsta uglednih gospodarstvenikov na Slovenskem načelno proti cehom, češ da predstavljajo le-ti coklo v gospodarskem — še posebej industrijskem — napredku. Ra- kovec pa je storil še korak dalje, ko je trdil, naj nastajanje mojstrov, pomočnikov in va- jencev ne bo več notranja zadeva cehov sa- mih, pač pa stvar oblasti; ukinejo naj se vsi cehi razen pekovskih, mesarskih in po- dobnih. Iz tega moremo razumeti, naj bi bili odpravljeni vsi tisti cehi, ki nosijo v sebi znake industrijske proizvodnje. Driigi ce- hovski ljudje naj bi se preobrazili v svo- bodne rokodelce in obrtnike, kot je tako res bilo v razvitem kapitalizmu. Seveda je bila tudi Rakovcu aktivna tr- govinska bilanca jedro nove gospodarske politike. Tudi njemu je trgovanje, komer- cij vir bogastva: »Brez njega je velika de- žela čisto majhna, majhno deželo .pa na- pravi bogato.« To se da doseči s pomočjo dobre policije, ki naj tudi sicer posega v vse veje javnega življenja: v pravosodje, v finance, vojaške zadeve itd., ne nazadnje v mitninstvo, češ da je treba pojmovati ure- jene tarife »als ein Meister-Stuck in der Po- licey«.** Naš pisec pozna celo dva komercija: prvi deželi koristi, drugi je tisti, ki ji prinaša škodo; prvi prinaša v deželo denar, drugi pa ga odnaša. Ysaka teh vrst pa se, po nje- govem, deli v dve veji: prva veja korist- nega komercija se ukvarja s tem, kako bi v deželi se zbirajoči denar in ljudi obdržali doma in oboje koristno uporabljali, druga veja pa je tista, ki prinaša ljudi in denar iz tujine v domovino. Obe veji škodljivega komercija sta seveda samo nikalno pove- dani gornji vrsti koristnega komercija, se pravi: prva veja izvaža iz domovine denar in ljudi, druga pa preprečuje dotok denar- ja in ljudi iz tujine. — Ker vodijo ves ko- mercij trgovci, se morejo potemtakem tudi oni razdeliti v dve skupini, v koristne in škodljive. Če že prvi preprečujejo izvoz surovin s tem, da ustanavljajo doma manu- fakture in tovarne, dovažajo iz tujine suro- vine, jih predelajo in izvažajo izdelke ter s predelavo zaposlijo domačine, pa drugi ne proizvajajo nič, pač pa vse, kar kupijo v tujini, doma drago prodajo. Na (prvem mestu omenjeni trgovci izvažajo blago celo z lastnimi ladjami in s tem pomagajo pri preobrazbi države v pomorsko silo, na dru- ge trgovce pa naletimo tam, kjer ni dobre policije.** Nekje je zapisal: »Salus Populi suprema Lex esto!« Po njegovem prejjričanju pa se »blagostanje v deželi more doseči edinole z dobro urejenim komercijem, financami in policijo«. Ze v času 30-letne vojne se je pričel av- strijski mitninski in carinski sistem potap- ljati v nered, ki v splošnem ni bil bistveno izboljšan do terezijanskih reform. Zato je leta 1742 Rakovec predlagal (vpliv Schrö- derjevih statističnih tablici), naj se vsako leto sestavijo iz vseh mitninskih in carin- skih izvlečkov pregledi, da se bo videlo in vedelo, kaj in koliko blaga se v deželi po- troši ter kaj in koliko se izvaža in kolikšen je tranzit. Iz pregleda takih tablic se bo moglo razbrati, katere kanale je treba za- preti, da ne bo odtekal denar v tujino, ka- tere pa odpreti, da bo denar pritekal v do- movino." Te tablice bi šele omogočile pre- sojo, katere manufakture naj se ustanovijo, da bodo res donosne in da bodo uspevale. S tem se je Rakovec močno približal pruski statistični veji kameralizma in pa misli o načrtnem gospodarstvu, ki jo je merkanti- lizem rad obravnaval. Naš kameralist je mogel povsod v Zahod- ni Evropi videti močne mornarice; v pri- meri z njimi je bila avstrijska zelo siro- mašna. Prav v zvezi s tem je leta 1730 zapisal v nekem ^isu, kjer govori o koristi pomorstva za državo, te-le originalne misli: Kranjska ima za poljedelstvo dovolj ljudi, da, še preveč. Tisti kmet, ki ima celo pose- stvo, pa bi hotel dati enega izmed svojih sinov služiti prostovoljno na ladjo, naj bi bil za ves čas. ko' bo sin na ladji, oproščen davka in kontribucije — lastnik ladje, na kateri služi mladenič, pa naj plača oboje mesto očeta zemljiški gosposki.'* V ostalem pa tudi zanj ni bil pomorski komercij nič manj važen kot kopenski, za kar so seveda pogoj dobre ceste. RAKOVEC KOT SOCIOLOG Kadar koli govorimo o Rakovcu in nje- govi dobi na Slovenskem, moramo misliti na tri stvari: prvič, da je takrat še vedno pre- vladoval v življenju in mišljenju tudi naše družbe barok z vso svojo mentali teto — drugič, da med meščani tedanje dobe ni bilo človeka, ki bi ga mogli označiti kot nosilca prosvetljenih, naprednih, kaj šele revolucionarnih misli, človeka, ki bi pome- nil v naši sredini nekaj novega, original- nega — tretjič, da sta bila industrija in de- lavski razred dobesedno še v povojih. Vse je živelo in delovalo v duhu tradicije, ki 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Že sama po sebi ni mogla pognati iz svojega bistva novo miselnost. Za nas pomeni torej barok toliko kot -»duh časa« (pri Nemcih »Zeitströmung«), ki je dajal osnovni ton tako etiketi visoke družbe kot pobožnim opravi- lom cehovskih bratovščin, ki je dalje pre- žemal govore in spise cerkvenih gospodov od najvišjega do najnižjega, ki je končno z močno, čeprav nevidno silo narekoval tudi laikom, kako naj pišejo to, kar pišejo. Ta duh časa opazimo pri Vajkardu baronu Valvasorju v njegovi Slavi vojvodine Kranj- ske, pri Janezu Svetokriškem v njegovih pridigah, 'pri Francu Rakovcu pa v njego- vih spisih. Ta pripadnik tretjega stanu ni torej nič drugega kot otrok dobe, v kateri je živel — in ki je ni nikoli prerasel. Zanj je v veliki meri značilno stagniranje, če moremo tako imenovati pomanjkanje notra- nje težnje po tem, da bi zavzel kritičen odnos do družbe in njene baročne konser- vativnosti, da bi jo' opazoval realno in dajal svoje pripombe ter mišljenje k vidnim ma- nifestacijam javnega življenja (n. pr. razvoj industrije in proletariata, agrarni problemi, prosveta množic, duhovni tokovi časa ipd.). Rakovec ni bil niti izrazit filozof niti merkantilist-mislec in pisatelj v najširšem smislu besede. Bil je in ostal je kameralist- praktik, višji in ugleden državni uradnik, človek, ki so mu globlja razmišljanja o se- stavu družbe in O' spremembah v njej še ne- znana stvar. Njegove zapisane misli so nepri- merno bolj dokument splošnega mišljenja dobe in okolja kot pa rezultat kritičnega duha. Sicer pa — kar se tiče domačih raizmer — se ni imel pri kom učiti in ni nikogar na- daljeval pri njegovem delu; on sam pa tudi ni začetnik tradicije prosvetljenstva v naj- širšem pomenu besede. Res je, da Rakovec ostro kritizira ne- vzdržno stanje državnih financ ter gospo- darsko politiko dvora, toda to dela vedno kot kameralist in načelni pristaš knežjega absolutizma; nikdar ni kritiziral iz naspro- tovanja do dvora in državnega sistema, pač pa le kot človek, ki se trudi zboljšati to, kar se da zboljšati brez revolucionarnih posegov. Kot monarhist povzdiguje svojega vladar- ja zelo visoko: »Vse, kar se dogaja, se do- gaja v imenu kneza; dobro in slabo, vse je pripisati njemu... Njegova dolžnost je, da vlada, da ve, kaj se dogaja in kaj naj se zgodi. Njegova dolžnost je, da pazi na bla- , ginjo svojih dežel in podložnikov.« Mož, ki je mnogo potoval po Evropi in ki je — kot sam trdi — bral v originalu vsaj razne francoske pisce, mož, ki je vedel, da novo. duhovno valovanje na zahodu potiska v ospredje ljudstvo, narod, ki naj bo nosilec suverenosti, ta mož torej se sam v sebi ni povzpel do te miselnosti, do tega prepri- čanja. So mar ozke avstrijske in domače razmere vplivale nanj, da je to prepričanje »opustil«? K obravnavanju absolutizma se povrne še večkrat. Znano je, da je povsod v Evropi našel merkantilizem močno oporo v vla- darju, saj je le-temu služil, in vladai ga je ščitil in pospeševal, saj mu je merkantili- zem koristil. Knežji absolutizem in merkan- tilizem sta sočasna in soodvisna družbena pojava. Zato se seveda ne čudimo, če trdi tudi Rakovec z drugačnimi besedami isto: »Nagrajevanje dobrega in kaznovanje sla- bega je edino sredstvo, ki z njim vrši knez svojo dolžnost... in odvrača od podložni- kov vse zlo. To sredstvo je edina in prava lastnost žezla, to je zanesljiva in trdna opo- ra krone.« Kako si je Rakovec zamišljal uresničitev gesla, ki ga je zapisal, da namreč »so boljši Armin Landcck (ZDA), Colosseum, jedkanica. 1954 //Prvona- grajenec na I. mednarodni grafični razslavi v Ljubljani I poleti 1955) : KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Časi odvisni od boljših ljudi«? Po njegovem jevseto' »odvisno zgolj od kneza«. Toda če je knez slab vladar, kot je bil n. pr. Kari VI., katerega vlado je Rakovec posredno močno kritiziral? Na to nam naš pristaš absolutiz- ma ne odgovori naravnost: »Knezom da Bog moč, oblast, da z njo vladajo in da niso odvisni od ministrov in drugih služabnikov. To je prava, prirodna in najboljša vlada.«'' (Podčrtal J. Š.) Po mnenju našega pisca se družba deli v naslednje tri skupine (drey Classes) : prvo skupino ljudi sestavljajo itisti, ki skrbijo samo zase in vedno' razmišljajo o tem, kako bi to, kar jim ne ugaja (kar jih inkomodi- ra), odrinili od sebe, hočejo pa imeti to, od česar pričakujejo korist; druga skupina ne išče to samo zase, pač pa tudi za svoje bližnje; tretja skupina ne skrbi samo zase in za svoje bližnje, pač pa za splošno do- bro in se poteguje za to, da odkloni od družbe zlo in ji skuša zajamčiti vse dobro. — Prvo skupino ljudi ožigosa kot sebične- že, drugo imenuje krščanske ljudi, tretje pa ljudi, ki imajo na sebi nekaj božanskega. Nedvoumno klasificira Rakovec družbo po moralnih vidikih, obdeluje jo s prijemi kr- ščanskih meril, torej z nečim, kar je bilo takrat in še dolgo potem močna tradicija. Pisec je bil sodobnik velikega tolminskega kmečkega punta; videl je, kako beže tlačani z dežele v mesto in vedel je za vzroke tega družbenega pojava; vedel je, da se zaradi pomanjkanja manufaktur in drugih obratov ne morejo zaposliti niti poklicni delavci; bil je priča nezadržnega kopičenja proletari- ata v mestih — toda odvečne delovne sile ni mogel strpati nikamor drugam kot v pri- silne delavnice in vzgojevalnice, kajti to je bilo tako po njegovem prepričanju kot po mišljenju vse takratne družbe edino sred- stvo, da se spravijo s ceste »pohajkovalci in berači«.*' »Kjer ni prisilnih delavnic in vzgojevalnic, je to znak lenobe, kjer ni za- stavljalnic (monies pietatis), je to znak pre- majhne pozornosti do ljudi, ki so v stiski, kjer pa ni sirotišnic, je to znak šibke lju- bezni za bližnjega in za lastne otroke.« Problem populacije in demografije so ka- meralisti resda poznali, toda razvoj te veje znanosti je bil še tako šibak, da rezultatov niso znali analizirati in izkoriščati v znan- stvene namene. Popis prebivalstva v Ljub- ljani, izveden proti koncu Rakovčevega življenja (leta 1754), bi mogel nuditi socio- logu mnogo snovi za teoretična razglablja- nja, saj je precej točno pokazal družbeni sestav prebivalcev;*^ le-ta je odseval precej malomeščansko, da, proletarsko lice. — Od šiudiranja družbenega sestava pa do vpra- šanja, zakaj tako, pa je samo še en korak, čeprav zelo velik korak; tudi Rakovec ga ni znal napraviti. Kaj nam pomagajo nje- govi številni številčni podatki o prebival- stvu raznih mest, tako slovenskih kot tujih, če pa so vsi brez razlage, brez tolmačenja, kaj naj si za temi podatki predstavljamo? Kmečkega vprašanja se Rakovec komaj kaj več kot dotakne. Pridružuje se tradi- cionalnemu mišljenju, naj ostane podložnik samo podložnik in naj zvesto izvršuje svoje obveznosti: »Podložnika, ki izpolnjuje svoje dolžnosti, je treba pred Bogom in pred ljudmi bolj ceniti kot pa kneza, ki svojih dolžnosti ne izpolnjuje. Srečnejši je podlož- nik, ki si nima kaj očitati kot pa knez, ki ima svojo vest obremenjeno.« Ce že naš kameralist ponavlja priljub- ljeno prispodobo klasičnega Menenija Agri- pe in jo nekoliko preoblikuje, češ da se more država ali corpus politicum kar dobro primerjati mikrokozmu ali človeškemu te- lesu, kjer je treba skrbeti za to, da bodo vsi členi pri moči in zdravju, če naj bo glava (= vodstvo države), od katere zavise vsi členi, sposobna opravljati svoje funkcije, če že trdi to, zakaj ni dovolj pozoren do zdravja rok, do zdravja kmeta? — Pozor- nost kameralistov je bila usmerjena v zdravje nog, se pravi prometa in trgovanja ter se s problemom tlačanstva niti v celoti niti v podrobnostih ni ukvarjala prav iz- datno. Za Rakovca je važnejše reševanje problema mitninstva in tarif kot pa vpra- šanje kmetovega zdravja. Šele fiziokratizem se je bolj poglobil v kmečko vprašanje, toda Rakovec že ni več utegnil vsrkati no- vega gospodarskega gibanja; ostal je kame- ralist do konca življenja. RAKOVEC KOT MISLEC Tudi kot mislec se drži naš svetovljan že ustaljenih oblik razmišljanja. Da je po sve- tovnem nazoru idealist, ne razberemo samo iz njegove trditve, da so izvor vseh dejanj ideje, pač pa tudi iz celotnega osnovnega tona njegovih spisov filozofske vsebine. Kot bi poslušal pridigo Janeza Svetokri- škega ti zveni v uho Rakovčeva trditev, da imata »dobro in slabo svoj izvor v Adamo- vem grehu in božji milosrčnosti«. — Toda le-ta se pokaže tudi kot dialektik, ko trdi, da »se nič ne zgodi, kar ne bi bilo posle- dica nečesa, kar se je zgodilo že prej in že prej imelo svoj vzrok in pogoje za to — in kar bo spet imelo neke posledice ter bo prej ali slej povzročilo nadaljnje učinke«; 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA to pomeni, da vse, kar je, je posledica ne- kega prejšnjega učinka in je istočasno vzrok za nove, poznejše učinke — kajti »svet obstaja zgolj iz zaporednosti dogod- kov, ki povzročajo neprestane revolucije ..., ki jih razumemo pozneje, pogosto šele v drugi ali tretji generaciji. Zato se v pre- sojanju ne smemo prenagliti, kajti najvišji voditelj sveta je v dejanjih nepojmljiv«. — Dolga razglabljanja o sreči in nesreči ter o smislu obojega, namreč da bog s tem preizkuša ljudi, zaključuje z znano maksi- mo: »Nič se ne zgodi brez vzroka in vse ima svoj zakaj in zato ..., kajti vse izha- ja iz Boga ..., svet pa je poln hipokriz.«'* Zelo verjetno je, da se Franc Rakovec ni nikoli utegnil zaradi gospodarskih poslov poglobiti v takratno zahodnoev- ropsko filozofsko literaturo, čeprav vemo, da je prelistaval dela, ki so prišla iz Pariza na Dunaj. Toda to je delal morda bolj iz potrebe po Siplošni izobrazbi kot pa z ozko določenim namenom. Mož je bil za takratne čase in razmere zelo razgledan in izobražen, ostal pa je pristaš absolutizma in teokratizma, človek, ki ima dober namen, da izboljša, kar se izboljšati da — vse to pa spet za večjo moč vladarja in pa, ker »vse vodi Bog«, tudi v večjo slavo božjo. Te svoje misli je povzel v neki svoji fran- cosko zapisani maksimi takole: »La meil- leure morale est de se rendre utile au public et a son prochain pour plaire a Dieu.« OPOMBE 1. August Oncken, Geschichte der Nationalökonomie, I', Leipzig 1923, str. 157. — 2. D, Rozenberg, Istorija političke ekonomije, Beograd 1949, sir. 39. — 3. Ib., str. 38—40. — 4. Oucken, op. cit., str. 148. — 5. H. Sieveking, Die kapita- li'Stische Entwicklung in den italienischen Städten des Mit- telalters (Vierteljahrschrift für Sozial- und Wirtschafts- geschichte, VII/1, 1909), Str. 64. — 6. Oncken, op. cit., str. 237 si. — r. Ib., str. 159 si. — S. Izraz kameralizem iihaija iz besede die Kainjner, komora, zibornica; vendar pa se pojem komorništvo, komornik bistveno razlikuje od pojma kame- ralizem, kameralist. Rakovec sam uporablja že leta 1750 v nekem spisu izraz scameralisten«. — 9. Arnold Luschin-Eben- greuth, Dio Freiherren von Raigersfeld, GMS XI, 1930, str. 36—42; XII, 1931, str. 18—32. — 10. Rakovčevi spisi, fase. II, ovoj št. 20, spis z naslovom »Mautwesen« iz leta 1732. — II. fase. Ill, ovoj No 8: »Wie das Policey und Commercién Wesen mit gutten success anzugreifen wäre . . .« z dne 26. nov. 1746. — 12. Fase. XXVI, ovoj G No 16: »Politische Reflexiones über das Policey- und Commerden Wesen«. Rokopis nosi da- tum 30. inovember 1744. — Fa&e. 11, ovoj št. 29 »Mautwesen«. — 13. Fase. XXVI, ovoj G No 4: »Pro memoria« z dne 1. marca 1742. — 14. Fase. II, ovoj D 18: »Raisonement über Commercién, Fiinanzen und Policey Weesen« iiz leta 1730. — 15. Vir v op. 16. — 16. Fase. XXVI, ovoj G No 2: »Rap-«- dien, Gedanken, Notaten«; prim, tudi moj članek v ZC VI—VII, 1952-53 (»Kosov zbornik«), str. 671—673. — 1?. Vlado Valenčič, Prebivalstvo Ljubljane 'pred dve sto leti; Kronika, öasopiis za slov. kraj. zgodovino, 11/3, str. 191^198. — 18. Fase. XXVI, ovoja z naslovoma: »Rapsodie verschiedener meiner Gedanken über den jetaigen Lauf der Welt . . .< in pa »Vicissitudiines Mundi«. Vsi Rakovčevi spisi se nahajajo v Dolskem arhivu (Ljub- ljana. Državni arhiv Slovenije). STEKLARNI NA NOTRANJSKEM JAVORNIKU DR. VLADO VALBNCIC Članek je del celote, kjer je autor obdelal ose steklarne na bivšem Kranjskem. Tu objavljamo dve notranjski steklarni zato, ker je treba apo^ zariti tudi na industrijo o krajih, ki niso bili najugodnejši za njen razvoj. Ustanovitev in delo prvega obrata pripada v glavnem obdobju merkantilizma, drugi pa že dobi precej razvitega kapitalizma. Obe pa sta delovali na osnovi manufaktumega načina pro- izvodnje in je zlasti za drugo značilno, da se je kljub temu mogla kar dobro uveljaviti na tržišču. UredmštofL..^ Steklarni pri Cerknici se morata zahva- liti za svojo ustanovitev obsežnim gozdo- vom na Javorniku, ki so ju mogli zalagati z drvmi. Prva steklarna v javorniškem go- zdu je nastala 1.1774, njen lastnik je bil Jakob Balletti, ki je 12. septembra 1774 skle- nil z grofom Gvidonom Kobenzlom kot va- ruhom mladoletnega lastnika Hasberga, grofa Ludvika Kobenzla, pogodbo za po- stavitev steklarne.' Ostala pa je v rokah prvega lastnika le malo časa; ko si jo je ogledal Hacquet, je bila že v rokah tamkajš- njega domačina Karla Obreze. Pri Hacque- tu nam je ohranjen točen opis steklarne iz okrog leta 1777, ki ga zaradi zanimivosti podajam v celoti.^ Hacquet popisuje svojo pot iz Cerknice takole: »... šel sem iz omenjenega kraja (t. j. Cerknice) proti zahodu v Karlovico, kjer sem nedaleč od nje naletel na steklar- no, ki je v precej dobrem stanju in so v njej zaposleni Cehi. Peč je prilično dobro dimenzionirana in ima zaradi šestih odpr- tin z dolgimi oddelki, skozi katere jemljejo delavci zmes iz loncev, obliko zvezdnatega okopa; na enem koncu je hladilna peč. Pri taki obliki imajo delavci prostor, da priha- jajo neovirano do svojih topdlnih loncev, katerih je toliko kot odprtin, torej je tudi toliko delavcev pri pihanju stekla, ne da bi upošteval pomočnike. Steklarna kuri le z drvmi, ki jih v tem kraju ne bo tako kmalu primanjkovalo, če bodo z njimi do- bro gospodarili, kar pa spada pri nas še 87 K.RONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO med pobožne želje. Kresilnik kot tudi kre- menjak in roževec morajo dobivati iz pri- bližno dve uri proti vzhodu oddaljenega hribovja; najslabše je s peskom in z glino za lonce, ki jo morajo dobivati izven dežele. Pepeliko in kresilnik pripravljajo uro da- leč od steklarne; skozi Dolenjo vas teče močan potok, ob katerem so stope, kjer drobijo kresilnik v prah, potem ga spražijo. Dalj časa je steklarna pripadala nekemu trgovcu v Trstu, ki je imel tudi tovarno za rozolijo; steklo, ki so ga izdelovali, je bilo po videzu slabo. Sedaj je lastnik steklarne neki kmet iz Cerknice, ki izdeluje razne vrste in velikosti kozarcev, steklenic, stekla v ploščah, tudi šipe za ure, tako kot na Češkem. Steklo je od dne do dne čistejše, ker pazijo bolj kot drugje na sortiranje kremenjaka, ki se uporablja za steklo. Se- danji lastnik bo prej prišel na svoj račun kot prejšnji, ker je na kraju samem in upravlja steklarno, medtem ko je prejšnji trgovec imel škodo, ker so mu steklarno vodili uradniki. Ti so v celoti raznesli do- biček s svojimi plačami in pa mogoče še na druge načine, kot so pri teh ljudeh v navadi. Zato je bil prvi lastnik raje prodal steklarno in vsa poslopja sedanjemu za 100 gold., kot pa da bi sam gospodaril, čeprav steklarne, stanovanjskega poslopja in skla- dišča ne bi mogli postaviti izpod 2000 gold. \elikega stekla za ogledala še ne izdelujejo, ker manjka potrebna brusilnica. V ostalem pa steklo ni le precej belo, ampak je tudi dobre kakovosti. Pri izkušnjah, ki sem jih napravil pri uporabi v kemiji, sem našel, da je steklo ti^pežno in ga kisline ne nače- njajo, znamenje, da je brez apnastih delov.« Verjetno pa tudi Obreza ni dosegel s ste- klarno tistih uspehov, ki jih je pričakoval, kajti 1.1785 je bila že v rokah novih last- nikov bratov Kreidl, trgovcev s steklom v Trstu. Nova tvrdka, ki je pozneje imela naslov Franc Anton Kreidl in sinovi, je obratovala kakšnih osem let, zadnja poročila o steklarni so iz 1.1793.' Za nakup steklarne ill za njeno opremo so novi lastniki najeli menično posojilo 10.000 gold. Preden je po- sojilo v maju 1788 zapadlo v plačilo, je tvrdka prosila za državni predujem iz ko- mercialnega fonda v znesku 10.000 gold, po 4 "/o obrestni meri in 10-letni odplačilni dobi proti zadostnemu zavarovanju. V prošnji je tvrdka navajala, da potrebuje posojilo za obratovanje steklarne. Gubernij je prošnjo odklonil, ker so po predpisih za dovoljevanje predujmov iz komercialnega fonda manjkali potrebni pogoji. V tem pri- meru ni šlo za novo manufakturo ali to- varno, ki je v državi še ne bi bilo, tudi ne za večje pospeševanje, izboljšanje ali poveča- nje že obstoječe. Prošnje gubernij ni mogel priporočiti tudi iz razloga, ker so bili pre- povedani predlogi za državne izdatke. Pro- silci so se pač obrnili na državo, ker zaradi vojnih časov niso mogli dobiti posojila pri zasebnikih.* Pri izdelovanju stekla je tvrdka Kreidl namesto pepelike in sode v veliki meri upo- rabljala morsko sol. Na njeno prošnjo ji je bil v letih 1785 in 1786 dovoljen carine prost uvoz 156 stotov morske soli iz Trsta za po- trebe steklarne v Cerknici za dobo treh let. Carina je znašala 58 in en četrt krajcarja za stot. Pogoji za dovoljenje so bili strogi, predvidena je bila kazen 500 dukatov, če bi steklarna uporabljala neocarinjeno sol v druge namene. Postopek je bil tak, da je morala steklarna carino sicer plačati, bila pa ji je potem četrtletno povrnjena, ko je dokazala, da je sol uporabila pri proizvod- nji stekla. Leta 1793 so Franc Kreidl in sinovi prosili za potrditev ugodnosti carine SI. 1. Talilna peč za steklo ČASOPIS ZA SLOVENSKO KR A JE V NO ZGODOVINO KRONIKA prostega uvoza soli, ki so jo uživali pod vlado Jožefa II., ter za povrnitev zneskov, ki so jih od tedaj /plačali kot carino in ki bi jih do potrditve privilegija še morali plačati. Okrožno glavarstvo v Postojni, pri katerem je steklarna prošnjo vložila, je pri- poročalo, da se tvrdki Kreidl dovoli carine prost uvoz 156 stotov soli iz Trsta, bilo pa je proti povrnitvi že plačane carine, ker da je sama kriva, ko je opustila prošnjo za ob- novitev pod dveletno vlado Leopolda II. sistiranega privilegija. Prošnji tvrdke Kreidl ipa ni bilo ugodeno. Rešitev, ki jo je de- želno glavarstvo prejelo z Dunaja in 17. apri- la 1793 sporočilo postojnski kresiji, poudar- ja, da je steklarna osvoboditev od carine dejansko uživala, zato se odkloni tako njena prošnja za povrnitev od tedaj plačane ca- rine kakor tudi za nadaljnjo osvoboditev. Po vladinem mnenju razlika v ceni soli zaradi carine nikakor ne more vplivati ne- povoljno na konkurenčno sposobnost pri prodaji njenih izdelkov, katerih vrednost znaša po navedbi tvrdke nad 30.000 gold. Ima pa steklarna že tako veliko prednost pred češkimi tovarnami zaradi tovornine; po vrhu tega ,pa tudi druge tovarne ne uži- vajo nikakih carinskih ugodnosti pri uvozu svojih surovin ali pomožnih sredstev za svoje izdelke.' Arhivski podatki nam ne odkrivajo raz- loga za prestanek prve steklarne pri Cerk- nici. Prošnja lastnikov za državno posojilo in njihova prizadevanja za dovoljenje ca- rine prostega uvoza soli kažejo, da so imeli finančne težave, ki so najbrž ovirale uspeš- no poslovanje. Ker so se tudi podložniki hasberškega gospostva, ki so bili upravi- čeni do lesa za lastne potrebe v javorniških gozdovih, pritožili, da so zaradi sekanja drv v gozdu za potrebe steklarne v nevarnosti njihove pravice, je verjetno, da je pričelo v okolici primanjkovati lesa in da je bil to vzrok za prenehanje.' Drugo steklarno v javorniškem gozdu, ki je stala nekoliko bolj proti jugu, je usta- novil Sigismund pi. Pagliaruzzi, lastnik Cekinovega gradu v Ljubljani. Dne 13. apri- la 1815 je okrožno glavarstvo v Postojni poslalo ljubljanskemu guberniju prošnjo grofa Mihaela Coroninija pl. Cronberga, lastnika Hasberga, in pl. Pagliaruzzija za dovoljenje o postavitvi steklarne. V svoji prošnji sta navajala, da bo steklarna pospe- ševala pridobitnost zlasti v svoji okolici, omenjala sta, da je pred petnajstimi leti v bližini še obstajala steklarna, ki pa je v škodo tamkajšnjega prebivalstva prene- hala. Pri novi steklarni je poskrbljeno, da bo uspevala in okolici dajala zaslužek. Iz- delovala bo tudi kristalno steklo in ga izva- žala, za kar bo prihajal denar v državo. Drva bo dobivala iz gozdne površine 290 oralov, kar bo zadostovalo za 20 let, letna poraba bo 1000 sežnjev drv po štiri nižje- avstrijske čevlje. V javorniškem gozdu ima- jo podložniki pravico do lesa, vendar se ta pravica ne nanaša na določeno gozdno povr- šino, temveč jim je bil les od primera do pri- mera odkazan iz enega ali drugega gozdnega dela. Ko so se gozdni ujpravičenci 1.1792 pri- tožili zaradi prevelike uporabe lesa nekdanje steklarne, so bili z dvorno odredbo zavr- njeni, ker da lastninska pravica hasber- škega gospostva do gozdov ni sporna in tako tudi ne njihove gozdne pravice, ki jim brez- plačno ostanejo. Zato sta prosilca v svoji vlogi izrazila mnenje, da zaslišanje občin gozdnih upravičencev pri izdaji dovoljenja za steklarno ni potrebno. Postojnska kresija je predlagala, da se dovoljenje za steklar- SL 2. Steklopihača (Obe sliki iz: Joh. Kunckel, Glasmacher- j kunst, .\iirnberg 1756) | KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO no izda, bila pa je mišljenja, da je treba zaslišati občine, ki imajo pravico do lesa v graščinskih gozdovih, da bi v bodoče ne bilo njihovih pritožb. Gubernij je pri reševanju prošnje posve- til vprašanju preskrbe z drvmi in pogojem za uspešno obratovanje veliko pozornost. Okoliščina, da je v bližini kraja, kjer naj bi se postavila nova steklarna, že bil pred nekaj desetletji tak obrat, da pa je v času svojega obstoja trikrat menjal lastnike in potem prenehal, kaže, da obratovanje ni bilo uspešno, zato bi bilo koristno ugotoviti razlog za opustitev. Predvidena površina gozda po predloženi tabeli o zalogi lesa ne bo zadostovala za kritje potreb steklarne za dobo 20 let, temveč kvečjemu za 12 let. Od 1.1792, ko so bile pritožbe podložnikov zavrnjene, je preteklo 23 let, od tedaj so se mogle razmere v gozdu spremeniti, zato bi bilo treba zaslišati občine upravičencev. V odgovoru okrožnemu glavarstvu v Postojni je gubernij izrazil svoje pomisleke, da bi 290 oralov gozda zadostovalo za steklarno in je zahteval, naj hasberško gospostvo iz- javi, če je pripravljeno odstopiti še del svo- jega gozda za dopolnitev (potrebe, to pa brez škode za gozdne pravice prizadetih občin. Posebna komisija okrožnega glavarstva, pri kateri naj sodelujejo tudi izveden gozdar- ski strokovnjak, zastopnik višjega rudar- skega glavarstva in pooblaščenci občin, naj preizkusi predložene tabele o stanju lesne zaloge v gozdu in zasliši občine upravi- čencev.' Komisija je ugotovila, da nad 12.000 ora- lov gozda hasberškega gospostva zadostno krije potrebe za obratovanje steklarne za dobo 20 let brez škode za lesno zalogo; lega v ta namen določenega gozda pa ne dopu- šča drugačne uporabe lesa. Gozdni upravi- čenci niso ugovarjali, temveč so se zavezali, da razen javorja, brestovine in stavbnega lesa, če ga ne bo dobiti drugje, ne bodo sekali v gozdnem ipredelu, določenem za steklarno; po dvajsetih letih pa zopet pri- dobijo vse svoje pravice. Podjetnika sta se zavezala, da se bosta pri sekanju držala določenih mej. Gozdnim upravičencem je bila na njihovo zahtevo priznana tudi pra- vica svobodne in neovirane uporabe poti, ki bi jo tovarna izboljšala za dovoz drv pod pogojem, da to ne prejudicira lastninski pravici gospostva. Dasi bi bil gubernij upra- vičen za izdajo dovoljenja, je vendar proš- njo predložil dvorni komori, ker so se po- javili dvomi o značaju lastninske pravice hasberškega gospostva. Njegovo posestvo je po deželno-knežjem urbarju od 15. junija 1573 nadvojvoda Karel sicer prodal, pridr- žal pa si je za večno pravico do zopetnega nakupa. Tako zastavljeno zemljišče je bilo dejansko last deželnega kneza, zato si gu- bernij ni upal sam odločati, čeprav je has- berško gospostvo predložilo dokaze, da so 1.1587 njegova zemljišča prešla kot kuplje- na in v gotovini plačana v dejansko last tedanjih posestnikov. Dvorna komora je s svojo rešitvijo od 30. oktobra 1815 Sjporočila guberniju, da ni ovire za podelitev dovo- ljenja za steklarno pod naslednjimi pogoji: 1. če bi hotela steklarna obratovati več kot 20 let, bo morala ponovno prositi za dovoljenje; 2. pri sekanju drv za steklarno je treba upoštevati meje za njen obrat do- ločenega gozdnega dela, in 3. podložnikom je treba dovoliti uporabo izboljšane gozdne poti; njihove pravice ostanejo nedotaknje- ne. Nato je 17. novembra 1815 gubernij izdal dovoljenje za steklarno. Z rešitvijo od 4. de- cembra 1815 pa je dvorna komora še pose- bej ugotovila, da hasberško gospostvo ni zastavljeno zemljišče.^ Sigismund pi. Pagliaruzzi je z lastnikom javorniških gozdov grofom Mihaelom Coro- ninijem sklenil 29. avgusta 1815 pogodbo, ki je urejevala pogoje za postavitev ste- klarne in za preskrbo s potrebnim lesom. Podjetnik je dobil po pogodbi pravico, da zgradi steklarno na kraju, ki se je imeno- val vrh Staje (? Verch Stajach) ali Kobilji dol. Lastnik gozda se je zavezal, da bo letno odkazal iz gozdnega dela, določenega v ta namen, 1200 sežnjev bukovih drv, ki bodo obstajale iz debel ali večjih hlodov. Meja tega gozdnega predela je potekala od hriba Suhi vrh po hrbtu na vrh Kozjek, od tu na Urbanov vrh (?), Podključnik (?) in na vrh Cele gore ter v ravni črti na kraj, kjer bo stala tovarna in se imenuje vrh Staje do jelke, zaznamenovane s posebnim znamenjem, od tu pa gre črta nazaj na Suhi vrh. Trajanje pogodbe je bilo določeno na 20 let; če bi v navedenem gozdnem predelu zmanjkalo lesa, bi ga smel podjetnik dobi- vati iz sosednjih predelov na Suhem vrhu, Kozjeku in iz doline Skarsovec (?). Cena za 5-čeveljska drva je bila določena na 40 kraj- carjev seženj. Kot najemnino za prostor, kjer bo stala steklarna, bo podjetnik plače- val 1 krajcar od sežnja. Zavezal se je tudi odkupiti prednostno od gozdnega lastnika pepeliko, ki jo bo proizvajal. Dvajset let ne sme lastnik gozda dovoliti nove steklar- ne v javorniških gozdovih. Za izvršitev svojih obveznositi položi podjetnik gozdne- mu lastniku 600 gold, kavcije, ki se mu bo obrestovala po 6 "/o, za kavcijo in za svoje 90 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KR A JEVNO ZGODOVINO KRONIKA pravice in pogodbo se sme vknjižiti na gra- ščinske nepremičnine.' Steklarna je bila postavljena na stavbni parceli št. 33 v katastralni občini Otok. V zapisniku stavbnih parcel je steklarna označena kot steklarna s pripadajočimi hi- šami in dvoriščem; merila je 1502 kvadrat- na sežnja. Obkrožale so to parcelo zemlji- ške parcele št. 3266, 3267 in 3268, prvi dve, ki sta imeli skupno površino 445 kvadratnih sežnjev, sta bili v zapisniku zemljiških par- cel označeni kot zelenjadni vrt, zadnja v izmeri 4 nižjeavstrijskih oralov in 705 kva- dratnih sežnjev, je bila pašnik. Kot se vidi iz zemljiške mape, je steklarno tvorilo 14 lesenih poslopij. Tudi lesena gradnja kaže, da je bila steklarna na tem kraju mišljena kot začasna, zato podjetnik ni bil priprav- ljen vlagati v zgradbe več kapitala, kot je bilo za njegov namen potrebno. Marsi- katera steklarna v naših gozdovih se je se- lila; ko je v njeni okolici zmanjkalo drv, so steklarno prenesli v drug gozdni predel, kjer je bilo lesa še v izobilju. Pri takem načinu obratovanja je pač razumljivo, da za steklarne v gozdovih niso gradili zidanih stavb, ampak so postavljali le manjše in lažje lesene zgradbe.^" Pagliaruzzijeva steklarna je pričela obra- tovati 1.1816. Kakor moremo sklepati po številu zaposlenih steklarjev, 1.1828 jih je bilo osem, najbrž brez pomočnikov, je imela le eno peč z največ osmimi lonci. Izdelo- vala je belo vzboklo steklo in steklene plo- šče (šipe). Njena proizvodnja je znašala 14.000 šokov vzboklega stekla in 2000 šokov steklenih plošč. Steklene plošče je proda- jala v Italijo, Grčijo, deloma tudi drugam v inozemstvo ali celo v Ameriko. Pri svoji proizvodnji je steklarna uporabljala pred- vsem domače surovine, kremenjak so kopali na Slivnici, čisto pepeliko iz bukovega lesa pa so pripravljali v javorniških gozdovih. Ker je bil kremenjak pomešan z apnencem in ni bil popolnoma očiščen vseh primesi, proizvodi cerkniške steklarne po mnenju Hlubeka niso bili posebno cenjeni, pred- stavljali so le navadno steklenino.*' V steklarni zaposleni steklarji so bili v začetku iz Češke in Štajerske. V vseh letih obstoja steklarne sem naletel v matičnih registrih cerkniške župnije le na tri priim- ke steklarjev, ki so bili slovenski (Govekar, Jerko, Jugovar) ; domačini so bili samo gozdni delavci in vozniki. Štajerski ste- klarji so prišli, kot smemo sklepati po nji- hovih rojstnih krajih, od raznih spodnje- štajerskih steklarn, od Ribnice na Pohorju, Jurkloštra, Ruš in Planine pri Kozjem; en steklar s slovenskim priimkom je prišel iz Zagorja ob Savi.*^ Steklarna se je pri sprejemanju delavcev in vajencev držala svojega reda. Za steklar- skega pomočnika je bil sprejet, kdor se je že prej kot vajenec — donašalec izučil in znal izdelati, to je izpihati, kozarec in ste- klenico, kot pomočnik je prejemal polovico mezde pravega steklarja. Po uspešni trilet- ni pomočniški dobi ga je tovarnar proglasil za steklarja in mu izdal mojstrsko pismo, tedaj je šele postal pravi steklar in pričel prejemati ustrezno plačo. Le taki so mogli dobiti zaposlitev kot steklarji, ki so doka- zali, da so v tem poklicu temeljito izučeni. Letni prejemki dobrih steklarjev so v Cerk- nici znašali do 800 gold." Na industrijski razstavi, ki je bila v Ljub- ljani leta 1844, je cerkniška steklarna raz- stavila razne svoje proizvode kot steklenice, kozarce in druge steklene izdelke, navadne, rezane in brušene. Finejše izdelke je pri- pravila pač le za razstavo, dokazala je svo- jo sposobnost za njihovo izdelovanje; njena proizvodnja pa je bila v glavnem usmer-. jena na ceneno blago za navadno uporabo^ ki ga je s posredovanjem Trsta prodajalai tiste čase največ v Grčijo in Italijo-'l Kot svojo prednost je imela steklarna, dai se je mogla pri proiz- vodnji posluževati či- ste domače pepelike iz bukovega pepela; na- mesto belega kreme- njaka je uporabljala z apnencem pomešan rože\ec, ki ga je bilo tam v velikih množi- nah. Za raztopitev 100 funtov kremenjako- vega peska je bilo po- trebnih 24 do 26 fun- tov pepelike; če pa je vzela četrti del prave sicilijanske mineralne sode, je dosegla razto- pitev z 12 do 15 funti pepelike in sicer 6 do 8 ur prej ter je na ta način prihranila tudi na kurivu.'* Dasi je bilo dovo- ljenje za postavitev in obratovanje steklarne v Ceriknici izdano za dobo 20 let in je to- rej 1. 1836 poteklo, je steklarna obratovala še naprej, 1. 1841 pa je SI. 3. Steklena pipa, izdelek cerkniške steklarne 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO za krajši čas z obratovanjem prenehala. Ob tej priliki je postojnska kresija ugotovila, da je koncesija že potekla in je zahtevala od hasberškega gospostva pojasnila; zani- malo jo je zlasti, od kod krije potrebe po kurivu. Graščinska uprava je odgovorila, da je bukovega lesa, zrelega za sečnjo, še dovolj, poudarjala je koristi, ki jih ima pre- bivalstvo cerkniške občine od tovarne, ka- teri prodaja razne surovine, zasluži pri njej z delom in vožnjami ter s prodajo živil in drugih potrebščin tovarniškemu delavstvu. Kresija je o tem poročala guberniju, ki je naročil, naj zasliši občine gozdnih upravi- čencev, če nimajo kakšnih pomislekov proti nadaljnjemu izkoriščanju gozdov za potrebe obratovanja steklarne.'« Okrožno- glavarstvo je izvršilo naročena zaslišanja, 14. novembra 1843 je poročalo guberniju, da občine Cerknica. Dolenje jezero in Dole- nja vas ugovarjajo obnovitvi tovarniškega dovoljenja, ker ogroža steklarna njihove pravice. Porabila je več lesa, kot je dovo- ljevalo komisijsko ugotovljeno stanje gozd- ne lesne zaloge, kar je imelo za posledico, da je bil javorniški gozd skoraj do golega posekan. Ker je hasberško gospostvo v maju 1844 izjavilo, da ima namen ustaviti obra- tovanje steklarne, ko bo porabljena zaloga drv, ki znaša še 1000 sežnjev in bo pri mesečni porabi 100 sežnjev trajala 10 me- secev ter da ne bo več dovoljevalo sečnje v gozdu, je gubernij pod temi pogoji na- daljnje obratovanje dovolil, pristavil pa je, da moTa steklarna, če bo hotela še naprej obratovati, prositi za redno obnovitev tovar- niške koncesije. Razprava o nadaljevanju dela je dala prizadetim občinam gozdnih upravičencev povod za pritožbe zaradi devastaci j, ki jih v gozdu povzroča obrat steklarne. Meseca julija 1844 je gubernij obravnaval pritožbe vasi Cerknica, Dolenje jezero in Dolenja vas zaradi pustošenja gozdov, avgusta je prejel prošnjo teh vasi za ustavitev obrato- vanja steklarne, decembra je zopet poročala postojnska kresija o pritožbah zaradi deva- stacij v gozdu. Medtem sta brata Peter in Jožef Pagliaruzzi prosila, da ostane konce- sija tudi za naprej." Lastnik gozda pa se z nadaljevanjem ob- ratovanja v steklarni ni več strinjal. Iz po- ročila postojnskega okrožnega glavarstva guberniju od 23. novembra 1844 izhaja, da lastniki tovarne svojih obveznosti do gospo- stva niso v redu izpolnjevali, zaostali so s plačilom znatnega zneska kupnine za drva. Tudi nima gospostvo več interesa, da bi sekalo les za steklarno, ki bo v aprilu 1845 prenehala. Gubernij je nato z odločbo od 20. marca 1845 prošnjo bratov Pagliaruzzi za podaljšanje koncesije zavrnil, ker ni bilo razvidno, kako bi steklarna krila svoje po- trebe po lesu.'^ Gozdni upravičenci pa se z napovedjo o bližnjem prenehanju steklarskega obrata niso hoteli potolažiti- Trdili so, da se v go- zdu soka še vedno za steklarno, in so zahte- vali postavitev lokalne komisije za ugoto- vitev povzročene škode. Gubernij je njihovo zahtevo odklonil, potem ko je kameralna prokuratura podala mnenje, da podpisniki vloge niso imeli zadostnega pooblastila gozdnih upravičencev. Zoper odločbo gu- bernija so občine podložnikov vložile dvorni rekurz, ki je bil tudi odbit. Kljub temu so podložniki nadaljevali boj za svoje gozd- ne pravice. Gubernij je decembra 1845 dobil novo pritožbo zaradi pustošenja v javorni- ških gozdovih. Upravičencem iz Cerknice, Dolenjega jezera in Dolenje vasi so se pri- družili še upravičenci iz Zelš, Rakeka, Unca, Nove vasi, Slivic, Ivanjega sela. Laz in Jakobovice, Postojnska kresija je pripo- ročila hitro rešitev, kajti podložniki so za- čeli v zavesti, da pripadajo gozdovi njim, sekati les in pustošiti gozdove. Pri tem je trpelo stanje gozda, lastninske in posestne razmere so omajane, konec bo popolno uni- čenje graščinskih gozdov. Kresija je bila tudi mnenja, da je treba razprave o tem sporu med političnimi oblastmi zaključiti, da bodo upravičenci, ki to želijo, mogli svoje zahteve uveljaviti pred sodiščem in tako končati obstoječe razprtije in zmeš- njave. V odgovoru od 6. februarja 1846 se je gubernij skliceval na svojo odločbo in na odločbo dvorne pisarne, ki je odbila za- hteve po postavitvi lokalne komisije za ugotovitev gozdnega stanja in morebitne škode." V prvih mesecih 1.1845 je najbrž cerkni- ška steklarna prenehala obratovati. V rojst- nih in mrliških knjigah cerkniške župnije najdemo namreč le še prvo četrtletje ome- njenega leta zabeležena rojstva in smrti v steklarni zaposlenih oseb in njihovih dru- žinskih članov. Sledov o prvi cerkniški ste- klarni ni več, od druge steklarne pa je ostal le še vodnjak, imena »dolenjska« in »jezer- ska fabrika« pa označujeta kraja, kjer sta nekdanji steklarni stali.^" OPOMBE v članku >Vloga steklarn pri izkoriščanju gozdov na nekdanjem Kranj:äkem«, Gozdarski vestnit XI/1953, št. 6—7, sem obravnaval kranjske steklarne, ki so uporabljale drva kot gorivo. Članek se je, kot pove naslov, omejil na prikaz vloge, ki 50 jo imele steklarne v našem gozdnem gospodar- stvu. Med temi steklarnami sta bili tudi cerkniški. Gornji 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRA JEVNO ZGODOVINO KRONIKA članek iima pa namen, da poida vso njuno zgodovino, zato se ni bilo mogoče ii;zogniti iponovnemu obravnavanju nekaterih vprašanj, ki sem jih že enkrat obdelal. 1. Gubornijski arhiv i(Državni arhiv Slovenije, DAS) 1. 1815, akt št. 41if4. — 2. Haequet, OryetograipKia carnioltica, oder physikalisclie Erdbeschreibung d?s Herzogithums Krain, Istrien, und zum Theil der benachbarten Länder. Erster Theil. Leip- zig 1778, Str. 150 sl. — 3. Gub. arhiv 1. 1793, fase. 41, akta št. 1700 in 2608. — 4. Gub. arhiv 1. 1788, fase. 45, akt št. 7266. — 5. Gub. arhiv I. 1793, fase. 41, akta št. 1700 in 2608. — 6. Gub. arhiv 1. 1815, akt št. 4164. — 7. Gub. arhiv 1. 1815, akta št. 4164 in 5827. O PagliaruzzJju Sigismundu prim. SBL. — S. Gub. arhiv 1. 1815, akti št. 5827, 9321, 12.'195, 13.385. — 9. Deželna deska, 4. modri kvatern sub lilt. S 19. Po (Hlubeku. Natürlicher Reichtum Krain's aus dem Mineralreidie, Carniolia 1842, str. 189, naj bi bila ste- klarna pri Cetlknici v občini Ulaka in tudi Slokar, Ge- schichte der österreichischen Industrie und ihrer Förderung unfr Kaiser Franz 1., Wien 1914, str. 539, omenja steklarno v Ulaiki ipni Cerknici. Kako je kraj Ulaka prišel v zvezo s cerkniško steklarno, mi je nerazsumljivo, gubernijski akti govorijo le o steklarni v javorniškem gozdu, cerkvene rojst- ne, mrliške lu poročne knjige naivajajo tovarno stekla v Cerkniai največkrat pod hišnimi številkami 237, 238 in 240. Ulaka je bila sicer včasih v politični občini Cerknica, po- zneje je pripadla občini Bloke, leži pa kakšnih 10 km zračne črte proti severo-vzhodu od kralja, kjer je steklarna stala. V specialki H. F'reyerja, kustosa dež. muzeja v Ljub- Ijaini, je sifeklarna označena na kraju, ki ustreza opisu v pogodbi med Pagliaru2zijem in hasberško graščino. — 10. DAS, Katastrska mapa in zapisniki občine Otok, X. — 11. Gub. arhiv 1. 1835/36, fase. 3d; ref. 23. — Hlubek, n. o. m. Sok je količinska enota v trgovini s steklom, ki je služila za določanje cene. Teža in število komadov v šoku se je spreminjalo, odločilna jc bila tudi kakovost izdelka. Obi- čajno je cena šoku določene vrste izdelkotv ostala nespreme- njena, spreminjalo se je število komadov ali pa teža. če se je blago podražilo ali pa pocenilo. Prim. Glas uu-d Glas- waaren. Mitieil. a. d. Geb. d. Stat. VI. Jg., Il, H. str. 77 in Stephan von Keess, Darstellung des Fabriks- und Ge- werbewesens rni österreichischen Kaiserstaate, Zweiter Tail, Zweiter Band. Wien :1S25, str. 839 «1. — 12. Rojstno, mrliške in poročno knjige ižupnije v Cerknici. — IJ. Gub. arliiv 1. 1835/56, fase. 31, ref. 25. — 14. Bericht Uber sämmtliehe Erzeugnisse, welche für die dritte zu Laibach ilm Jahre 1844 veranstaltete Industrie-Ausstellung eingeschickt worden sind, Graz 184S, Str. 57 cl. ~ 15. Berieht über Industrie-Ausstel- lung zu Laibaeh, 31. o. m. — 16. Gub. arhiv 1. 1841/42, fase. 51, ref. 45. — 17. Gub. arhiv 1. 1845/44, fase. 52, ref. 266. — 18. Gub. arhiv 1. 1845/46, fase. 32, ref. 39. — V sBericht Uber Industrie-.\usstel!ung zu LaJbach«, n. o. m. je omenjeno, da je steklarno v Cerknici Sigismund pl. Paglia- ruzzi 1. 1841 prodal Emanuela Ulrichu iz Trsta, kar je po- vzel tudi Slokar, n. o. m. Akti v gubernijskem arhivu pa dokazujejo, da je bila s^teklarna do konca svojega obrato- vanja v rokah članov Pa^liiaruzzijeve rodbine. Mogoče je I>o Sigismundu Pagliaruzziju prevzela steklarno družba, v kateri je poleg ;njega in nj'^goviJi dveh sinov bil tudi ime- novani Ulrich. V šematizmih ljubljanskega gub";ranija je bil v letih 1841 do 1845 naveden Sigismu.nd Pagliaruzzi kot lastnik. — 19. Gub. arhiv 1. 1845/46, fase. 52, ref. 59. — 20. Infonmacija domačina iz Podskrajnika pri Cerknici. V Ijublljanskeni muzeju .se hrani steklena tobačna pipa. Na etuiju je prilepljen listek z opombo: >Ko se je steklarna na Javorniku opustila, so članom družbe lastnikov i-zdelali v spomin nekatere predmete. Od teh eden steklena tobačna ipipa, kupljena od gdč. Redange, 16. X. 1928.« Po šematizmu iz 1. 1841 je bil neki Nep. pl. Redange gozdar na Uncu. ZGODOVINA FUŽIN OB BISTRICI PRI KAMNIKU IVAN MOHORIC (Nadaljevanje) 1. PROPAD IN ZATON BISTRIŠKIH FUŽIN Janezu Ziganu je sledil kot lastnik kam- niških fužin ob Bistrici domač fužinar Franc Dionizij Urbančič, ki je po kupni pogodbi iz 1779 prevzel dvorec Katzenberg z vsem obdelanim zemljiščem, fužinami ter gozdnini pravicami in vsem, kar je spa- dalo k fužinam. Po njem je dvorec pozneje vpisan v knjigah kot Urbančkov grad. Kiip- na cena je bila določena na 20.000 gold. Od tega je bilo 4000 goldinarjev za dvorec in zemljišče, 16.000 goldinarjev pa kot kupni- na za fužine in 100 dukatov ključarine za gospo Marijo Zigan. Pri prevzemu je moral jdačati 4000 goldinarjev v gotovini, ostalo pa je prevzel na dolg. 4000 goldinarjev kup- nine naj bi izplačal v štirih zapovrstnih letih s 4 "/o obrestmi, 12.000 goldinarjev pa je ostalo vknjiženih na posestvo kot ne- odpovedno posojilo na 12 let /po 4%, nakar bi se lahko po 12 letih s polletnim odpo- vednim rokom odpovedalo. Zaloge rud je prevzel kupec po 24 krajcarjev za cent, bukovo in smrekovo oglje pa po 17 kraj- carjev tovor. Vozila naj bi po kupni po- godbi odplačal brez obresti v dveh letih. Na račun te pogodbe je odplačal Urban- čič gospe Jožefi Krail rojeni Zigan, 5000 goldinarjev leta 1779, ostali dolg pa je bil izbrisan v zemljiških knjigah šele 1845, ko so bile fužine že davno v tretjih rokah. Iz dobe Urbančičevega gospodarstva ohranje- ni podatki nudijo podroben vpogled v teda- nje gospodarske in obratne razmere v želez- ni industriji in trgovini. Iz poročila za leto 1780 povzamemo, da je znašala proizvodnja surovega železa 1762 centov. Iz njega so izdelali 630 centov in 69 funtov železa v palicah v vrednosti 3784 goldinarjev 8 krajcarjev. Ostali del so po- delali v žeblje. Dve leti nato je proizvodnja surovega železa porastla na 1834 centov, iz katerih so izdelali 20 centrov tračnega železa po 7.30 goldinarjev, 480.5 centa paličnega železa po 6 goldinarjev in 419 sodčkov raznih žeb ¦ Ijev po 24 goldinarjev v skupni vrednosti 13.089 goldinarjev. Leta 1784 fatira Urban- čič proizvodnjo 1351.5 centa surovega žele- za v vrednosti 3266 gold. 7 V2 kraje. Leta 1786 predela v fužinah 4140 centov rude po 34 krajcarjev in porabi 4500 tovorov oglja po 18.5 krajcarja, 180 funtov nabranih od- padkov po 57 krajcarjev, 270 funtov plene po 7 krajcarjev in 720 funtov težkega sin- ter ja IJO 1 krajcar ter pridobi iz njih 1570 centov surovega železa po 3 goldinarje, torej skupna vrednost 4710 goldinarjev. Stalež delavstva na fužinah izkazuje v tej dobi 16 rudarjev, 10 vsipalcev, 14 izvla-^ 93 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO čilcev volka, 4 pralce rude, 1 prebiralca, 1 plavca, 1 faktorja, 1 upravitelja, 1 noč- nega čuvaja in 1 rudarskega sela. Deželno- knežja dajatev je znašala 2 krajcarja na cent surovega železa. Urbančič okrog Kamnika ni imel lastnih rudnikov. Kupoval je rudo deloma od ru- darjev, deloma od kmetov. Le v Savinjski dolini je imel svoje rudnike. Njegov plavž je bil podoben drugim, sicer nekoliko l>oljši, vendar še daleč ni ustrezal napredku teh- nike. Urbančič je videl nujno potrebo, da bi ga po koroškem vzoru predelal v odtočno topilno peč, ki se je razlikovala od plavžne peči na volka s tem, da je ni bilo treba sproti odpirati, da izvlečejo iz nje kepo staljenega železa, marveč je imela napravo, da se po vsakem taljenju predre odprtina v steni, skozi katero je teklo surovo železo v pripravljene lončene posode. To potrebo je čutil tem bolj, ker je spoznal, da je bilo v primitivni peči pridobljeno železo krhko ter da so palice razpadle kot predivo. Kljub veliki porabi oglja (18 vagonov na cent) kakovost ni ustrezala. Nazorno sliko položaja v obratu daje vizi- tacijsko poročilo rudarskega svetnika Cuss- manna z dne 29. 11. 1796, ki pravi, da kop- lje Urbančič na Vranskem dober železovec, ki ga stane 34 krajcarjev cent. Nadalje pri- dobiva na področju šaleške gosposke lep rjavi železovec, ki ga stane 34 krajcarjev ali nekaj več. Pri Brezju je odprl nov od- kop v nadi, da pride do dobre rude, našel pa je samo majhne leče. Odsvetovali so mu, naj bi ne kopal dalje, ker stane se- ženj rova 20 goldinarjev. V dolini je njegov rudar odkril močvirsko rudo, ki bi se dala skupno s štajersko dobro uporabiti. Dova- žali pa so tudi že rudo z južnih obronkov Ljubljanskega barja in z Dolenjskega. Gussmannovo poročilo zveni pesiimistično, češ »da se v tej deželi da le malo zboljšati in skoro nič novega vpeljati, kar bi bilo v zvezi z redom in pazljivostjo, ker se delav- stvo sploh ne da disciplinirati«. 2. URBANCICEVE RUDARSKE PRAVICE IN DOLGOVI V rudarskih knjigah pri Trgovskem sodi- šču v Ljubljani so bile regis-trirane za bi- striške fužine pod Urbančičem naslednje rudarske pravice: 1796, 30. marca Urbanov rov 1800, 15. januarja Dionizijev rov 1802, 22. januarja Frančiškov rov 1802, 29. marca Antonijev rov 1807, 26. novembra Tomažijev rov Kot lastnik teh rudarskih pravic je bil vpisan Dionizij Urbančič. Fiižine so v tej dobi obsegale po rudarski fevdni knjigi rudokope, talilnico in predelovalne obrate, vpisane pod 11-64-105-132-133 in 210 sesto- ječe iz plavža, ki je bil predelan, iz peči na volka, pražilne peči za rudo. dveh preto- pilnih ognjev in dveh kladiv, ogrevalni ogenj, kladivo za cajnjanje z ognjem ter kladivo za izkovanje z ognjem in ogenj za orodje z vsemi pritiklinami. (Berggegen- buch Lit B f. 16.) Na tej rudarski posesti so bile naslednje intabiüacije: 9. avgusta 1779 intabulirana za Zigana kupnina 12.000 gold. 14. septeimbra 1781 za vdovo Urbančič 4.598 „ 29. oktobra 1790 v dobro Mar- jetki von Klosenau 5.000 ,, 10. aprila 1795 v dobro Lorencu Schuderbachu 700 „ 1. oktobra 1796 baron von Rastem 400 „ 11. oktobra 1802 dr. Joh. Burger 10.650 „ 31. maja 1803 dr. Joh. Burger 6.000 „ 24. avgusta 1803 Jožef Filip 600 „ 11. oktobra 1803 pl. Jenken- heim trg. 2.000 „ 14. februarja 1804 Joh. Kavčič 1.200 „ 31. januarja 1804 baron Rastern 2.000 „ 21. oktobra 1811 baron Raubar 351 „ 11. februarja 1815 Jožef Sonc 1.000 „ 22. januarja 1816 sodni protok. sporazum o neplačanih ka- pitalnih obrestih 1.375 „ Tričetrt ure hoda od fužin na področju Kriške gosposke je odkril Urbančič premog. Poskusov pa z njim ni napravil, ker ni mogel tja spraviti delavcev. Ce pa bi jih nagnal s silo, mu je pretila nevarnost, da mu pustijo železo zgoreti ali povzročijo ka- ko drugo škodo. Poskusi, da bi s premogom kovali žeblje — pravi Gussmann dalje — so se obnesli in so pri tem izdelali ravno tako dobro blago. Žebljarna je tedaj obsegala že dve poslop- ji s 15 ješami ter pri vsaki po tri nakovala. Vsa je bila v polnem obratu. Gussmann ugotavlja, da kovači mnogo praznujejo in da zamudijo tudi mnogo posad. Praznujejo vse praznike, hodijo na sejme, tako da mno- gokrat napravijo komaj po tri dnine na te- den. Prisvajajo si železo na fužinah in iz njega izdelujejo žeblje, kakor da bi to bilo po njihovi spretnosti prihranjeno železo in jih mora tako podjetnik od njih odkupiti. 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Ob zaključku poročila pravi Gussmann, ^-^da je obžalovanja vredno, da tak obrat, ki spravi 25.000 gold, denarja v promet, ki redi 183 družin in daje zaslužka — če računamo skupno oglarje in dobavitelje rud ter voz- nike — čez 200 delavcem ter zasluži za iz- voženo blago 18.000 goldinarjev tujega de- narja, ki pride v deželo, ovirajo kamniški meščani in ga dežela nič ne spoštuje. Za- radi tega mora propadati in lesti v lastno pogubo kljub temu, da je podjetnik priden in dela z vnemo ter mu ne manjka temelji- tega znanja in izkušenj.« Končno dodaja, »da bi se dalo marsikaj doseči, če bi bilo mogoče vpeljati tudi v tej deželi kakor v drugih krajih red in disciplino med delav- ce.« Poročilo nosi datum 29. novembra 1796. Po dolgem obotavljanju se je Urbančič spričo velikanske porabe oglja nazadnje vendarle odločil, da bo zgradil modernejšo peč za ipridobivanje tekočega železa. Za tako investicijo pa ni imel zadosti kapitala. Zato si je moral denar izposoditi. Po za- piskih odvetnika dr. Johanna Burgerja mu je le-ta posodil 16.650 goldinarjev, po 6 "/o. Toda ta svota še ni zadostovala. Moral je iskati še nadaljnja posojila. Po dolgem pre- mišljevanju je sklenil leta 1803 zaprositi državo za posojilo. 3. PROŠNJA ZA POSOJILO NA AVSTRIJSKI DVOR V vlogi na dvorno komoro je Urban- čič pojasnil svoj finančni položaj in izjavil, da je pripravljen zastaviti za posojilo ves svoj fužinski obrat. Pojasnil je, da je 12 let dela investiral v še ne raziskanih dolinah, kopal rove, da bi prišel do izdatnejšega ru- dokojpa, vse to v namenu, da bi se osvobodil samovolje in odvisnosti ter ucenjevanja pri dobavah rude. Na podlagi koncesije iz leta 1801 je zgradil nov plavž ter uredil nova pihala na vodni pogon, kar ga je vse stalo 24.000 goldinarjev. S temi investicijami se jfc finančno izčrpal in prezadolžil, ker je oh prevzemu obrata ostal dolžan glavni del kupnine. Ravno ko je bil na tem, da spravi pre- novljene fužine vnovič v obrat, pa mu je glavni upnik odpovedal posojilo 18.000 gol- dinarjev, češ da si je kupil posestvo, ki ga mora po pogodbi plačati. Ker pri zasebni- kih ne more dobiti denarja, je prišel v naj- večjo zadrego. Z bistriškimi fužinami je povezana usoda 200 ljudi, ki so na njih delali in jim dovažali rudo in oglje. Obrat ima vodno silo Bistrice, ki nikdar ne usah- ne in tudi pozimi ne zamrzne. Obsežni go- zdovi bi zadostovali za trikratno povečanje obrata. Iz odprtih lastnih rudokopov pa ra- čuna, da bo dobil 12 do 15.000 centov naj- boljše rude. Urbančič je zaprosil za posojilo 22.000 goldinarjev, oziroma da bi erar prevzel in- tabuliranih 46.000 gold, dolgov in mu omo- gočil cenejše obrestovanje. Ob zaključku prošnje navaja, da so zgradbe, zemljišča in fužine pri najneugodnejši cenitvi še vedno nad 90.000 gold, vredne. Višje rudarsko sodišče je Urbančičevo prošnjo toplo priporočilo. V utemeljitvi pravi, da se ne bo nihče več zavzemal za tehnični napredek fužinarstva, če pro|pade Urbančič. Na Urbančičev primer vsi na- peto gledajo, ker gre za moža, ki je vse žrtvoval za koristi erarja in za napredek _ podjetja. Dodaja, da uživa Urbančič od vseh podjetnikov v Kropi, v Železnikih in v Kamni gorici največje zaupanje. Urbančič je brez družine in bi sam lahko živel mir- neje in brez rizika. Priporočilo se konča z odločnim poudarkom, da bo trpel sam erar največjo škodo, če se mu odreče pomoč. Nesreča je bila v tem, da je Urbančič pro- sil državo za pomoč v dobi. ko je bila sama zaradi napoleonskih vojn v največjih fi- nančnih težavah, avstrijske finance pa v splošni deruti. Na dvoru so sicer priznavali, da bi bilo treba Urbančiču pomagati. Konč- no pa so se izgovorili, da prošnji ni prilo- Mladen Srbinovic, Mesta akvatinta, 1954 (I. mednarodna, grafična razstava v Ljubljani poleti 1955) KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Žena nobena uradna cenitev premoženjske- ga stanja in da zaradi tega ne morejo sta- viti cesarju predloga, da bi odobril državno posojilo. Odklonitev prošnje je bila nameravana od vsega početka, ker bi bila dvorna komo- ra sicer lahko naročila uradno cenitev, pre- den je negativno odgovorila. Urbančiča je odklonitev posojila silno potrla, ker je iz- gubil zadnjo nado na možnost, da reši svoje premoženje pred neogibnim konkurzom. Ker se je zavedal, da je njegovo premoženjsko stanje visoko aktivno, je 20. januarja 1804 zaprosil rudarski urad za sodno cenitev. Višje rudarsko sodišče je določilo za cenilce Leopolda Ruarda s Save in Joahima Pavla jauta, upravitelja Zoisovih železarn v Mi- slinju, da ob sodelovanju Gussmanna in Križanika ocenita premoženje. Po dvodnev- nem pregledu so cenilci 20. februarja 1804 ocenili posesti, fužine in zaloge na 82.109 goldinarjev 49 kr. Ugotovili so, da so po fužinskih knjigah dohodki izkazani z 48.538 gold. 54 kr, stroški pa s 33.041 gold. 54 kr. tako, da znaša čisti donos podjetja 15.496 gold. 55 kr. Ce bi se ta donos kaipitaliziral, bi znašala vrednost 103.306 gold. 20 kr. Čeravno je bila zmog- ljivost fužin okrog 6000 centov, so vzeli pri oceni v poštev le proizvodnjo 3780 centov in je bil kljub temu podan dokaz, da bi fu- žine lahko v nekaj letih mirnega dela od- plačale dolgove. Cenilci so vrednosti posa- meznih objektov vzeli zelo nizko. Mlin in žago, ki sta bila pri fužinah, so cenili po 1000 gold., konje in krave po 20 gold., vole po 30, prašiče po 6 gold., vse vozove z vpre- go pa skupno na 100 gold. 1032 centov grodlja, ki so ga našli na za- logi, so vzeli po 1,40 gold, v račun, 144 cen-. tov oglja pa po 20 krajcarjev, 15 centov paličnega železa po 10 gold., 25 centov kov- nega železa po 7 gold., 3 sodčke žebljev in 1100 sežnjev drv pa z 825 gold. Ob tej priliki so sestavili tudi surovo bi- lanco železarne na bazi predelave 11.200 centrov rude in 120.000 vaganov oglja. Državni arhiv v Ljubljani hrani cel (ascikel listin fužinskih bilanc in sodne cenitve pre- moženja. Z dvora je prišel marca 1804 odgovor, da uvidijo Urbančičev žalostni položaj ter da bi bilo želeti, da se mu podeli podpora in bi tako mogel vzdržati svoj obrat, vendar gle- de na finančni položaj zaradi vojnih raz- mer dvorna komora ni mogla prošnje pod- preti. Fužinar Urbančič je bil s tem prepuščen usodi. Podrobnosti o tem, kako si je zad- njih pet let pred smrtjo .pomagal, listine ne navajajo. Leta 1807 je prosil za oprostitev rudarskega davka na sedem let. Kmalu na- to je tudi Kranjsko zajela okupacija z vse- mi posledicami rekvizicij zalog, vojnih kon- tribucij, rekrutiranja delavstva za vojaško službo itd. Prošnjo za oprostitev rudarske davščine so priporočili in bi to bilo v sed- mih letih pri proizvodnji 1599 centov po- menilo osvoboditev okrog 11.000 centov že- leza od visokih rudarskih dajatev. Urbančič ni ipreživel okupacije. Spomladi leta 1812 je umrl. Na zahtevo zapuščinskih upnikov je bila maja 1812 cenitev vse za- puščine. 4. KALKULACIJA ŽELEZARNE V ilustracijo takratne kalkulacije železar- ne navajamo kratek pregled izdatkov in dohodkoVj ki utegne zanimati tehnike in ekonomiste, in ki so znašali: . 7. Izdatki: 7500 centov rude s Kope, za katero računa za izkop in ¦pridobitev 8 krajcarjev, za dovoz 15 krajcarjev in za praženje 3 krajcarje, skupno 24 krajcarjev . . 3.00Ogold. 2400 centov rude iz Galicije in z Vranskega, izkop, prevoz in praženje po 48 krajcarjev...... 1.920 „ 1300 centov rude iz Senkovega Turna in Brezja a 30 kr. 650 „ izdatki za odkrivanje in napravijanje rud..... 1.000 „ Skupno 11.200 centov rtide........ 6.570 gold. 2143 dvojnih dunajskih sežnjev drv 6 čevljev dolgih, izdelava in doprema do splavišča a 2.50 gold, stroški plavljenja po 30 krajcarjev kuhanje oglja po 52 krajcarjev, skupno 3.52 gold. . . 8.286 gold. Prevoz oglja do fužin po pol krajcarja voz..... 250 „ gozdna taksa mestu Kamniku letno . ....... 50 „ Skupno . . . 8.566 gold. 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA 97 Prenos . . . 8.566 gold, siroški pretapljanja za 3750 centov surovega železa, •popravila peči, zaslužek 10 delavcev pri plavžu po U goldinarjev mesečno........... 1.320 „ i mojster plaveč letno............. 400 „ odškodnina za kamnolom........... 3 „ voznina za 900 centov rude od Zaloga do plavža . . 180 „ 180 centov in 50 funtov kremenca kot dodatek taljenja 3 „ 7 kr. 374 centov apnenca po 1 krajcar kot primes za plavž 6 „ 14 „ deželnoknežji davek za rudarjenje od centra 2 krajcarja 125 „ vzdrževanje plavža in naprav.......... 125 „__ Skupno . . . 2.162 gold. 21 kr. Predelava 3000 centov surovega železa v palično železo za cenit po 24 krajcarjev in nagrada mojstru . . . 1.200 gold. 150 funtov pribora po 10 krajcarjev....... 45 „ mezde kladivarjev.............. 150 „ predujmi, likofi, predpustni priboljški...... 121 „ davek za kladivo po 2 krajcarja........ 100 „_ Skupno . . . 1.616 gold. Predelava 978 centov cagljev s 5 °/o kalom, torej izde- lava 938 centov in 60 fuintov kovnega železa a 18 krajcarjev skupno z mezdami za izkovanje .... 281 gold. 35 kr. ipriboljški kovačem.............. 34 „ obraba kladiv in orodja letno.......... 155 „ 15 centov železa za potrebe kovačije....... 210 „ nabava in vzdrževanje rekvizitov . . . . . . . 240 „_ Skupno . . . 920 gold. 35 kr. Račun žebljarne, mezda cajnarja za 1997 centov . . 484 gold. 15 kr. 2996 vaganov oglja a 5 krajcarjev........ 249 „ 40 „ po odbitku 60 centov kala ostalih 1937 centov ter 9 funtov kovnega železa, predelanega v žeblje, 936 sodčkov a 2 goldinarja 42 krajcarjev...... 2.527 „ 12 „ oglje za kovanje žebljev 13.104 vagone a 5 krajcarjev 1.092 ,, popravila orodja in nakoval . . ._....... 393 „ 20 „ Skupno . . . 4.746 gold. 27 kr. K temu je prišteti letne dajatve in to deželnosodni gosposki Križ — pristojbina za grb letno..... 2 gold. 17 kr. , mestu Kamniku zakupnina za zemljišče žebljarne le 7 ,, 12 „ mest. gradbenemu uradu za žebljarne letno .... 51 ,. Skupno . . ~. 10 gold. 20 kr. Vzdrževanje lastnika fužin oiz. ravnatelja in služinčadi 2.250 gold. plače uradnikom in stroški urada........ 1.500 „ obratni kapital 15.000 gold, s 6 »/o obrestmi..... 900 „ vzdrževanje potov, mostov, zgradb in vodnih naprav 3.000 „ letna izguba pri delavcih........... 300 „ stroški zaradi elementarnih poškodb....... 500 „ Celotni produkcijski stroški znašajo torej . . . 33.041 gold. 59 kr. IL Dohodki: 938 centov kovnega železa, prodanega kovačijam a 13 goldinarjev................ 12.194 gold. 956 sodčkov žebljev a 36 goldinarjev....... 35.568 „ dohodki žage in mlina v zakupu in mitnica .... 375 „ čisti donos zemljišč, ki spadajo k obratu...... 401 „ 54 kr. Potemtakem je znašal bruto donos..... 48.538 gold. 54 kr. KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Na ipodlagi realne kalkulacije je bil ugo- tovljen letni čisti don.os 15.496 gold. 55 kraj- carjev. Cenilci so na podlagi tega donosa določili skujjno vrednost železarne z vsemi pripadajočimi nepremičjninami na 103.306 goldinarjev 20 krajcarjev. To posest so bre- menili vknjiženi dolgovi v skupnem znesku 48.748 gold. 30 kraje. Cenitve so torej pokazale, da bi bil obrat mogel v dobrih letih odplačati pretežni del svojih dolgov v kratkem času pet do šest let. Zato so upniki imeli interes, da se obra- tovanje fužin nadaljuje tudi po lastnikovi smrti. Arhiv fideikomisa Codellijevega velepo- sestva hrani mnogo spisov, iz katerih se vidi, kako je tekel dnevni obrat na fužinah, kakšne so bile cene živil za preskrbo delav- stva, postranski dohodki mlina in žage ter izvršenih dobav. Tako so plačevali pšenico leta 1820 ipo 1.21 gold, do 1.40 gold, mernik, rž a 1.6 gold., kašo po 1 gold., ajdo po 4! krajcarjev. Večino živil so dobivali s pose- stva grofa Thurna in so jih deloma odpla- čevali s storitvami, deloma pa z dobavami železa in žebljev. Ohranjeni so tudi intere- santni spisi o delovnih razmerah pri fužinah in upornosti delavstva. Po moževi smrti je prevzela vodstvo obra- ta njegova vdova. Kmalu |pa je videla, da v dobi okupacije ne bo mogla vzdržati obra- tovanja plavža in ga je zato ustavila. Ome- jila se je raje na izdelavo žebljev. Medtem ko je Zigan poprej imel svojega glavnega odjemalca Michelangela Zoisa, je stal Ur- bančič v poslovni zvezi z železninarjem Leopoldom Frörenteichom v Ljubljani. Iz dobe po okupaciji ohranjena listina priča, da je sklenila vdova Urbančičeva s trgovcem Frörenteichom 1. avgusta 1816 (po- godbo, po kateri se obvezuje Frörenteich, da ne bo pustil počivati fužin ob Kamniški Bistrici na škodo Urbančičevih upnikov in eraričnih pristojbin, marveč bo preskrbel od časa do časa surovo železo, da bi ga na bistriških fužinah presnali, izkovali in nato predelali v naročene vrste žebljev. Pogodba pravi, da se bo odškodnina od časa do časa določala po tržišnih cenah. Urbančičeva pa se je zavezala, da dobavi ves izdelek Frö- renteichovi trgovini v Ljubljani. Za pretap- Ijanje je bil pogodbeno dogovorjen in pri- znan 20 "/o kalo, za izdelavo žebljev pa 36 "/o. 5. STEČAJ IN PRODAJA FUŽIN Tudi ta pogodba ni mogla odvrniti fu- žine od usode, ki je kot zlovešča senca že 10 let lebdela nad obratom. Komaj leto dni po tej pogodbi je bil 1. oktobra 1817 pro- glašen nad premoženjem Franca in Ane Ur- bančičeve stečaj. Fužine so bile v zadnjem času izgubile svoj prvotni značaj proizva- jalnega obrata za surovo železo ter se ome- jile na predelovalno industrijo, ki je delala proti plačilu na tuj račun. Verjetno je, da bi bilo v mirnejših časih mogoče vzdržati. Toda način preskrbe z rudo in negotovost dovoza in nestalnost od- kupnih cen niso mogle dati trdne podlage za železarsko industrijo v tem kraju. Poleg tega je bil Urbančič od vsega početka kot podjetnik kapitalno šibek ter se je moral za preureditev fužin zadolžiti, lastni kapital pa je potrošil že poiprej brez koristi ob iska- nju rud in otvarjanju rudnikov. Tako ga je tik pred ciljem, ko je potreboval le še po- sojilo za obratni kapital, zadela nesreča, da mu je odpovedal eden od najmočnejših up- nikov in ga s tem vrgel v propad. Hiba v Urbančičevem podjetništvu je v tem, da ni močneje povezal svojih upnikov za uspeh in usodo obrata, da je vzel ves riziko na svoja šibka ramena in se ni znal zavarovati proti nepričakovani odpovedi iuvesticijskih po- sojil. Fužine so v zadnji fazi svojega obstoja prišle v roke nemških poplemljenih trgov- cev. V konkurzu je 26. nov. 1828 kupil bivši ljubljanski železninar, tedaj že graščak in baron Anton Codelli pl. Fahnenfeld vse nepremičnine za 20.000 gold. V njegovi re- žiji je obratovala v glavnem le žebljarna. V njej so skovali 270 sodčkov žebljev v vrednosti 6017 gold. Od tega so 247 sodčkov po 1000 komadov poslali v Ljubljano trgov- cu Frörenteichu, ki je še naprej odkupoval celotno produkcijo. Leta 1832 je z izročilno pogodbo predal 16. oktobra baron Codelli fužine svojemu sinu Antonu, ki jih je že 1. julija 1833 pro- dal vitezu Edmundu pl. Andrioliju. V pre- dajni pogodbi Codellijemu sinu še omenjajo « železne rudnike na Brezjah, na Kopi, pri Šenkovem Turnu, v motniški dolini ter v Galiciji in pravice oglarjenja v bistriških gozdovih, plavž z vsemi pritiklinami, tri ognjišča za pretapljanje, pražilno peč, dve žebljarni s 14 ješami ter stanovanjskimi po- slopji za fužinarje in skladišči. Položaj bistriških fužin se je odločilno izpremenil z gradbo južne železnice med Celjem in Ljubljano. Za to zvezo je bilo izdelanih več variant, med njimi ena preko Gornjega grada, druga preko Motnika, tret- ja po Tuhinjski dolini. Toda odločili so se za gradbo železniške proge po doljni Sa- 98 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA vinjski in Savski dolini, ki je bila sicer mnogo dražja in težavnejša, vendar važ- nejša zaradi zveze s Hrvaško preko Zi- danega mosta in otvoritve zasavskih pre- mogovnikov. V tej zvezi je ostal Kamnik ob strani in železarska industrija brez železnice ni mo- gla uspevati in se prilagoditi množični pro- izvodnji. Ko je bila septembra 1849 odprta železniška proga Celje-Ljubljana in so go- spodarske reforme marčne revolucije 1848 pričele spreminjati osnove gospodarstva, tudi bistriška železarna ni mogla več uspe- vati. Zadnji posestnik fužin vitez Andrioli je kupoval surovo železo in se ukvarjal neko dobo z izdelavo žebljev, nato pa je s kupo- prodajno pogodbo z dne 12. julija, 15. julija in 13. avgusta 1853 prodal vso napravo voja- škemu erarju. Stari dvorec Katzenberg so porušili in na njegovem mestu postavili upravno poslopje smodnišnice, na kraju nekdanjih fužin pa so zgradili naprave, ob- rate in skladišča tovarne smodnika, ki je lansko leto praznovala stoletnico obstoja. VIRI IN LITERATURA ^ ' DAS, Fase, fideikomi« P. Codeiii. — BerggMenWh Lit. B f. 16. — Vertrags und Urkuindenbuch I. in II. 585 f, III. 240, IV. 469—477. — Testamenta de Anno 1641—1782 Lit. S. — Rudarske knjige pri trgovskem registru v Ljulbljami. — Dr. Ludvik Beck, Di« Geschiichte des Eisens, knj. III., Str. 125. — Alfons Müllner, Die Gesehichte des Eisens in Krain, Str. 502 sl. - B. Hacquet, Oryctographia carniolica. — Valvasor, Die Ehre, 1689. NAVRATILOV ZAPIS IZ LETA 1849 JOZE DULAR Spomladi 1949 mi je pokojni Engelbert Gangl izročil za novo snujoči se Belokranjski muzej v Metliki droben, porumenel, 18 listov obsega- joči sešitek (20 X 16 cm) Navratilovega Zapisa iz leta 1849. Tako je znova menjal lastnika droben zvezčič, ki ga je Gangl prejel od svoje- ga očeta Leoix>lda (u. 1909), kateremu ga je zopet podaril njegov prijatelj Anton Navratil, Janezov brat. Zapis, ki ga je začel in nehal spisovati šti- riindvajsetletni Janez Navratil, je dokaj skro- men prikaz metliške zgodovine v razdobju 440 let, ki ga je zajel bodisi iz Valvasorja, bodisi iz takratnega nemškega in slovenskega časopisja, ustnega izročila in lastnih doživetij. Drobna, razločna, nekoliko pentljasta pisava kaže natančnega, preudarnega človeka, slog pa mu je prijetno tekoč, sem in tja rahlo po- barvan z lokalizmi in hrvatizmi, kot: iše (še), valje (takoj), jim obeča, gunj (odeja, plahta), dobro dolgo, his (lesen vinski hram), hititi (vre- či), pametiti (pomniti, vina nihče tako dobrega ne pameti)' klasunec (koruzni strok)• koplénik (mernik), lamati (drevesa so se lamale), dokon- ček (sklep), prerejieti (pregnati), Francozi pre- renejo kralja), nakleniti (pridružiti; naklene se jim veliko število Dunajčanov) in podobno. Na nekaterih listih je v kasnejših letih, ko mu je rokopis znova prišel pod roke, tu in tam kaj pripisal, tako datum smrti pri svojem očetu in materi, pri bratu Francu in pri podatkih o sa- mem sebi. Navratilov praded, bivši častnik, je bil - kot omenja Janez v Zapisu — Pražan; vnuk tega častnika pa se je na Kranjskem oženil z Belokranjico, živel v Metliki, h. št. 32, kjer je imel z ženo sedmero otrok, štiri sinove in tri hčere. Od teh so trije mladi umrli, tako da so staršem ostali le trije sinovi in hči Ana. Brata Janez in Anton sta študirala, medtem ko je Alojzij ostal na domu. Najpomembnejši med Navratili je vsekakor Janez (r. 5. marca 1825, u. 28. novembra 1896 na Dunaju), ki je po dovršeni gimnaziji v No- vem mestu in modroslovju v Ljubljani, 21 let star dobil službo pri takratni dohodninski okrajni oblasti in prišel naslednje leto kot urad- nik k deželnemu sodišču. L. 1851 je bil oficial pri vrhovnem sodišču na Dunaju in obenem tolmač za slovenski in srbohrvatski jezik ter je tam napredoval do načelnika jwmoznih ura- dov (SBL I. 193 sl.). Janez je prišel na Dunaj kot narodno zave- den Slovenec, saj je bil v Ljubljani že takoj spočetka dopisnik Novic, nadalje član Sloven- skega društva, član narodne straže in je julija 184is pričel izdajati prvi slovenski mladinski časopis Vedeiž, iki je izhajal do konca 1850. K sodelovanju je pridobil nad 30 pesnikov in pi- sateljev, vendar je sikoraj večino pwispevkov napisal urednik sam. Ilirsko navdušenje takrat- ne dobe je zavalovalo tudi v njegov list, ki je objavil nekaj kratkih spisov z »nekoliko ilir- skimi oblikami«, vendar je urednik kaj kmalu našel pravo pot, s katere pozneje ni več skre- nil. Imel je oster posluh in Trdina je v svojih Spominih upravičeno zapisal, da se je čudil le- poti Navratilove slovenščine. »Samo to se mi je zdelo nekoliko sitno,« — piše Trdina — »da je, pogovarjaje se. pazil bolj na besede kakor na smisel: drže v rokah papir in svinec, je zapisoval vsako novo, njemu še neznano formo ali frazo in povpraševal je vsak hip: ,Kako ste to rekli? Povejte jo še enkrat. Hentaj, ta je pa dobra' itd.« (J. Trdina, Zbrano delo 1948, II., str. 1,23). Navratil, ki mu je slovenščina »tekla gladko in sladko, da se ga človek ni naveličal poslušati« (J. Trdina, LZ 1905, str. ?2t) je bil 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prav poklican, da «c je v slovenskih čitalni- cah postavil po robu nemščini, ki je prva leta v njih kaj oblastno gospodarila. Poskus mu je uspel, zlasti ker je Navratil potegnil za sabo mladino in tako ga Trdina z vso pravico ime- nuje začetnika in očeta slovenske olikane kon- verzacije. Navratil je zagrabil delo v polno. Sel je k ljudstvu, iz katerega je izšel. Začel je zbirati belokranjski besedni zaklad, zanimal .se je za belokranjsko etnografijo in folkloro, opisal je l>ožično koledovanje. praznovanje novcffa leta, vuzem in kres v Metliki, jurjevanje, ivanjske pesmi belokranjskih kresnic, nabiral je ljud- ske i>esmi, vraže, pregovore, jih primerjal in tolmačil. Tako si je s svojim več kot štiride- setletnim delom pridobil častno mesto med ute- meljitelji slovenske etnografske in folklorne vede in je potrebno, da se njegove zasluge oce- nijo in se mu kot narodopisen odmeri mesto, ki ga zasluži. Navratil je sodeloval pri Bleiweisovih Berilih slovenskih, zlasti veliko pri Miklošičevih Slo- venskih berilih. Seznanjal je Slovence z življe- njepisi slavnih Slovanov, pisal je jezikovne razprave, predvsem o glagolih, nabiral besedni zaklad in etimologiziral, sestavil je za sodne uradnike slovensko slovnico (1850), sodeloval pri Janežičevem Slovensko-nemškem slovarju, pre- vajal in korigiral. Petinštirideset let je živel na Dunaju, bil član, odbornik ali predsednik vseh takratnih vidnejših slovenskih dunajskih dru- štev, ki so ob njegovi sedemdesetletnici navdu- šeno praznovala življenjski jubilej tega >stare mere poštenjaka«, kot ga je v pesniški prigod- nioi imenoval Stritar. Janez Navratil je umrl na Dunaju v 72. letu svojega plodovitega življenja. Njegov brat Anton Naoratil (r. 23. sept. 1832, u. 21. oktobra 1897 v Tešnju v Bosni) je po dovršenem šolanju v Metliki vstopil 1843 v tret- jo malo šolo v Novem mestu, v sedmo pa 1849 v Ljubljani (podatki Janeza Navratila). V Za- grebu je na univerzi študiral zgodovino (?), bil kot šttt4ent v Novih dvorih pri Zagrebu SI. 1. .\a\raHlova hiša preti predelavo vzgojitelj otrok feldmaršallajtnanta Jurija Je- lačiča, brata bana Josipa Jelačiča. Kake držav- ne službe ni sprejel, pač pa je kmalu prišel v Metliko, živel tu kot zasebnik in kasneje kot varuh mladoletnih otrok 1873. leta umrle sestre Ane, za kar je imel pri svaku Guštinu izgo- vorjeno vso oskrbo. Bil je nadarjen, inteligen- ten človek, ki je obvladal več jezikov in je bil nekaj časa tudi deželni poslanec. V Metliki je bil 1865 med ustanovitelji tamoš- nje čitalnice. Kot navdušen iliree in panslavist je živel skoraj v vednem sporu z metliškimi nemčurskimi veljaki Hessi, Sturmi, Fuxi in dru- gimi in je kot protiutež zbral okrog sebe stebre »metliškega domorodstva« : oskrbnika metliške komende in ustanovitelja Prve dolenjske poso- jilnice Janeza Kapelleja, svaka trgovca Franja Guština, metliškega apotekarja Franja Wacho, hotelirja Danijela Makarja, prosta Edvarda Terčka in kasneje njegovega naslednika Frana Dovgana, občinskega tajnika Leopolda Gangla, mlinarja na Primostku Ignacija Premerja, se- miškega dekana Antona Aleša. Poprijel! so tudi »vnanji društveniki« Zumberčani in bližnji Hr- vatje: brata Evgen in Artur Kniewald, grašča- ka v Gričah, Šuflaj, graščak v Brlog gradu, baron Vranizani z Jurovega, Vjekoslav Pavu- nac, župnik v Zakanju, Nikola Belavic, župnik v Žumberku, Ivo Nikolič, učitelj v Zakanju in njegov stanovski tovariš Andrej Bersič iz Lipnika, pa še občinski pisarji, poštarji, trgovci in posest- niki onkraj Kolpe. Tako se je združenim Metli- čanom in njihovim hrvatskim prijateljem po- srečilo zrušiti metliški »Conversationsverein« in napraviti Metliko slovensko. (Podatki: »Kroni- ka in zapiski odborovih sej« metliške Čitalnice od 1.1889 dalje in mg. Milan Wacha v Metliki). L. 1874 je, po podatkih v šolski kroniki, Anton Navratil kot krajevni šolski nadzornik dvakrat nadzoroval pouk tamkajšnje ljudske šole. V de- cembru 1877 je bil za dobo 6 let izvoljen v kra- jevni šolski svet. Bil je v njem kot zastopnik občin in kronist ga imenuje »častni mestjan v Metliki«, od februarja 1883 pa ga naziva tudi z deželnim poslancem. 31. marca t885 je Na- vratil, po zapisu v kroniki, zadnjikrat nadzo- roval šolski pouk, ko pa se je 16. maja nasled- njega leta konstituiral nov krajevni šolski svet. Antona Navratila ni bilo več med njegovimi udi, 25, decembra 1895 je Anton Navratil zaradi bolehnosti odložil predsedništvo Narodne čital- nice v Metliki, ki ji je predsedoval skoraj dvaj- set let. Naslednje leto je bil zaradi zaslug »za obstanek in razvoj metliške čitalnice« soglasno izvoljen za njenega častnega člana. ai. oktobra 1997 je umrl, zadet od kapi, v Tešnju v Bosni, kamor je šel obiskat edinca svojega brata Janeza, nečaka Mirka, ki je bil tamkaj okrajni glavar. V Tešnju je tudi po- kopan. Njegova smrt je močno prizadela metliške narodnjake in na prvi prihodnji seji Čitalnice je takratni predsednik Franjo Güstin znova po- udarjal pokojnikove zasluge, češ da »sam odli- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA čen narodnjak, dvigajoč vedno in povsod na- rodni prapor, varoval je čitalnici posebno še značaj narodnosti; kar je dosegel toliko lažje, ker je bil sam osebni prijatelj odličnih narod- njakov bratskega nam naroda hrvatskega, ter je štela čitalnica že samo vsled tega vedno tudi dokaj hrvatskih članov. Na ta način je bila narodnost čitalnici toliko bolj zavarovana«. Omenil je še, da je pokojni Navratil zapustil Čitalnici obilico knjig, zlasti knjig Slovenske in Hrvatske Matice. Tega metliškega veljaka, okrog katerega se je sukalo vse tedanje kulturno življenje v Me- tliki, je štel med svoje redke »prav vrle pri- jatelje« tudi Janez Trdina (J. Trdina: Moje življenje. Klasje 1947, str. lOO) in je z njim premoževal prenekatero lepo uro po belokranj- skih zidanicah. Anton Navratil sam ni pisal, zaneslo pa ga je navdušenje brata Janeza, duhovnika Jurija Ko- beta, Jurija Šterbanca, Bernarda in Ivana Tomši- ča, Trdine in drugih, da je tudi sam pričel zbirati ljudsko blago, o čemer priča tudi ustno izročilo, ko so žene narekovale »gospud Navratili« ljud- ske pesmi, ki jih je tai zapisoval (prim. Fr. Ma- rolt: Tri obredja iz Bele krajine, 1936, str. 37). Nekaj takih Antonovih zapisov je objavil in razložil njegov brat Janez, tako zapis ljudske pesmi »iZeleni Jura j«, ki jo je zapisal Anton Navratil 24. aprila 1878 in jo je Janez priobčil in komentiral naslednje leto v LMS. str. 217, ali Antonov zapis metliškega kola, objavljen v LZ 1888, str. 337. »Svobodnjak« Anton Navratil, kot ga imenuje Trdina, je v vsem svojem življenju dovolj po- kazal, da spada med »naše gore liste«, kamor ga je v svojem istoimenskem odrskem prizoru postavil tudi Engelbert Gangl, ko se Tone Na- vratil v julijskem popoldnevu 1882. leta v zida- nici semiškega dekana Antona Aleša z njim '.n Janezom Trdino navdušuje za slovenstvo (E. Gangl: Moja pot, 6. knjiga, str. 7 sl.i. Tretji izmed bratov Navratilov, Alojzij (rojen 23. maja 1844, u. 9. oktobra 1902 v Metliki), ni študiral. Izučil se je čevljarstva in to obrt je za njim prevzel tudi njegov sin Alojzij (rojen 29. decembra 1873, umrl 24. junija 1950), s ka- terim so Navratili v Metliki izumrli. ROJSTNI DOM NAVRATILOV Po smrti očeta Janeza Navratila (u. 7. febru- arja 1863) je bila hiša in posestvo 26. dec. 1865 prepisano na njegovoi ženo Ano. Ta je hišo 21. febr. 1873 izročila najmlajšemu sinu Alojziju, medtem ko je najstarejšemu Janezu, ki je bil takrat na Dunaju, namenila 3o0 gold., drugemu sinu Antonu 400 gold, in ravno toliko hčeri Ani. Razen tega je bilo takrat posestvo v metliški Prvi dolenjski posojilnici obremenjeno s 1000 gold, dolga. Na domu je ostal najmlajši brat Alojzij, ki jc z Baro Simoničevo iz Drašič imel šest otrok. Trije so v zgodnji mladosti umrli, oče pa je malo pred smrtjo izročil 17. sept. 1902 hišo hče-i ri Ani (1879—1919), ki se je kasneje omožila z metliškim podobarjem Jernejem Jerebom. Jereb je zaradi (slabega zaslužka kmalu po 1. 1910 odšel v Ameriko, kjer se je za njim izgubila vsaka sled. Po ženini smrti je bilo 13. maja 1919 imetje prisojeno njenim trem nedoletnim otro- kom Pavlini, Mirku in Ani, ki so 9. sept. 1927 prodali hišo fotografu Tomažu Kramarju in njegovi ženi Ani. Tako je Navratilova hiša 1927 prišla v druge roke in je kasneje še dvakrat menjala lastnika. ZAPIS, kedaj se je kdo v té hiši narodil ali vmerl, in kar se je v Metliki od leta 1408 posebniga zgodilo. Začel spisavati Janez Navratil, c. k. pristopnik Ljuibljanskga mestniga in dežel- niga sodniištva in Trednik Vedeža, perviga slovenskiga časopisa za šolsko mladost, zdaj ravno na praznikih tukaj. V Metliki IS.kimovca 1849 Kedaj se je kdo v té hiši narodil in umeri Janez Naoratil, rojen 9. sušca (Marz) 1766. Njegov oča je bil iz Češkega doma, iz Prage. Umeri 27. malega serpana (julija) 1851. počiva pri treh farah na desni strani zad- nje cerkve. Marija Navratil, njegova žena, rojena 1750, umerla 9. februarja 1818. Janez Navratil, naj starji in edini sin, rojen 22. isušca 1802, poročeni 18. svečana (Februar) 1824. j 7/2 1863.i Ana Naoratil, rojena Kramarič 5. véliki- ga travna (Mai) 1806 v Roisavnicah, žena Janeza Navratila, t 16/7 1876.^ SI. 2, Navratilova hiša danes 101 i «RONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DECA IZ TEGA ZAKONA Janez Navratil, rojen 5. sušca 1825. V 3. malo šolo v Novim mesti stopil leta 183?, v sedmo šolo v Ljubljani leta 1844. Po zver- šeni osmi šoli vstopil čez 7 mescóv pi-i Ljub- ljanskim C. kr. kameralnim oskerbništvi za vajenca, nato pri c. k. Ljubljanskim mest- nim in deželnim sodništvi za pristopnika in sicer ll.kimovca (7bra) 1847. Leta 1848 po podeljeni ustavi in v nje dani ravnopravnosti vsih avstrijanskih narodov in jezikov začel (mesca maliga serpana 1 Julij]) vredovati v Ljubljani pervi slovenski časopis ali novice za šolsko mladost pod napisom: »Vedež«,^ in ga je vredoval leta 1848, 1849 in 1850. Po tem je bil (1851) v Beč za uradnika c. k. najvikše sodnije s 700 f 1 plače in 80 f 1 pri- pomočka za stanovanje pozvan. Alojzija Navratil, rojena 30. vélikiga travna (Mai) 1827, vmerla 13. vélikiga ser- pana (Avgust) 1841 v 15. leti svoje starosti. Pokopana pri treh farah. Franc Navratil, rojen 15. kimovca (Sep- tember) 1830,* umeri 29. vélikiga travna (maja) 1853. Pokopan pri treh farah. Anton Navratil, rojen 23. kimovca (Sep- tember) 1832. V tretjo malo šolo v Novim mesti vstopil leta 1843, v sedmo v Ljublja- ni 1849. Marija Navratil, rojena 25. sušca 1835, vmerla 10. sušca 1838 v 3. leti starosti. Ana Navratil, rojena 16. vélikiga travna (Mai) 1838. Alojzij Navratil, rojen 23. vélikiga trav- na (Mai) 1844.5 ^ar se je v Metliki od leta 1408 posebnega zgodilo Leta 1408 so Turki Metliko in vse okoli mesta pokončali. 1431 so to storili drugič. 1469 so to storilli tretjič. 1511 so to storili četertič. 1547 so to storili petič. 1857 so bili Turki iz Metlike za vselej pregnani.' 1585 so bili v Metliko luteranski pridi- garji prišli. Žlahtni MaAvart Egg pa jih je izgnal.' O tisti dobi so imeli pri Treh farah tako imenovani templarji (Tempelherren) samo- stan ali klošter. Iše dan, danes se pozna me- sto, kjer je ta samostan stal. Stal je kakih 20 korakov od vrat pokopailišča proti Gori- cam med sedanjim ozidjem pokopališča in med cerkvenim hisom. Kedaj so Tri fare sozidali, se ne more nikjer zapisano najti; da so pa leta 1236 že stale, se vidi na nekim kamnu v zidi.* 1580 Okoli leta 1580 je živel pri Treh fa- rah puščavnik, ki ga je pa rad serkal. Še pred smertjo je ta kraj zapustil. 1646 je bila v Metliki strašna kuga^ 1770 Okoli leta 1770 je živel pri Treh fa- rah drugi puščavnik, madžarski plementaš. — Bil je vicekomuš. Podpisal je sodbo, s ktero sta bila dva človeka k smerli obso- jena. Po smerli teh dveh pa se prepriča, da sta bila nedolžna. Vest mu ne da pokoja. Vidi se mu, kot da bi nedolžna zmiram v kervi pred njegovimi očmi plavala. Z mno- goverstnimi kratkočasi hoče vest omamiti. Zahman. Ne da mu mira. Nazadnje sklene mož za dopernešeno hu- dobijo pokoro delati. Izroči vse svoje pre- moženje svoji edini hčeri in jo omoži z rev- nim, pa poštenim plemenitnikom. Nato se poda k papeži v Rim. Ta mu dodeli odpu- ščenje vsih grehov, pa le proti temu, da se sveti odpove in kot puščavnik živi. Obljubi in si išče tihiga kraja. — Na svojim poti pride v Metliko. Slab in bolan prosi tačas- niga Metliškiga prosta za prebivališče ka- kih 10 dni v proštiji. Doseže. V tem časi gre večkrat proti Trem farani na sprehod, in svetuje ljudem na njivah marsikaj dobriga pri kmetovanji. Ljmii in kraj se mu tako dopadejo, da zaprosi pro- sta za dovoljenje, si pri Treh farah kajžo postaviti in v nji svoje življenje kot pu- ščavnik preživiti. Mu valje dovoli, in ljudi, ki se jim je bil s svojimi dobrimi sveti jako prikupil, mu brez plače hitro leseno kajžico SL 5. Izvir Obrha z napajališčcm in periščem, imenovan >Metliška tisliarna«, kjer si izvedel vse novice ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA postavijo. Tudi mu uoisijo zmiram potrebno hrano. Cez nekoliko let zaželi puščavnik iše en- krat svojo domovino viditi in se napravlja na pot. Komaj to soznajo ljudi, pritečejo s solznimi očmi od njega slovo jemat, ki jim je bdi vedno dober svetovavec v vsih rečeh. Vendar se vtolažijo, ko jim obeča, potem spet nazaj priti. Slabiga starčka nekoliko za daljni pot okrepčaiti, mu naredi trifarška mežnarica iz različnih rož ali cvetlic kopel (fuspod). Vlije tudi jakiga vina vmes. Pregovori starčka v ta namen v kad stoppiti. Pomagale so ji tudi sosede. Pokrijejo ga z gunji in plahtami čez gla- vo. Dobro dolgo je v kadi. Zdaj ga razkri- jejo. O strah in groza! — starček se ne ga- ne — je mertev. Revež se je bil zadušil. Vse preplašene se gledajo in pogledujejo sosede, kot da bi hotela ena drugo vprašati, ktera da je njegove smerti kriva. S strahoto razodenejo nesrečo svojim mo- žem, kteri so potem mertvo telo ipoikopali. Kmalo nato razderejo tudi kajžo, in jo pro- dajo na dražbo (licitando) nekimu budnar- ju (pintarju) iz Sveržak. Ta kajža je stala na unim mesti, kjer se zdaj bel kos zida vidi, s kterim je pokopališče obzidano. Ko so čez več let puščavnikov grob pre- kopali, najdejo v njem več cekinov, ki jih jc mogel v obleki zašite imeti za dneve ne- sreče in potrebe. — Bog mu daj duši lahko! 1775 je bil tukaj kordonski desetnik ali kaprol po imeni Fric ob glavo djan, ker je svojo ženo vmoril. To se je tako zgodilo: Ta desetnik ali kaprol gre s svojo ženo v Stopiče pri Novim mesti na žegnanje. Ko se žena izpoveduje, gre on na skrivaj poslu- šat. Ne zna se, jeli kaj čul, jeli ni. Po izpo- vedi gresta, potem ko je že velika maša minila proti domu. Na Hrasti'' se zglasita pri drugim desetniki, ki jih je bil na južino povabil. Pri južini vzame popotni desetnik slamnik svoje žene v roko in ga začne z nožem rez- ljati. »Nikar!«, pravi ona, »drugači bom jaz tvoj klobuk.« — »»Tukaj imaš nož,«« veli on, »»le ga daj!«« Ker pa ona neče noža vzeti, ji ga on v serce porine. V malo tre- nutkih izpusti reva dušo. On se zdaj skesan čez njeno truplo verze in joka kot dete. Ali prekasno. Zvežejo ga in peljejo v Metliko. Denejo ga v grajske tamnice. Cez šest mes- cev ga pošljejo na Dunaj, da bi ondi kazen prestal. Ali čez šest mescov ga iz Dunaja spet v Metliko pošljejo. Bilo je sklenjeno, da naj tam kazen ali štrafingo prestoji, kjer je hudodelstvo dopernesel. Eno leto kasneje pride iz Ljubljane za- glavni sodnik z rabeljnom (frajmanom) in enim hlapcem. V gradi vpričo velike trume poslušavcov bere sodnik hudodelniki sodbo. Odsojeno je bilo, da ima najprej desno ro- ko, s ktero je ženo vbol, potlej pa glavo zguibiti. Po prebrani sodbi je sodnik vsim zakonskim ljudem z ginečo besedo na serce govoril. Hudodelnik stopi zdaj na voz, en Fran- čiškanar iiz Noviga mesta ž njim in ga pri- pravlja k smerti, izprašuje in tolaži, drugi Frančiškanar moli za vozom sveti rožen- kranc. — Na griči zvan Metlike, ki mu iše dan današnji »per galgah« pravijo,'^ se vstanovijo. Sodnik prebere iše enkrat na- glas ostro sodbo. Hudodelnik prosi ponižno in skesaniga serca, da bi mu poprej glavo in potem roko odsekali, ker bi vtegnil obu- pati. Je vslišan. Zavežejo mu oči, in na en mah mu odseka rabelj glavo, njegov hlapec pa desno roko. Okoli 1785 so postavili most čez Kopo. Poprej je bil ondi brod. Okoli leta 1790 so izkopali jagnete, ki so bili od Kope do Vra- tarčeve No 155 na obedveh straneh ceste po- sajeni, ker so njivam in cesti preveč senco delali.'ä 1792 je kupil Metliški grad Jožef Zavin- šček od zagrebačkih korarjev. — To leto so igrali v Metliki tudi slovensko veselo igro pod napisom »Županova Micka«.^* 1793 je pogorel v Metliki celi plac, kos Požega in Drage.'5 Neki človek, po imeni Weihrauch, ki je s svojim očihom v sovra- štvi živel, je nekiga capina plačal, da je mesto na treh krajih zažgal, poller pa na Hervatsko vbežal. 1794 je ravno tisti potepuh mesto vdrugič zažgal in to po dani, ko so bili meščani v logi," ker so revnim derva odkazovali. Na- glo letijo na pomoč. Hudobneža dobijo v pest. Malo je manjkalo, da ga niso raztergali. Zvežejo ga, zaprejo v tamnice, čez malo dni SI. 4. Grnd v Motliki KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pa pošljejo v Ljubljano, kjer so ga v več- letne tamnice obsodili. 1807 je v Metliki spet zgorni plac in Drage pogorele. Neika žena, ki ji se je bila mast v ponvi vžgala, je v ponvo vodi vlila, namesto pergišč pepela v njo hititi ali mast v pepel zliti. Mast se vzdigne kviško v streho, in tako je velik ogenj vstal in dosti škode na- redil." 1808 so se tukaj in v celim našim cesar- stvi brambovci zoper Francoza zbirali. 1809 pridejo Francozi iz Ljubljane v Met- liko. Nar prej jo primahajo konjiki. Neka kerčmarica (grajske gostivnice na Dragah) je od straha v otročji postelji vmerla. Neko- liko dni ipotem prirušijo francozki pešci, pa niso nikomur sile delali.'* 1811 so cesarski Francoza iz Metlike pre- gnali. Ko naši huzarji v Metliko priderkajo in sicer od Karlovca, ne najdejo nobeniga Francoza več. Ker je bilo drugi dan pri svetim Martini ravno cerkveno žegnanje, so na pungertu svoje tope ali kanone postavili in na veselje strelali.^' 1811 je bilo vino tako dobro, da nihče tako dobriga ne pameti. 1817 je bila tukaj in na celim Krajnskim taka lakota, da so klasunce za moko in kruh mieli in tak kruh jeli. Tudi koprive so ku- hali. Kopleuiik pšenice je veljal 6 do 7 fl, reži (erži) 4.V2 fj, ječmena 3 fl in 10 kr, žita (prosa) 3 fl 15 kr, debelače 4 fl, ajde 5 fl. Zavoljo lakote in slabe hrane jih je veliko pomerio.^" 1818 ipa je bilo rodovitno leto, da malo ta- kih. Senična cena je pala od 7 fl na 1 fl 40 krajcarjev, režena od 4 "2 fl na 1 fl 18 kr. 1829 se je' bilo v Metliko strašno veliko ljudi v seme ali maškore napravilo, ko se z godci pred sabo proštiji bližajo, jim pride iskreni duhoven Friderik Baraga naproti. Razkačen jim moli sveti križ, rekoč: »Kri- žajte ga, križajte ga vnovič!« — Vsi se ob- senetijo in pri te priči obernejo in razgubijo. Nikdar potem ni bilo v Metliki več tolike šemarije.^' SI. 3. Pokopališka cerkev sv. Roka v Metliki 1830 je zapustil Friderik Baraga Metliko in se podal v Ameriko katolško vero ozna- i novat. On je bil leta 1797 v Dobravi na Do- ] lenskim rojen, je izveršil na Dunaji prav- ^ dosllovje, potem se pa v duhovski stan po- j dal. Po smerti svojiga očeta prepusti Tre- ; bansko grajščino svoji sestri, in je leta 1823 j po dobro izveršeni deseti šoli mašnik blago- ' slovljen. Po njegovi volji so zapustile tukaj kmetiske ženske nosno čemih pasov, ki so zad v podobi repa do nog mahali in po sest, sedem, osem goldinarjev veljali. Dosti- krat so malopridni fantje v cerkvi po pet, šest kmetiških dekličev zvezali, da se je vse smejalo, ko so se hotele raziti in ni moč jim bilo. Ni tedaj škoda za to šego.^^ 1854 je bila taka suša, da so Priverščani od sv. J ur ja do Božiča iz Oberha vodo vo- zili. — Vino pa je bilo' tako dobro, da je uno leta 1811 S" po dobroti še prekosilo; nihče ne pomni tako dobriga.^' 1836tega leta so se Metličani jako kolere bali, ki je v Ljubljani in Novim mestu hudo razsajala. Na nektere dneve jih je 16 do 20 pomerio. Vender je Metliki ta kužna bole- zen prizanesla. Na Radovici pa je vmerlo v 10 danih dva in štirideset ljudi. V dveh vurah je bil človek zdrav in mertev. Tudi na Bo- žakovim in Radovičih je razgrajala; pa me tako jako, kot na Radovici, kjer so mogli več hiš zabiti, ker so vsi ljudi odmerli.** 1837 je toča na sv. Jerneja dan dvakrat potolkla, popoldan ob 4in zvečer o poli 9*. Zernje perve toče je bilo debelo, kot orehi. Vse je pokončala. — Ni se jioznalo, kjer je ajda rastlja.^^ 1838 so napravili tukaj bratovščino Kri- stusoviga telesa. — To leto so gospod tehant Vincenc Vovk za sv. Rokom perve murve zasadili.^' 1842 je bila tako huda zima, da so ljudi zmerzovali. Martin Brožič krojač ali žnidar je zmerzniil na potu od Drašič^' v Metliko. ' Poleti je toča dvakrat pobila. To leto je sonce popolnoma merknilo, ta- ko, da je bilo prav malo viditi. Med temo se je na dveh krajeh zemlja vderla: na plači p rut Požegi pred Jurjovičovo hišo No 33, na Sternišči pa pred Šokletovo No 148 in Cerničovo No 147.^8 1843 ni bilo skoraj nič snega in v svečanu tako prijetno in gorko, kot scer poleti. Po- leti pa je bilo več del merzlo, še le o velikim serpanu (Avgust) je solnce večji moč dobilo, pa tako sušo naredilo, da se je skoraj vse posehndo, in Priverščani so mogli kot v letu 1834 iz Oberha dolgo vodo voziti. V 104 FRANCE MIHELIC: MRTVI KURENT, BARVNI U'lSOREZ, 1955 prugonagrajenec na I. mednarodni grafični razstavi v Ljubljani poleti 195; ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Svečanu se je tri večerje neprenehoma kot ena bela svilla in dolga metla na nebu per- kazovala, ktera je po pravilu zvezdoznan- cev en nov planet (zvezda z repom), in so jo »Astrea« kerstili. — Od ajde in prosa ni bilo še semena nazaj, vina je bilo malo, pa dobriga. V temu letu je bila sv. Roka cer- kev z dvema turnoma izzidana, potem, ko so staro poderli. Naris je dal gospod tehant Vincenci Vovk, ki je tudi zidanje cerkve prevzel. Tudi je bila trifarška zgorna cer- kev izmalanaJ^ 1844 je bilo rodovitno leto. Žita in vina, ki ni bil od leta 1834 veliko slabji, je bilo silno, drevesa so se pod sadjam lamale. — Nar znameiiitniši v temu letu je, da ni bilo nobedene červive slive (češplje). Zima je bila huda, 1^" kimovca (September) je peršil čez Gradec v Ljubljano presvitli cesar Ferdinand L z svojo presvitlo ženo Marijo Ano, o kteri Ipriliki sta mogla iz vsa- ke fare en plesavec in ena plesavika v Ljub- ljano pred cesarja svoj narodni ples plesati iti. Iz Metliške fare sta šla Guštinova hči iz Drašič in tudi en Drašički sin. — \'sak je dobil za zleherni dan popotvanja, kakor tu- di zaderžka v Ljubljani poi 1 fl in za ple- sanje po 2 fl. Plesavci cele Krajnske dežele bi bili imeli zunaj mesta na lesenim odri plesati. Pa zavolj silniga deža so mogli to delo v hiši Ljidjljaiiskiga streljišča opraviti. Iz med vsih plesavcov so se mu nar bolj doipadli s svojim smešnim plesom Bojanci." 1845 smo vidli v Metliki perve svilapreke ali zidne cerve, za ktere so bili gospod te- hant Vincenc Vovk murve že leta 1838 po- sadili. Pervič so sipreli te cervi osemdeset funtov svilnih mešičkov ali kokonov, ki so vsi isikup 11 funtov svile ali Žide dali. Funt se je prodal po 10 goldinarjev.'' Poletni ve- čer tega leta se je pod Vipavcovo pristavo kakih 30 korakov od hiše Jureta Krašovca pri sv. Martini'^ pod kmetiškim fantam, ki je konja jahal prepad vderla. Fant in konj sta štiri sežne globoko pala. Fant začne kri- čati in je bil rešen, konj pa si je bil vse štiri noge polomil, pustili so ga v prepadi in zasipali. Kmalo potem se spet 1 sežen globoko vdere. Šenica je bila to leto jako slaba, nekteri je iz (pet kop komaj en koplenek semena dobil. To leto je cesar Ferdinand I. vojaško službo od 14 samo na 8 let pomajnšal.'* 1847. To leto 4:^^ Kozoiperska (October) smo dobili tri nove zvone za farno cerkev sv. Miklavža. Velkiga in dva mala. V velikosti drugi je bil poprej veliki in ta je os cai star. Pripeljal jih je ravno na sv. Frančiška dan i/ Ljubljane od slovečiga zvonarja po imenu Samassa, Franc Ivanetič. Lepo ovenčenim zvonom so šli godci in velika truma ljudi notri do Bočke naproti. Nad svetim Martinom so čakali gospod tehant Vincenc Vovk z drugimi gospodi. Ko zvoni do sv. Martina dospejo, je meščan gos- pod Juri Smuk v imenu cele fare za njegov trud pri oskerbovanji teh zvonov pod milim nebam zdravico napil. Po kteri je zbrana množica z veselim glasam visoko častitljivi mu tehantu v čast gromeče »Zivio« prinesla. Ko so zvonovi še na Hrasti bili in se Metliki bližali, so začeli po vsih cerkvah zvoniti in so zvonili dokler se novi tri zvonovi pred cer- kev priderglajo. Preskerbela jih je cela fara skup. Veljali so... goldinarjev srebra. Na robu ali vencu velikiga stoji zapisano: BOGATE VInske Letne V zahVaLo SIM t I o bog te fare Dar In ko v neb vse bo V zLo uro gnaLo tI sl be toCe Io ob Vari (Sc nadaljuje) opombe 1. Datum smrti: f 7/2 1863 je kasneje pripisam s svioifi- nikom. — 2. Datum isanrti: t l'6/7 1876 je kasneje pripisan s svinčnikom. — 3. Tu je Navratil piko pozneje spremenil* v vefjieo in je nadaljnje ipodatke do konca odstavka naipi.'ial z drugim, bolj bledim črnilom. — 4. Tudi tu je bila pika kasneje spremenjena v vejico in je dostavek pripisan s svetlejšim črnilom. — 5. Janez Navratil, oče pisca tega Za- pisa, ima na srednji cerkvi .pri Treh farah vzidan nagrob- nik z rejistnimi in smrtnimi podutki ter letnicami svojih rano umrlih otrok Alojzije in Franca. Od ostalih Jane- zovih otrok jc na steni iste cerkve vzidan še -nagrobnik Ane Navratil, ki je bila dvakrat poročena; prvič kat 22- letno dekle z bogatim 66-letnim vinskim trgovcem Nikolo Kostelcem iz Šršic v Vivodini, s katerim je imela tri sinove, ki pa so že v prvih letib drug za drugim naglo umrli. Drugih nagrobnikov oz. spominov na Navratile pri Ti eh fariah ni. Imena triletne Marije (u. 1838) sploh niso vklesali v nagrobnik, medtem ko je Janez umrl 1896 na Dunaju, brata Antona pa je leto kasneje zadela kap v Tešnju v Bosni. Na domu je ostal sajmo najmlajši .\,loj.zij (u. 1902), katerega sin, čevljar, ki je ipo očetu prevzel tudi ime, je brez potomcev umrl 24. jun. 1950 v starosti 76 let in so z njim Navratili v Metliki izumrli. (Glej tudi Dolenjski list, 1950, št. 22). — 6. Navratil, ki je letnice vzel iz Valva- sorja (Ehre, XI. 389) omenja le glavne napade TurkoT. Vseh napadov na Metliko in njeno okolico med leti 1408 do 1578 je bilo kakih 18. Tudi pri zadnjem 1. 1378 se je moralo mesto vdati in so ga Turki ra.zrušiK. Pri tem so s sniicami prebodli mestnega soidnika in odsekali mestnim svetovalcem glave, o čemer govori tudi Aškerc v svoji Met- liški baladi. — 7. Protestantizem se je pričel v Metliki širiti takoj po izidu prvih protestantskih knjig, kar nam priča živahno delovanje hrvatskih in slovenskih protestan- tov, ki jim je Metlika postala skoraj stalno shajališče. Tu so že 1. 1559 Stepainu Konzulu presojali njegov prevod biblije v hrvatski jezik; iz Metlike, tedanjega upravnega središča Bele kraijine, so širili protestantske knjige poleg drugih tudi metliški prodikaniti Gregor Vlahovič, Mihael Matičič, Ni- kolaj Tuškanič, Ivam Weixler, Štefan Kovači«, Peter Vuk- m-anič in drugi. L. 1581 jc bila skoraj vsa Metlika luteran- ska, dokler ni 1585 komtur nemškega viteškega reda Mark- vapd Eigg pregnal luteranskih predikantov iz mesta (Val- vasor ViII, 454). Protestantizem je odslej v Metliki slabel, vendar je še 1615 protireformaciijska komisija naštela v mestu 58 luteranov, medtem ko jih je bilo v istem času v Ljidjljani samo še 8. (Ivan Steklasa: Protestantizem v Istri, meiliški in hmartski Krajini, Trubaiijev zbornik, 76 sl.). 8. Tri fare pri Metliki so tri cerkve v nosalnicah, ^asi, pol- drugi km oddaljeni od Metlike. Viteški red templarjev si je tu v drugi pol. XII. stol. sezidal cerkve in samostan. Ker pa so templarji delovali v interesu oglejske pntriarhiie, so se morali umakniti nemškemu viteškemu redu, ki je prišel v Belo krajino okrog 1. 1256. Duhovniki tega reda pa 10? KRONIKA c'asopis za slovensko krajevno zgodovino so Tri tare — kjer je bila do srede XV. stol. indi metliška župnijska cerkev — ipropastili boseniskim frančiškanom, ki so semkaj prebežali pred Turki, sami pa so se umaknili v utrjeno Metliko. L. 1469 so Turki Tri fare požgali, pregnani frainčiškani pa so dobili končno zavetje v Novem mestu. — Današnje tri cerkve, ki stoje sredi pokopališča in jih je ljudstvo za časa Valvaisorja še imenovalo >Tri templar- ske ceI^kvec so bile venjotno zidane v XVI. stol. in so sodaj podružnica metliške župnije. (L. Podlogar: Frančiiškaaii v Beli krajini, IMD, XVM. str. 35—37). Gorice: del Rosalnie, zahodno od Treh far. katmen v zidu z letnico 1236: lega ,kamna ni mogoče danes več zaslediti. — 9. Kuiga je v Metliki morila petkrat 11348, 1510, 1,546- 47, 1691, 1720—24). Najhuje je bilo v letu I646--47, ko je pomrlo okrog 1200 prebivalcev in je mesto skoraj popolnoma propadlo. (Krajevni leksilion Dravske ba- novine, 1937, str. 130; A. Svetina, Metlika, 1944, str. 5). — 10. Zgodbo o ogrsikem iplemenitašu — puščavniku, ki je ži- vel v leseni kočici pri Treh farah in si pred povratkom v .domovino d.al napraviti ko.pel iz vina iin diišav, v kateri ga je zadela kap. je Navratil po vsej verjetnosti (posnel iz prispevka »Der Einsiedler im Möttliug«. ki ga je v Car- niwlii 11842, št. 91-92, oibjavil takratimi ostkrbnik metliške ko- mende Janez Kapelle. — U. Hrast: vas ma belokranjski strani Gorjancev ob glavni cesti inovo mesto—Metlika, 7 km oddaljena od Metlike. 25. julija 1942 so jo, razen dveh hiš, Italijani požgali in do ta! poruši,li, ker je skupina belo- kranjskih partizanov v isti vasi napadla italijansko posadko. — 12. M^lika je kot sedež Metliiške marke imela sprva tudi pravieo do krvnega sodstva, in sicer nekako do 1. 1510, ko je bila za cesarja Maksimiljana I. osnovama služba cesar- skega krvnega sodnika, na katerega je potem prešla oblast, izrekati smrtne obsodbe (Svetina, Metlika, 1944, str, 14, 72). Spomin na lastno krvno sodistvo je današnji Gavgenhrib na zahodu mesta (Navratil: »per galgah<), čez kaiterega gre cesta itz Metlike v Cnnomeli. — 11. Navratilov Zapis je ver- jetno imel v rokaih tudi Prostoslav Kretanov ,(= Vatroslav Holz), ki v isvojih popotnih zapiskih Potovanje križem do- movin« (sn, 24. mov. 1883, št. 270) med drugim omenja most, brod in jiagnede. V Metliki se sreča z Navratilom, ki mu razikaže mestne zanimivosti in se ma sejmu skupaj čudita pestrim žumberškim im marindolskim mošam. O mostu in Toignedih piše: »Most. . . zagledal je luč sveta 1. 1875 (pi- ščeva oz. tiskovna napaka: prav; 1785), dotlej so se bili prevažali Beli Kranjci k Hrvatom v goste na brodu. Dol- ina mostova znaša nekaj milimetrov čez 200 celih metrov . . . AH tukajšnji most je nekako vode — boječ, kajti nad polo- vico iga je na kopnem in kar ga je v vodi, (nastavlja na- sršene igrebene proti mjemu deročej reki . . .< — »Ob cesti . . . bil je nekoč bojda lep drevorf^d; toda okolu 1790. 1. prišel je ma zeleno mizo Metliške zbornice, kjer ga je tedanji strogi gospodaräki odlbor z ozirom na preošabno senco, s katero je žalil cesto in njive, obsodil na smrt s sekiroj.« Vratarčeva hiša. No 155; v začteku XIX. stol. last Ma- tije Derganea; dani^s hiša Äugele Živkovič z isto hi.šno številko. — 14. Metliški grad je 10. apr. 1792 kupil od zagrebških korarjev »Joseph Sauinschek Burger zu Laybachc, ki je imel takrat v Ljubljani krčmo v Židovski ulici št. 3. (Podatki iz deželne deske v Osrednjem drž. arhivu v Ljub- ljani). Za grad, ki ga je 1790 močno razdejal požar, je dal 40.000 gld. Da so 1792 igrali v Metliki Linhartovo Zupanovo MIK?ko, poroča v svojem potopisu Potovanje križem domovine tudi Vatroslav Holz^ Z zgornjo letnico bi tako bilo ovrženo mnenje Filipa Kalana, ki pravi, da med leti 1790 in 1848 ni bila igrana nobena slovenska predstava, razen ene same otroške igre Tinček Petelimček (1803) im dveh malovrednih poskusov memških komedijantov v l?tih 1606 in 1822. za izposodo in pri- poslatev dramatiču" igre Zupanova Micika«, da so knjižico izgubili, da pa so to igro igrali zadnjič 1. 1792 in 1870. — 15. Plac i(=damašnji trg), Požeg in Drage; deli Metlike. — 16. Mestni log ob Kolpi: do febr. 1947 last Metliške meščan- ske skupnosti, od koder so meščani dobivali les in krmo; danes Državno kmetijsko posestvo. — 17. Navratil omenja le igornje tri požare, vendar je ogenj še dostikrat prizadejal Metliki veliko škodo, tako . 1469, 1529 in majhuje oktobra 1705, ko je požar uničil vse mesto z gradom, komendo in cerkvijo vred in se je zaradi silne vročine razrušilo tudi mestno obzidje (A. Svetina. Metlika. 1944. str. 5; L. Pod- logar, Požari v Metliki, IMD XVII). Zato so najstarej.še stavbe v Metliki stare komaj nekaj nad 200 let. — IS. Graj- ska gostilnica ma Dragah; h. št. 106, takrat last graščaka .Andreja Zavinška. Na istem mestu je bilo 1. 1885 sezidamo novo poslopje z isto hišno številko, katerega lastnik je danes gostilničar Dako Makar, — 19. Francozi, ki so sredi maja 1809 zasedli Ljubljano, so v avgustu preko Gorjancev prišli tudi T Belo krajino. Istega leta v oktobru so se jim B'-lokranjci ponekod uprli in jih precej poibili, kar je po- vzročilo stroge odredbe proti civilnemu prebivalstvu. Ko so bile oktobra istega leta ustanovljene Ilirske province, je bila Bela krajina razdeljwia na dva kantona, črnomaljskega im -metliškega. — 'Sv. Martin (11. nov.), patron metliške podružnice, ene najstarejših cerkva v Beli krajini (baje iz XII. stol.); danes služi, močno rc-novirana, za lapidarij Belokranjskega muzeja. Pungert; ime po gradu Pungertu, na severu Metlike, na- sproti cerkvice sv. iMartina, kjer je še za Valvasorja stano- val neki Sterniša. Grad je kmalu potem razpadel, ime pa je ostalo. Tu še danes na vsak vuzemski ponedeljek ple- šejo in igrajo Metličani isvoje kolo, rešetca, robčece. raost, petelinji boj in nosijo tum. (Glej tudi: F. Marolt, Tri ob- redja az Bele krajine, 1936). — 20. Klasunec: oružen, orob- kan koruzni storž. Kuplenik, kupljenik: mernik. V metliški župniji iso 1. 1817 imeli 309 mriičev. — O hudi lakoti tega leta: J. Mal. Zgodovina slov. naroda, str. 504-13. — 21. Zadnji odstavek: Nikdar potem... je pripisan kasneje s svetlejšim črnilom. Friderik Irenej Baraga je bil v juniju 1828 na ovadbo starološkega dekana Jerneja Božiča premeščen iz Smarl- neja na Gorenjskem v Metliko, kjer je ostal do oktobra 1830. O njegovem uastopu proti pustnim šemam na pmel- nico 1829, glej tudi; Fr. Jaklič, Misijonski škof Irenaj Fri- derik Baraga, 1931, str. 48. — 22. Baragov rojstni kraj je Navratil zapisal pogrešno; Baraga se je rodil 29. jum. 1797 v graščifnici Mala vas pri Dobrniču na Dolenjskem, od ko- der se fe njegov oče preselil v trebainjski grad, ki ga je bil kupil 1. 1799 (Fr. Jaklič, istotam). O »črnih repih«, t. j. iz volne tkanih črnih pasovih, na obeh koncih razcepljenih na več prevoz, ki so Belokranji- cam padale zadaj po belem, drobno mabranem, kratkem krilu, je Navratil kasneje (Novice, 1879, 391—92) zapisal, da iih je pravzaprav odpravil neki F. G., sodnik .iz Krupe, Večkrat sem slišal od mladih praviti, da jih je (od- pravil) . . . Baraga. Pozneje pa sem se seznanil, kakor že vemo, se sodnikom — veseljakom, ki mi je razodel o po- sebni priliki, da je to pravzaprav njegova zasluga, ter mi pra\-il tudi ma drobno vso to smešno, a vendar verjetno dogodbo (kako je v metliški krčmi nagovoril kmečke fante, naj dekletom v c=rkvi zvežejo pasove). Zdaj, ko ga ni več zdavma kost pri kosti, razglašam jo soisebno Belim Kranji- cam, da bodo vedele, kdo jih (te osloibodil nespretnih črnih repov.< — 27. Privrščani; prebivalci na suhem krnskem svetu med Metliko in Semičem, ki dobivajo vodo edimole iz kapmic. Od sv. Jurja do Božiča: od 24. aprila do 25. decembra. Obrh: potok, ki izvira v globeli na vzh. strani mesta. — 24. Radovica, Božakovo, Radovici: vasi sev.-vzh. oz. vzh. od Metlike; prva oddaljena od nje 6, druga 5 in tretja 3 km. Skupna fara vseh teh vasi je bila takrat Metlika (I. 1855 se je Radovica osamosvojila), ki zaznamuje tega leta 179 mriičev. Kužna bolezen, ki jo omenja Navratil, je v mrliški knjigi označena kot »Ruhr«, kasneje kot »Brech- ruhr« oz. »Durchfall« in je terjala svoje žrtve od 12. julija do 10. saptambra 1836. Kar se tiče števila mrtvih na Rado- vici, Navratil nekoliko pretirava. Vseh mrtvecev z Rado- vice v gornjem obdobju je bilo 37, največ pa jih je umrlo proti koncu avgusta, ko je v treh dneh 28.-30. avg.) po- bralo 18 oseb. — 25. Sv. Jernej: 24. avgusta. — 26. V;m- cencij Vovk, tedanji metliški dekan, je bil Gorenjec (r. 1796 v Gradu pri Bledu, u 1868 v St. Rupertu na Dolenjskem, kjer je tudi pokopan) iin je v Metliki služboval dobrih 21 let (dec. 1833 — apr. 1855). Bil je izrazit gospodarstvenik, saj je v tem času sezidal v Beli krajini dve cerkvi fSuhor, Dragatuš), tri župnišča (Radovica, Suhor, Dragatuš) in dal po- praviti vrsto podružnic. Za farmo cerkev je naročil nove zvo- nove, movo uro in dal preslikati vso notranjščino. Bil je predsednik metliške podružnice Kranjske kmetijske družbe, zgradil je mioderno sušilnico za sadje, osnoval veliko žitnico, iz katere maj bi revni kmetje ob suiši in toči dobivali žito, ki pa je propadla v revolucionarnem 1848. letu. Prvi je začel na Kramjskem saditi murve im se pečati s sviloprejo, zgradil je na hribu nad Metliko daleč naokrog najlepšo zidanico »Veselico«, zasajal nove žlahtne trte im slive in sploh mnogo skrbel za »povzdigo kmetijstva, vinstva, svil- stva in sadjerejstva«, kot piše o njem mjegov kronist Janez .Müller (Zgornja Danica, 1S72, 303 si.). V Metliki je poživil nedeljsko šolo — kjer ie že v letih 1828-30 uspešno po- učeval kaplan Friderik Baraga — in z njegovo pomočjo so Metličani ustanovili godbo. Na velikem kmetijskem avstrij- skem ziboru na Dunaju 1. 1849 so bili štirje odbori in je v »odboru šolskih reči« od Kranjcev sedel z Janezom Blet- weisom tnidi Vincencij Vovk (Novice 1849, str. 52 si.). Bil je med prvimi naročniki Novic in je svojemu očetu, umrle- mu 1842 T Metliki, dal vzidati v steno gornje cerkve pri Treh farah nagrobnik z zanimivo reliefno podobo. Pod košatim drevesom spi mož v tedanji noši, pod napisom v 108 časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika Lohoričici pa je vrezano v kamen kmečko orodje: cepec, senene vile, plu:g, loipata, gnojne rile, kaša, graiblje, sekira in kladivo oz. baf. Verzi na spomeniku, ki jih je Vovk verjetno sam isestavil, povedo: Ozhe v'miru Boshjim pozhivajte! Roka neutrudena miruj! Shive vere rajfki lad vsiihivajte S'ljuzhjo vezhno Bog vaf ofrezhuj. Bratovščina Kristusovega Telesa (Briiiderschaft Corporis Christi zu Möttlinig) je bila istara cerkvena ustanova iin se omenija že 1. 1562, ko je mestni isvet ugovarjal ibamu Petru Erdedu, ki si je v Metliki prilastil proŠtijo bratovščine Kri- stusovega Telesa in jo hote! izročiti protestantskemu predi- ¦kaintu Gregorju Vlahoviču (Dimitz, Urkunden zur Reforma- ticnisgeschichte Krains, 1540—-li6>4, Laibach 1868). Bratov- ščina ije kaisneje prenehala ln jo je 8. marca 1837 spet priklica) v življenje tedanji metliški župnik, dekan Vin- cencLJ Vovk. Društvo je oibstajalo do 1945. leta, ko je štelo še 29 članov. V zadnjiih btih je imelo docela značaj pogrebnega društva in je skrbelo za pokop svojih članov in njihovih svojcev, Bratovsko skrinjico, listine in poslovne knjige h;rani danes Belokranjski muzej v Metliki. Sv. Rok: metliško pokopališče. — 27. DraŠiČi: vais 6 km vxh. od Metlike — 28. Sternišče: južni del Metlike ob glavni cesti. JuPjoviČeva hiša, No 35: takrat last Jožela Majzla, da- nes h!Š.a Antona Rajmerja. Šokljetova hiša. No ,148: tedanji lastnik je bil Janez ma- levič; hiša je 1. 1957 pogorela. Černioeva hiša. No 14?: Hiša je še danes last Cerni- čevih; takratni gospodar je bil Niikola,j Cernie. — Vse tri hiše imajo še -danes iste številke. — 29, Nad vrati poko ¦ pališke cerlove sv. Roka je dal Vovk -vklesati v kamen: IVbILeMVs Deo nIXI aVXILIo sanCtI roChI (= iSlavimo Boga s pomočjo svetega Roka). Kronogram po^e letnico zidanja: 1843. triifar^ko >zgonnjo cerkev, posveöen-o ZaJostni Materi botžji, je preslikal sliikar Josip Egartner ((1809—1849) iz kra- nja i(isbl, L str. 150), kar pove naipis na zadnji steni nad korom: Ista fVIt prIorI oLIMpIaDe renoVata eXornataqVe nVnC Vero a lOSEPHO EHGARTNER CoLORATA. Kromoigram da letnico 1S42, medtem ko jo je Navratil po- maknil za leto naprej. Steska .navaja (SBL, i. str. 150), da je to cerkev Egartner preslikal 1. 1834-35, kar je napačno, prav tako kot je zavoljo površno prepisanega kronograma napačna letnica 1837 v metliški župnijski kroniki. — 30. O tej plesni prireditvi poročajo tudi Noviee, 1844, str. 146. Boijanoi: v.as, 16 km južno od Črnomlja, edina srbska pravoslavna naselbina v Sloveniji, ki jo je v XVL stol. ustanovil Jurij Lenkovič. Ljudje, ki deloima Še žive v starih driiiin-skih zadrugah, nosijo bogato vezeno ljudsko nošo, v kateri «-^ vedno >kolajoc kolo ua dan isv. Save, na vuzem, Jurjevo, Na Ivan dan in na badnjak. — 3i. O tem poroča v Novicah dr. Olrelj v dopisu »Letašnji zidni pridelk na Krajuskimc med -drugim: murvež«. — 32. Vipavčeva pristava: Janez Vipavec, kstnik hiše št. 28, danes last Amalije Sturm. Hiša Jureta Krašovca pri sv. Martinu: te hiše danes ni več. — 53. O izniŽanju vojaške službe glej tudti Novice, 1845, str. 53, 57. — 34. Na sv. Frančiška dan: Frančišek Serafinski, 4. oktobra. Zwnar Samassa: Anton Samassa (ok. 1798—1883), ljub- ljanski zvanoljvar, dober prijatelj Prešerna, ki mu je na- pravil več napiso'v za zvonove njegove livarne (Kidrič: Prešernov lalbum. 1949, str. 295). Da M botroval metliškemu napisu, ni verjetno. Bocka: naselje s tremi hišami, ki so raztresene ob dveh cestah, 1—2 km pred Metliiko. — Hrast: vas, 7 km oddaljena od Metlike. Veljali so (izvonovi): Navratil ne navaja cene, ki pa jo izvemo iz Novac, 1846, str. 176. Tudi napis na zvonu je Navratil napačno zapisal in dobimo, če seštejemo njegove rimske Številke le letnico 1857. Neznani noviški dopisnik je podatke prevzel po prispevku J. Kapelleja v 86. li.stu iUyr. Hl: > . . . Ze večkrat pohvaljeni zvonar goisp. A. Sa- niasa se je spet praviga umetnika skazal in Metličanara tri nove zvonove vlil, ki tako soglaisjio in milo pojo, de ga krog in krog ni lepšiga zvonenja. Na velkim, 42 centov in 74 fuiurtov teakim zvonu, ki je sv. Mihelu posvečen, se bere naslednji nadpis, ki v velikih Črkah kaže leto, ko so bili zvonovi liti: Bogate Vinske Letne V zahVaLo, iSIM ti o Bog te fare Dar, In ko V nebjV bo se V zLo Vro gnaLo, TI šibe toCe nas obVar. Vsi stroški skupej so vnesli 5000 g:ld.< Napis je verjetno fpo ljudskem pripovedovanju!) sestavil Vovk sam. Oba večja zvonova so v prvi svetovni vojni pre- liti v topwvc. 109 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O NAJSTAREJŠEM NAPISU IZ EMONE jaro šašel Odilomek gradbenega napisa Al J 170a, datiran v pomlad leta 15 po n. št., je naj- starejši pisani dokument iz Emone, doku- ment o obzidju, ki sta ga zasnovala cesarja Augustus in Tiberius in ki je več kot za 500 let določalo' mestu urbanističnoi podobo, pa še danes ni brez vpliva nanjo. Po 65 letih proučevanja in dopolnjevanja njego- vega besedila — najden je bil leta 1889 — je na mestu, dati kratek obračun o spome- niku ter očrtati njega historično proble- matiko. Prvo objavo napisa je podal A. Müllner, MZK NF 15, 1889, 272 n. 228b, Fig. 24, kjer se je omejil na reprodukcijo ohranjenega besedila, ki ga pa še ni dojel v vsej globini in pomembnosti. Kmalu nato, 1.1893, ga je privzel O. Hirschfeld v CIL III 10768. Na idejo, povezati 5. vrstico z emonskim obzid- jem sicer ni prišel, je pa besedilo dopol- njeval epigrafsko že povsem zaključeno: [Imp. Caes. divi f.]Augustu[s pont.max.]\ [imp. XXI trib. pot.] XXXVII pa^e[r pa- triae] I [et Ti. Caesar Au]gusti f. Aug[ustus poni, max.] \ [cos. II imp.] VI trib. potest. XV ]?.....] I [.....d]ederuni. Dopolnitev je rahlo nedosledna (2 pot. : 4 potest.), omem- bo konzulata v 2. vrstici je izp ustil, ker bi bilo po njegovem mnenju zanjo premalo prostora. Dovolj pa se mu je zdelo prostora za omembo pont. max. koncem 3. vrstice. To službo je prejel Tiberij 10. marca ]. 15 po n. št. V komentarju navaja Hirschfeld E. SI. 1. Odlomek cesarskega — prejkone gradbenega — napisa (Al J 170 b, shranjen v iNarodnem rauzejn, Ljubljana), naj- denega v emonski insuli IV na Mirju. Od besedila je ugotov- ljivo le naslednje: -] 1 [- CIaesar [-1 | [- po]ni(ifex) maxfimus) i-1 1 ml-]. Bormannovo ustno opozorilo na slicno za- snovani gradbeni napis ariminskega mostu CIL XI 367 = ILS 113 Imp. Ca[e]sar divi f. Augustus pontifex maxim, cos. XIII imp. XX tribunic. pcdest. XXXVII p. p., \ Ti. Caesar divi Augusti f. divi luli n. August, pontif. maxim, cos. IUI imp. Vili trib. potest. XXII dedere, kjer je Augustova titulatura podana po stanju ob njegovi smrti, Tiberijeva pa iz 1.21. Tedaj je namreč bila gradnja mostu po Bormannovem mnenju dokončana. Dalje opozarja Hirschfeld na možnost dopolnitve konca 4. vrstice p(ater) p(atriae), češ da bi v Emoni ne bili takoj izvedeli za Tiberijevo odklonitev tega naslova,* in kaže s tem ter predvsem s privzemom Tiberijevega ponti- fikata v besedilo, da datira spomenik v 1.15 po n. št., čeprav se za dopolnitev tribunicij- ske oblasti ne more prav odločiti. Ob ipripravljalnih delih za publikacijo Römische Strassen und Befestigungen in Krain (Wien 1899) je vzel napis v pretres tudi A. v. Premerstein in že dokaj razločno domneval to — MZK NF 25, 1899, 95 — kar sta kmalu nato skupaj s S. Rutarjem zapisala v omenjenem delu, p. 10, da je namreč odlomek gradbeni napis emonskega obzidja; cf.tudi CIL III p. 23282«. Premer- si ein-Rutarj eva dopolnitev teksta se od Hirschfeldove razlikuje le v treh točkah: 3 et izpuščata, prva pa dopolnjujeta divi Augusti f.; 4 število opravljanih konzula- tov puščata prazno, ker se ne moreta odlo- čiti med II in III; določno dopolnjujeta murum et turres dederunt. Dejstvo, da do- puščata možnost dopolnjevanja Tiberijevo tribunicijske oblasti od XV do XVIII,^ ipa kaže, da se v kronološke probleme napisa nista spuščala. Kronološko opredelil je napis šele O. Cuntz o priliki, ko je W. Schmid odkril v območju insule IV na Mirju odlomek cesar- skega napisa Al J 170b. Ze W. Schmid sam, JfA VII 1914, 196, je domneval, da spada odkriti kos vsebinsko nekako k staremu fragmentu Al J 170a. O. Cuntz ib. p. 195 ss., je njegovo idejo prevzel in novo odkriti od* lomek vključil v svoj risani poskus rekon- strukcije besedila, prepričan, da tvorita oba Al J = V. Hof filler - B. Saiia, Antike In- schriften aus Jugoslavien I, Zagreb 1938. CIL = Corpus inscriptionum Latdnarum, Berolini 1863 ss. ILS = H. Desisau, Inscriptiones Latinae selectae, BeroHini 1892—1914. MZK = Mitteilun- gen der Zentralkommisision für Erhaltung und Erforschung der Denkmäler, Wien. N = Kmetij- sko-rokodelske novice, Ljubljana. HO časopis za slovensko krajevno zgodovino kronika fragmenta vsebinsko enoto, čemur je priteg- nil tudi B. Saria, AI J 170a in b. Izpeljava Cuntzeve časovne opredelitve napisa v me- sec maj 1.15 po n. št. sloni na dejstvu, da omenja CIL II 4905-ILS 152, miljnik v Hi- spaniji,^ Tiberija kot imp. VII in hkrati še na dolžnosti trib. pot. XVI, ki jo je prejel l.jul. 14 in je trajala do 31.jun. 15; medtem ko kaže obravnavani napis, da je bil še imp. VI, ko je prejel dolžnost pont. max., to je, 10. marca 1. 15. Torej je postal imp. VII med marcem in junijem 1.15. Cuntzeva datacija je vsekakor dobro ute- meljena^ in točna. Drugo vprašanje pa je, če fragmenta Al J IZOa in b res spadata skupaj. Schmid, Cuntz in Saria so to do- mnevo utemeljevali z argumentom, da je bilo enakih, na raznih mestih gradnje vzi- danih napisnih plošč slej ko prej več, da so se oblikovno med seboj lahko razliko- vale, ne pa tudi vsebinsko. Pri tem so po- vdarjali^ da se fragmenta med seboj ne- znatno razlikujeta po velikosti črk. Toda razlike med odlomkoma so v resnici večje. Različna je tudi tvarina kamenine, profilacija roba. oblikovanje črk in pik. Vendar je do- mnevama razmnožitev gradbenega napisa teoretično možna in v epigrafiki večkrat izpričana. Toda pri poizkusu, da bi napis dopolnil oziroma izoblikoval tako, kot si ga je moral kamnosek na prazno ploščo, pre- den je začel klesati — seveda po merilu, ki ga je nakazoval ohranjeni fragment Al J 170a in izhajajoč iz nedvomno fiksiranih vr- stic — se je pokazalo, da odlomka Al J 170b nikamor ni mogoče vstaviti in ohraniti pri tem hkrati merilo in sorazmerje. Da je Cuntzu na slabi skici to uspelo, se je mo- ral zahvaliti netočnemu in nesimetričnemu risanju, ki je že na prvi pogled opazno." S fragmentom Al J 170b pridobi Emona le nov cesarski, prejkone gradbeni napis. Obli- kovanje črk — kolikor bi se samo nanje bilo dovoljeno opreti — bi kazalo pri njem, da pripada oficielni klesarski tehniki iz sredine ali pa druge polovice l.stol (si. 1). Fragment v tej redakciji teksta, kot jo po- daja 170a, formalno ni mogel biti združen z njim, zato sem ga v risani rekonstrukciji izpustil. Vendar se s tem, da izločimo Schmidov fragment Al J 170b, dopolnjeva- nje teksta ne izpremeni, čeprav smo odstra- nili zatrdno omembo pont. max. Da je bil pontifikat na napisu vendarle omenjen, kot so v ostalem predpostavljali vsi od Hirsch- felda dalje, kaže analiza 4. vrstice, kjer je iz formalnih vzrokov nemogoče pogrešati črki p. m., niti kaj drugega dostaviti. Poleg tega ne vidim prave možnosti, da bi mogel biti kamen postavljen v tistih treh mesecih 1.14, ki po Augustovi smrti za zidanje še preostajajo in ki so hkrati meseci upora panonskih legij,' ne glede na to, da bi si bilo slovesno dokončanje gradnje obzidja v mesecih žalosti v imperiju težko zamisliti. Kamnoseško verno obliko rekonstrukcije^ napisa Al J 170a prinašam na si. 2. Spre- memba besedila je neznatna; v 1. in 4. vr- stici je zaradi vrstične simetrije potrebno dopolnjevati p. m. in ne pont. max.,* v 5. vrstici pa tako dopolnitev narekuje prostor. Da je dopolnjevanje na mestnb obzidje v tedanjem času edino možno, je skoraj ne- mogoče dvomiti, ker drugih zidanih gra- denj, posebno v takem razmerju kot ga na- kazuje monumentalnost napisa,* ni bilo; pa * K okrajšavi p(ontifex) m(aximus) cf. Cag- nat, Cours d'épigraphie latine*, Paris 1914 ter n. pr. AE 1951, 207 (Klavdij), dalje, napise na novcih itd. slika 2. rekonstruiran gradbeni napis emonskega obzidja, ki jp datiran v spomlad 1. 15 po n. št. (cil iii 10768, add. p. 3528" = ai j 170 a). odlomek — shranjen v narodnem muzeju v ljubljani — je bil najden na vzhodni strani današ- njega trga francoske revolucije. [Imp(erator) Caesar dioi f(ilius)\ Augustuls p{ontifex) m(aximusi] | \co(n)s(ul) XIII imp(erator) XXI trib(umtia) pofesl(ale)\ XXXVII pate{r patriae] | [Tiberius) Caesar dioi Aii]giisti f(iiius) Augu[stus\ \ [p(oniifexj m(aximus) co(n!s(ulj II imp(erator)] VI trib(unitia) potesi(ate) Xril] | [murum iurresq(ue)idederunt. kliše last mestnega muzeja v ljubljani. risba: z. kores m kronika časopis za slovensko krajevno' zgodovino tudi najdiščna lega odlomka — nedaleč od pristaniščnih vrat v Emoni — bi to odlo- čilno podpirala. A. Müllner, MZK NF 15, 1889, 272 Fig. 24 (Laibach), objavlja na shematičnem tločrtu emonskega obzidja in okolja s črko »b« za- znamovano najdišče obravnavanega napisa (AlJ 170a) s pripombo »Deutscher Platz«: vendar je točka »b« narisana na Gosposki ulici in sicer — aproksimativno preneseno na današnjo situacijo — ob vzhodnem robu ceste med glavnim poslopjem SAZU ter Salendrovo ulico. Nasprotno, je točka >c« (najdišče Al J 166) narisana na nekdanjem »Nemškem trgu«, danes Trgu Francoske re- volucije, nosi pa pripombo »Herreugasse^<. Obe črki sta torej zamenjani. Tiho korek- turo je izvedel že B. Saria U. cc. Nedvomno je bil spomenik Al J 166 najden, kot opo- zarja J. Mal, o priliki polaganja mestnega vodovoda v tem mestnem predelu, to je med leti 1888, ko je bilo delo sklenjeno (N p. 235) ter 1890, ko je bilo končano (N pp. 200, 214, 247). Ob isti priliki je moral biti iz- kopan tudi Al J 170a. Najdišče odlomka emonskega gradbenega napisa je treba torej lokalizirati na tisto mesto v Müllnerjevem načrtu, kjer vrisuje črko »c«. V toliko se da napis sam dopolniti. Dru- go vprašanje pa je, kakšno je bilo ozadje in okolje, v katerem je delo, ki ga napis izpričuje, vzniknilo, saj se historičnih vpra- šanj v zvezi z njim še nihče ni dotikal, tako so se doslej vsi ukvarjali zgolj z dopolnje- vanjem besedila. Zato naj služijo naslednje misli kot doprinos h gradivu za obsežnejši oris najzgodnejšega dogajanja v Emoni in njenem območju. Emona v antični literaturi ni omenjena niti v toku operacij, ko je Oktavijan za- sedal Dinarsko ' višavje in Posavje, niti — kar je presanietljivejše — ob času delmat- sko-panonskega upora, čeprav je tedaj že obstajala kot rimska postojanka. To pred- postavlja B. Saria, GMDS 20, 1939, 122, ko piše, da je prejkone okoli 1.13 pred n. št. postala vojaško taborišče. Vkljub nelatin- skemu imenu, ki ga naselje nosi, in vkljub prazgodovinskim najdbam, ki so v njem odkrite, je Emona v nekem smislu vendarle šele rimska stvaritev; kajti prazgodovinske najdbe so v gostejši meri v njej izpričane le za obdobje starejše železne dobe, medtem ko so zelo sporadične za mjajšo železno dobo in šele nato, po tej cezuri, hipoma nastopijo številni rimski ostanki iz augu- stejskega obdobja. Rim je do kraja ocenil ekonomsko in strateško vlogo tega prostora. Točno časovno fiksiranje ustanovitve Emone oziroma domnevanje njenega obstoja v tej ali drugi fazi augustejskega obdobja pa bi bilo na osnovi arheološkega materiala v tem trenutku težko zagovarjati. Saj niso še po- znane analize stotine pridevkov v emonskih grobovih; izolirane novčne najdbe, ki iz Emone sicer obstajajo, so v tem pogledu brez pomena, dokler jih ne opazujemo kom- pleksno; stratigrafski podatki s tega vidika še niso vrednoteni. Pri današnjem stanju preiskovanja bi se dalo najprej dokazati le, da je nedvomno obstajala ob času delmat- sko-panonskega upora. Saj bi tak dokaz nudilo že dejstvo, da sta August in Tiberij dala naselju obzidje, kar bi izpričevalo, da so obstajale med vladarjem in naseljenci že predhodne vezi. Te vezi bi se lahko bile spletle n. pr. prav v toku upora, ko so upor- niki zasnovali čez Nauportus in Tergeste vpad v nezaščiteno Italijo." Tiberij je mo- ral tedaj naglo odposlati XX. legijo*" z na- logo, da vzdrži na Kraških vratih do pri- hoda glavnine. Ce bi predpostavili, recimo, da so v tem trenutku tukajšnji naseljenci — predvsem Italiki — izkazali Rimu ka- kršnokoli korist, jo je Tiberij vsekakor mo- ral visoko vrednotiti." Sicer pa je jasno, da bi bilo spričo stalne nevarnosti vpada upor- nih v Italijo vprav neverjetno, če bi bila ravno naj koči ji ve j ša pozicija v toku upora brez zasedbe, ne glede, da je hkrati lahko služila še kot etapna postaja za dovoz re- zervnih enot in prateža iz Italije.'^ Ce pa je bila v tistem času celo taborišče ujetni- kov," je njen obstoj nedvomno dokazan in bi bilo s te strani jasno, da je morala imeti vojaško zasedbo. Omeniti pa je treba vse- kakor še dejstvo, da so morale enote panon- ske vojske v območju Ljidjljanske kotline nemudoma po uporu zgraditi ceste in mo- stove.** Podobna dela je dal izvesti Tiberij tedaj v Bosni.*5 Zakaj? Zato, ker je vprav tok upora pokazal strateško gospodariske slabosti obeh važnih in prehodnih ozemelj, če nimata dobrih transportnih možnosti.*' S temi argumenti bi bila torej oprta misel, da je — prvič — Emona kot rimska posto- janka obstajala že v toku delmatsko-panon- skega upora in — drugič — da je tedaj mo- rala imeti vojaško zasedbo. Kot je iz napisa razvidno, je bilo emon- sko obzidje dograjeno spomladi 1. 15 po n. št. Legija XV. Apollinaris se je po dose- danjem sklepanju pojavila v Karnuntu ne- kako v prvih letih Tiberijeve vlade." Ven- dar kaže mnogo razlogov, da že preje. Kajti v času, ko je bil obravnani napis redigiran, je v Emoni več ni bilo, ker bi postalo sicer troje stvari nerazložljivih. Prvič, da bi ob- 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zidje zgradila, ne pa na gradbenem napisu tega kakorkoli označila. Drugič, da bi bila — komaj bi si bila zgradila emonsko tabo- rišče — prestavljena v Carnuntiim in se tam ponovno obzidala,'* da bi torej gradila dvoje taborišč zapored. Tretjič, so tako sti- lizirani napisi karakteristični za dela, ki služijo civilnim potrebam." Torej je upra- vičen inj tudi logičen sklep, da obiidja ni zgradila vojska in torej bi teoretično bila legija lahko že takoj po uporu prestavljena iz Emone v Carnuntum za zaščito kočljive postojanke. Saj je bila strateška nujnost, da je bil Carnuntum vsaj takoj ko mogoče spet polno zaseden^" — najverjetnejše, da z emonsko legijo, ki je v njem pozneje skozi pol stoletja neprekinjeno izpričana. In še to. Manipuli bi ob času Augusto ve smrti ne bili Nauportum missi,^^ ampak nedvomno Emonam, če bi bila Emona tedaj še važna trdnjavska točka. Našteta dejstva bi mimo navedenega go- vorila še v prid misli, da je nekdanje legij- sko taborišče Emona, ki je služilo v toku upora prejkone tudi kot taborišče za ujet- nike in kot etapna postaja, postalo eo ipso važno začasno tržišče sužnjev in siceršnje- ga vojaškega materiala; in — ko jo je po- sadka zapustila — da se je naravno pre- obraževalo v ugledno tržno naselje. Dejstvo, da je postojanka na pragu Italije že tako zgodaj lahko pogrešala legijsko zaščito, iz- pričuje, da sta August in Tiberij naseljen- cem ipopolnoma zaupala in da nevarnosti — po zadušenem uporu — s te strani vobče nista več pričakovala. OPOMBE 1. Suet. Tib. 26. 67. Tac. ann. 1,72. 2,87. — 2. trib. pot. XV sploh ne pride v poštev, ker se mu je iztekla že 30. jun. 1. 14. po n. št. — 5. Imp. Caesar divi Aug. 1. Aug. COS. II I trib. potest. XVI \ imp. VII pont. max. m. II. Imp. Caesar je prejkone netočno čitauje za Tib.^ Caesar kot meni Hübner; ef. k temu ILS 151. — 4. Cuntzevo nedvomno identično argumentiranje, na katerega opozarja A. Stein, P1R» II Ml p. 225, in ki je izšlo v Korr. Sl. d. Gesoh. Ver. 60, 19,12, 112 ss., mi ni bilo dostopno. V zvezi s kronološkimi vprašanji, ki juh Cuntz v JfA rešuje, daje tudi kratek pregled dotedanjega dela na njih ter fiksira termine Augustove (rib. pot. XXI in Germanikove 2. im- peratorske aklamaeije. — 5. L. c. fdtg. 6. — 6. Tac. ann. 1, 16 ss. — 7. :Risala Korcts Zalika, stud. archit. Brez naj- manjšega dvoma točno dopolnjene črke so senčene, medtem ko je original fotografiran. Zal se je koncem 3. vrstice vrinila neljuiha pomota, prva hasta srednjega u v besedi Augustus je na prelomu še opazna i(to je vidno tudi na foto- grafiji!), v riabi ni označena. — 8. Cuntz o. c. 196 računu velikost plošče 520 x 79 cm. V omembo obzidja niso dvomili niti iS. Rutar, A. v. Premerstein, W. Schmód in O. Cuntz in tudi ue B. Saria 1. c, čeprav je ta rahlo skeptičen, cf. tudi Laureae Aquincenses I 1958 (= Diss. Pann. II 10) 252. V študiji, ki jo pripravljam, J>om pokazal, da sta pravzaprav ta napis in pa dejstvo, da je Emona colonia, elementa, ki se medsebojno podpirata. In s tem bo dokončno zavrnjen dvom, da bi se napis morda le ne nanašal na obzidje. Tudi sam sera se pri analizi dokaj časa nagibal k mnenju, da bi napis lizpričeval most čez Ljubljanico. Z navedenim pa je to postalo neverjetno tudi brez ozira na dejstvo, da bi J)il napis oziroma vsaj ohnanjeni večji fragment prenesen po"~ dokaj strmem bregu Ljubljanice navzgor din ipotem za- vržen in da bi od zidanega mostu do danes ničesar ne ostalo, ko so se ohranili slej ko prej celo piloti lesenega mostička, cf. R. Ložar, GMDS 16, 1935, 127 ss. — 9. Veli. II 110, 4. — tO. Veli. II 112, 2. — ,11. V tem je lahko delno tudi vzrok za gradnjo obzidja. — 12. Cf. Veli. II 111. Ta material se namreč ni dovažal preko Jadrana v Dalmacijo, ampak po kopnem v Panonijo. Octaoianus je 40 let poprej — prišedši po morju — lahko začel zasedanje osrednjega Balkana iz Senja; na poti od Senja do Siska so ležala tudi glavna oporišča alpskih Japodov, tedaj najtršib in najbolj zagrizenih rimskih nasprotnikov. Ni pa mogel te poti upo- rabiti v letih 6—9, ko je bil centralni del Bosme vrelišče upora, ko so bile vezi med Dalmacijo in Panonijo več kot -problematične; medtem ko je bila [pot iz Akvileje čez Kraška vrata relativno lahia, kratka in varna. Pa tudi logično je, da se je dovažal material iz sevemoitalsikili skla- dišč ipreko Emone v Tiberijev glavni štab, Siscijo, in se že spotoma razdeljeval na hiberna in druge postojamfce. — IJ. Tako interpretirajo napis CIL III 5224 iz območja Sirmija, |.) cemaes Liccav[i\ \ f. Amantinus tio\.] j sef amnorum dec\e]m gente Undius ' centuria secun]da in flumen per \ it Hemona posu ere Liccaus pate \ r Loriqus et Lica | ios cognati, C. Patsch, RE s. v. Emona; W. Schmid, JfA VII 1914, 64; B. Saria. — 14. Tac. ann. 1, 16. — 15. CIL HI p. 407 in n. 3198-5201, 10156 s. Ballif-Patsch, Römisohe Strassen in BH, Wien 1893. 55 s. Bauer, AEM XVII 1894, 143 s. M. Ahramié, VAHD 49, 1926-27, 159.153. — 16. J. Sasel, Živa antika 3, 1953, 263 s. — 1?. Lit. navaja n. pr. B. Saria, GMDS 20, 1939, 126 op. 69. Cf. tudi E. Swoboda, Carnuntum' 1935, 194 s. op. 27. — 18. E. Swoboda ib. ~ 19. CIL III 290? = ILS 5336 ;iader), CIL III 3117 (Rab), Imser. It. X 4. n. 20 dn 21 (Tergeste), CIL XI 6219 (Fanum Foriunaej, CIL XII 5151 (Nem^usus) itd. — 20. Čeprav je sklenil nedvomno ugoden dogovor z Maroboduom, se Tiberij nanj ni mogel zanesti — cf. Tac. ann. 2, 45; Gardthausen, Augustus 1/5, 1170; Šašel o. C. — ker bi stavljal ipreveč na koeko. Ritter- ling, RE XII 1749 stavlja ustanovitev taborišča v Karnuntu celo ina ipričetek našega letoštetja, kar je bolj logično, dasi še ne dokazano, kot opozarjata B. Sanila 1. c. in E. Swoboda 1. C. — 21. Tac. ann. 1, 16, ob itinera et pontes et alios usus. 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVE NSKO KRAJEVNO ZGODOVINO O ZDRAVNIKU FLORI JANU SENTIMERJU DR. MILENA URSIC Bilo je sredi zime 1786. leta: tedaj se je 6. februarja' kleparskemu mojstru in kranj- skemu hišnemu posestniku Florijanu Senti- merju, ki je bil baje Francoz,^ in njegovi ženi Uršuli Kroll rodil sin. Dvanajst let pozneje je deček zapustil rodno mesto Kranj in se napotil v ljubljansko gimna- zijo:' nadarjen in priden, je tu prav dobro napredoval ter prejemal nekaj let iudi ce- sarsko štipendijo. Prav v teh šolskih klo- peh je našel součenca, ki mu je postal in ostal prijatelj vse življenje, čeravno se jima je le-to izoblikovalo v izrazito nasprotje: razgibano, pestro, je pognalo Sentimerja po skoro vseh evropskih deželah; prijatelju Urbanu Jerinu,* poznejšemu profesorjxi bogoslovja in stolnemu dekanu pa odmer- jalo enolične dneve v mirnem zatišju rod- nega mesta Ljubljane. Filozofski študij v Ljubljani je 1804' zaključil njuno skupno pot. Morda sta že tedaj gojila zanimanje za medicino — Jerin si je za poklic vsekakor ni izbral, a je postal vniet homeopat. Senti- merja pa je medicina zvabila 1805 na Du- naj, kjer je bil učenec Prochaske, profesor- ja fiziologije; le-tega se je še čez tri deset- letja hvaležno spominjal kot »svojega ne- pozabnega učitelja«.' Tujina Sentimerja ni popolnoma zajela. Rad je poiskal domačega človeka, zlasti starejšega Koipitarja, ki je bil prišel za mjim na Dunaj, in dr. Jakoba Zupana; ta je »pofrancoznjenemu Iliru« pozneje celo posvetil eno svojih pesmi.^ V njihovi družbi je bil tudi pesnik Janez Anton Supanzhizh, ki je medicine u tu in tam pomagal iz denarne zadrege. Proti 1810 je Sentimer končaval svoj študij nla Du- naju.* Tedaj se' je v njem zbudila nemirna kri. V nemalo začudenje svojih prijateljev je pošteno povrnil vse svoje dolgove. Le Supanzhizhu je, kakor poroča' ne brez hu- morja Kopitar, »en majhin dolg raji na sa sante sapil«. Nato je odpotoval na Bavar- sko,!" da bi se odpravil na Špansko.'* Ali je spotoma spremenil svoj načrt? Ga je zami- kal Heidelberg*^ tako zelo, da je ostal v tem mestu in si ondi poglobil znanje? Ga je lastna želja ali zunanja prilika napotila tudi v Pariz?*' Je podlegel navdušenju za Napoleona ali ga je tok časa uvrstil v »ve- liko armado«, da je vanjo vstopil kot pol- kovni zdravnik?** Vemo le to, da je prav s to armado odšel iz Pariza, hodil po Evropi in prišel 1812 v Rusijo.*' V Moskv^i je bil priča strahotnemu Napoleonovemu porazu, vendar odslej ni več vezal svoje usode na po- gaženo francosko armado. Ko se je le-ta do- končno umaknila iz Rusije, je Sentimer ostal v Moskvi in si ustanovil dom: poročil se je z Rusinjo.*' Prilagodil se je ruskim razmeram: svoji doktorski diplomi je pri- dobil ruski grb in podpis ruskega ministra za uk.*' Poklic ga je vodil v različna ruska mesta: leta 1813 je bil v vojni bolnici v Orelu,** kjer je odkril zanj tako važni Ell- rodinov rokopis,*' ki mu je postal smernica za poznejši način zdravljenja kolere. Kje je živel, kako delal sledečih sedemnajst let, ni mogoče dognati. Leto 1830 ga je zateklo v kijevski gubemiji, v mestu Radomislu.^' Tu se je začel teoretično baviti s kolero, ki je tedaj začela svoj pogubonosni pohod iz Azije v Evropo. Sentimer omenja,-* da je 20. okt. istega leta nekaj spisal o tej strašni bolezni. Leta 1831 se je kolera že pojavila v Moskvi. Morda so Senitimerja poklicali v metropolo, morda je sam želel pomagati: še isto leto ga najdemo spet v Moskvi.^^ Tr- do delo ga je zajelo tako zelo, da ni mogel najti ne prilike ne časa, da bi bil ohranil zvezo z domovino. Tudi njegov ožji rojak Mihael Pagliaruzzi pl. Kieselstein,^' ki je po poslaništvu korespondiral s Sentimerjem,^* je ostal brez vesti o njem. Ni čuda, da se je v Ljubljani raznesla novica, da je zdravnik podlegel koleri. Cisto iz trte novica le ni bila. Bolezen sicer ni bila napadla Senti- merja samega, pač pa njegovo družino: ko se je bil namreč še isto leto preselil spet iz Moskve v Saratov,^" sta mu zbolela dva si- nova in še tedaj trinajstletna hčerka. S skušnjami, ki si jih je v zdravljenju kolere nabral predvsem v Saratovu, se mu je po- srečilo pozdraviti svoje otroke. V Moskvi kolera tudi sledeči dve leti še ni bila zatrta. Zato je Sentimer 18332' ^^čel misliti na to, da bi izdal priročnik za zdravnike in ne- zdravnike, ki bi v sili mogli pomagati bol- nikom zoper kolero. Neznano ostaja, — še prijatelj Jerin tega ni vedel — kdaj je bival v okrožnem mestu P. v S ... ovski gu- berniji,^' kdaj bi se bil preselil v St. Peters- burg.2* Neznana ostaja zaenkrat tudi letnica njegove smrti: gotovo je le, da je bil 1836 šc živ. Leta 1836 je namreč Sentimer izdal v nemškem jeziku knjižico, ki jo je bil 1833 začel pisati (strani 19—44), v drugi polovici 1835 nadaljeval in končal, z naslovom Die Cholera heilbar! Na 131 straneh v 8' obrav- nava doslej znane in objavljene metode zdravljenja, njim nas,proti postavlja in ob- 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA razloži svoj lastili učinkoviti način, upora- ben za zdravnike in nezdravnike. Avtor se označuje za praktičnega zdravnika v St. Pe- tersburgu, dodaje kratek izrek iz sv. pisma. Knjižica je z letnico 1836 izšla v Quedlin- burg u. Leipzig, ker bi jo bila na Ruskem — kakor trdi avtor — cenzura ali popol- noma zatrla ali vsaj okrnila. Sklicujoč se na svojo tridesetletno zdrav- niškoi prakso in štiriindvajsetletno temeljito poznavanje ruskega življenja, ruske in sa- ške najvišje medicinske oblasti, pretresa metode posameznih tedanjih zdravnikov, ki SO' skušali ugnati kolero. Najostreje napada Sentimer angleške zdravnike in vse anglo- mane, a tudi nemški profesorji medicine (n. pr. Benezeiiber v Diisseldorfu, Lüders v Kielu, dr. Fleischmann na Dunaju) ne naj- dejo milosti v njegovih očeh. Ničesar do- brega ne pove o ruskih zdravnikih v St. Pe- tersburgu (prof. Hotovicki, zlasti pa oni, ki so pripadali najvišji medicinski oblasti — ruskemu Zdravstvenemu svetu) ne o onih v Moskvi (prof. Diädkovski, v. Wend neh, dr. Pohl, dr. Markus). Po njegovem mnenju slu- žijo vse njihove metode, teoretične in prak- tične, le v to, da bolnika še bolj izmučijo, nikakor pa ne nudijo olajšanja, kaj šele ozdravljenje! En sam zdravnik, dr. Pupiriev, je med njimi izvzet, čeravno Sentimer ne odobrava njegovega spisa: hvali ga le zato, ker je pisan' s tistim toplim čustvom za tr- pečega človeka, kot ga mora po njegovem prepričanju imeti vsak zdravnik. Nazadnje jasno in natančno^ razlaga svoj način zdrav- ljenja, kakor hitro se pojavijo prvi znaki obolenja. Trdi, da je njegova metoda nova, edinstvena, a tudi po učinku edino uspešna. Postopek, ki ga Sentimer priporoča pri zdravljenju bolnika, ki se ga je lotila ko- lera, je res zelo prejprost. Navodilo pred- pisuje stvari, ki naj služijo, kot pravi, troj- i nemu namenu: ohranjajo- naj liolnikove živ- ljenjske sile, pomirijo bruhanje in zavrejo diarejo. Ta cilj dosežeš takole: Takoj ob prvih znakih obolenja namazi vsega bolnika s terpentinovim oljem, zoper bruhanje mu daj vsake pol ure sode bikar- bone in 14 kapljic opija, da mu omiliš gri- žo; bolnik naj jih zaužije brez vsakršnih dodatkov enkrat na dan. Hudo žejo naj mu preganja topel, črni (tega navadno nemški, italijanski in francoski zdravniki ne pozna- jo, pripominja Sentime(r) kitajski čaj ali redek ječmenov odcedek brez dodatkov. Med boleznijo bodi bolnik v prijetno topli sobi, naj se nemirno^ ne preklada z enega mesta na drugo. Namazi mu vsaki dve uri želodec in trebuh z mazilom (ajbiševa kore- nina, kafra, Ojpijeve kapljice). Ko se bruha- nje nekoliko umiri, naj užije vsaki dve uri dve žlici čaja (poprna meta, melisa, poma- rančne lupine). Ob prvem napadu ne sili bolnika k jedi, bolje je, da ničesar ne za- uživa. Tudi pozneje je treba biti previden: dižati se mora diete, ki naj obsega lahke . jedi brez začimb'. Rekonvalescent naj ne zauživa ne sadja, ne mleka, ne maščobe, ničesar kislega ali slanega. Taka so v glavnih obrisih Sentimerjeva navodila pred boleznijo in med njo; omenja še nekaj dodatnih možnosti, ki si jih more privoščiti premožnejši bolnik ali bolnišnica, vendar se Senitimer ozira predvsem na pre- prostega, revnega bolnika. Le-temu hoče pomagati v sili in zapuščenosti. — Končna sodba o vrednosti, originalnosti in napred- nosti omenjenih metod in navodil gre pač le sodobni medicini. Sentimer večkrat omenja veliko, pravo delo, ki ga namerava napisati o koleri. Nanj bo treba zaradi okoliščin sicer še počakati, ker bo preteklo nemalo časa, preden bo iz- šlo. Koliko se je njegova napoved uresničila, s Vladimir Favor.skij (SZ), Ilustracija: >Slo\o o polku Igorevec, gravura v les, 1952 (1. mednarodna grafična razstava v Ljubljani poleti 1955) 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO ce je delo sploh zagledalo beli dan, bi vedeli povedati tamkajšnji arhivi. Ko je avtor napisal knjižico, ni pozabil svojega prijatelja v bivši domovini: poslal je en/ izvod Urbanu Jerinu ter mu, čeravno v svojem spisu ne prizanaša homeopatom, napisal z lastno roko posvetilo v nemškem jeziku, »svojemu šolskemu tovarišu in pri- jatelju izza mladosti«. Iz vsega svojega dela se nam Sentimer le,po prikazuje kot zdravnik in človek. Kot zdravnik obtožuje sebičnost 19. stoletja. Temperamentno graja predvsem zaverova- nost zdravnikov v lastno znanje, njih na- pihnjenost in domišljavost. Svoj poklic poj- muje zelo visoko. Zdravnik bi moral po nje- govem imeti: Ijidaezen, ki je »mati modro- sti«; tenko vest; čut odgovornosti do uče- nega sveta; čut dolžnosti do potomcev; so- čutje do trpečih. Ostro zavrača laike, ki se skušajo vseznalo vmešavati v zdravniške posle, še ostreje pa velike, vplivne osebe, ki bi hotele tudi pri zdravljenju uveljaviti svoje sebične želje. Osebno je bil Sentimer v medicini in lite- raturi razgledan. Za javno življenje po- udarja potrebo po urejevalni oblasti, vendar taki, ki bi prenesla tudi ugovore in grajo; prav tako zaradi reda v bistvu odklanja popolno tiskovno svobodov postavlja pa cenzuri zelo široke meje. Ljudi presoja trezno in realistično, svest si njihovih pri- rojenih in pridobljenih slabosti. Čeravno v javnem življenju ne dela razlike med žen- sko in moškim — vladarica mu je prav tako dobra kakor vladar — je njegova splošna sodba o ženskah zelo trpka. Zase in vse moške namreč z bridkostjo ugotavlja, da ženske »tisto bore malo, kar je na njih, s svojo trmo, muhavostjo temeljito skisajo, zasolijo, zagrenijo«. Stare domovine Sentimer ni pozabil, tam- kajšnje prijatelje je ohranil tudi v novi do- movini. Slovenske narodne zavesti kot take ni imel, a je v duhu časa, ko je zapustil dom, tudi še ni mogel imeti: nadomestila jo je navezanost na domačo zemljo in njene prebivalce. V svoji knjigi n. pr. posmehljivo zavrača strokovno trditev ruskega profesor- ja medicine, češ, kako bi verjel v njegovo znanje, če le-ta celo trdi, da je »Zagreb na Sedmograškem, Tržič pa prenese čez Julijske planine na Koroško!« V duhu onega časa je treba razumeti tudi Sentimerjevo pisanje v nemškem jeziku in njegovo izjavo »mi Nemci, ki smo tudi v Nemčiji rojeni in vzgojeni, ki materinega jezika nismo manj sposobni (kot drugi Nemci)«. OPOMBE /. Zupni urad v Kranju, rojstna knjiga. — 2. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 391. — 3. Vstopil je v 1. razr. 1798; gl. Juventus 1798—1802. — i. iSBL I, 406-^7. — 5. Jerinova opomba na Sentimerjevi knjižnici. — 6. Sentimer, Cholera heilbar, 45. — f. IB 1831, št. 3. z naslovom; Sen- timer Florijanu, O zdravniku, Krajncu iz Kranja,, poko- šenimu od kolere 1830 na Ruskim, v Moskvi. — S. Ce opeva Zupanova dejstva, bi Sentimer bil jia Dunaju dosegel dok- torat. — 9. Kopitar — Zupamu 10. marca 1810, 1st. II, 187. — 10. Kopitar — Zupamu 15. febr. 1810, 1st. II, 186. — 11. Tb. — 12. (;i cp. 5. — n. Tako v Zupanovi pesmi; Jeri- novi biografski podatki na Sentimerjevi knjižica. — 14. Gl. op. 5. — 15. Tako Zupanova pesem in Jerinov podatek. — 16. Zupan v pesmi. — 17. Sentimer, Cholera heilbar, 69. — 18. O. C. 42. — 19. Zdi se, da skrivnosten spis v nekakem preroškem slogu. — 20. Sentimer, Cholera heilbar, 67. — 21. Jerinov izapisek. — 22. Sentimer, o. c. 67. — 25. O njem SBL II, 245. — 24. Jerinov podatek. — 25. Sentimer, o. c. 53. — 26. ,ilb.. Uvod. — 27. ib., 48. — 2S. Jerin .se čudi in o tem ničesar ne ve. BOURBONl V SLOVENSKIH GORICAH Ob koncu Jurovskega dola v Slovenskih goricah, okolica Maribora, kjer zavije okraj- na cesta navzgor proti Ploderšnici, levo pa ilovnati kolovoz proti Počeniku in Spod- njemu Hlap ju, naselij občine Jakobski dol, je krasen pogled na široke vinograde pod visoko belo stavbo vrh Ploderšnice. Tam pelje mimo okrajnia cesta proti Velki, Ma- riji Snežni in Cmureku, ki leži že onstran Mure. Vinogradi padajo strmo v začetek do- linice Somat, ki sega prav do Sladkega vrha ob Muri. Visoka hiša, ljudje ji pravijo »štok«, in vinogradi, vse leži proti jugu. Ob sončnih dneh je videti svetlo belo hišo prav od mariborskih gričev. Sem na svoje vinogradno posestvo se je sredi prve svetovne vojne zatekla avstrijska s cesarica Zita, ko je v veliko presenečenje avstrijskih in nemških politikov javnost zvedela, da je skušal avstrijski dvor po po- sredovanju agline cesarice Zite doseči sepa- ratni mir s Francozi in Angleži. Njeno biva- nje sredi teh sončnih vinogradov v Sloven- skih goricah je bilo strogo tajno, samo do- mači viničaTJi so nekaj slutili O' Ijivanju tajinstvene gospe v tihem »stoku«, kjer te- daj še niti okrajna cesta ni peljala mimo. Hišo z vinogradi, skupno 19 parcel, je namreč malo pred izbruhom I. svetovne vojne kupila od »Njeg. kralj, visokosti voj- vode Roberta iz Parme« sorodnica Zite, »pre- svitla gospa Beatrica grofica Lucchesi-Palli, roj. princesa Bonrbon-Parma«, ikakor je bila vpisana dne 15. IV. 1914 v zemljiško knjigo. 116 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Prvotno je imel posestvo- (zemljiška knji- ga pričenja z letom 1882) :!>njegova presvit- lost gospod Adolf Leopold Lucchesi-Palli vojvoda della Grazia« na temelju kupne ^ pogodbe z dne 21. avgusta 1871; a ta ga je, prodal leta 1895 kraljevski visokosti Rober- tu vojvodi iz Parme. Pogodbo so napravili J. julija 1895 na gradu Brunsee pri Cmure- i ku, kjer je bil glavni sedež te rodbine. i Med drugo svetovno vojno je ostalo zem- ljiško stanje nespremenjeno. Po osvoboditvi je nlaša narodna oblast posestvo prvotno zaplenila kot tujo imovino, pozneje pa jc I bila prenesena lastninska pravica na ^ploš- j no ljudsko premoženje na temelju mirovne! pogodbe med Jugoslavijo in Italijo. .j V belem »stoku«, od koder je kra-en raz- i gled preko daljnih Slovenskih goric, gospo- darijo danes bivši grofovski viničarji. Bourboni so bili tudi lastniki Sladko- gorske tovarne lepenke ob Muri. Ko sem v zbirki listin mariborske zemljiške knjige pregledoval posestno stanje dinastije Bour-, bonov, sem našel njene člane tudi na Slad- kem vrhu, ki meji na Ploderšnico; tu je imela ob nastanku zemljiške knjige veliko 1,'osestvo 23 parcel z viničarijami in poslopji Nicoletta vojvodinja della Grazia. Le-ta je menda imela gospodarske težave, ker je posestvo s kupno pogodbo z dne 18 .junija 1886 iprodala Adinolfu Leopoldu grofu Luc- chesi-Palli vojvodi della Grazia. Istočasno je izdala občina Sladki vrh certifikat z dne 18. julija 1886 za vknjižbo zgradbe tovarne za lepenko. Slednji je posestvo s tovarno vred prodal s kupno pogodbo z dne 3. in 5. julija 1895 lastniku vinogradov na Ploderšnici Njegovi kraljevski visokosti gospodu Robertu vojvo- di iz Parme za 45.000 gld. Vojvoda iz Parme ni dolgo obdržal tovar- niškega podjetja in posestva, temveč ga je prodal 5. februarja 1898 Danielu Feuer- löscherju. Leta 1909 se je podjetje spreme- nilo v Tovarno lepenke d. z. o, z., pozneje v Jugoslaviji v Sladkogorsko tovarno lepenke, samo- da se je leta 1926 vknjižila tovarna Voith iz St. Poltena v Avstriji kot lastnica strojev v tovarni. Sedaj vodi obrat, ki se je še bolj razvil, delavski svet. Dr. Avgust Reisman Iz majline, za sedanje pojme kmečke hiše se je pred prvo, zlasti pa še pred drugo sv^etovno vojno in po njej razvila srednje velika tovarna čevljev, katere zmogljivost je znašala v letu 1948 ca. 3.000 parov razne, predvsem težke obutve. S tem, -da se je ta tovarna z vsemi stroji in napravami preselila v prostore bivše tovarne usnja j>lndus«, so bili prazni prostori, v katerih je še isto -let-o pričelo obratovati sedanje po-d- jetje »Zvezda«. Iz raznih vzrokov je bila zmogljivost tega obrata, ki daje na trg -le boljšo obutev, razme- roma nizka, ki pa s-e je iz leta v leto večala ter znašala: Leta 1949 4.300 parov, leta 1950 7.300 parov, leta 1951 8.800 parov, leta 1952 10.800 parov, leta 1953 10.900 parov, leta 1954 15.600 parov in leta 1955 30.000 parov (predvidoma). Ob preselitvi prejšnjega podjetja je bilo več kot ix>lovico obratnih prostorov preurejenih v stanovanjske, preostali pa so tako s stališča še nadaljnjega znatnejšega povečanja zmogljivosti (nad 15 °/o) kakor tudi s stališča zdravstvene zaščite nemogoči. Zgradba, katere posamezni deli so stari nad Vi stoletja, zahteva nujne asanacije in večja po- pravila, kar bi zelo ugodno vplivalo na storil- nost dela in zmogljivost obrata, obenem pa bi bile odstranjene sedanje skorajda nevzdržne zdravstvene razmere. Taka sicer nujna asanacija pa je žal gospo- darsko neutemeljena in neopravičljiva, saj po- stavlja regulacijski načrt vprašanje možnosti o nadaljnjem obratovanju tega po-djetja v seda- nji lokaciji. Vsako pomembnejše mesto pri nas in tudi drugod ima najmanj po en obrat, ki opravlja enako funkcijo, kot naj bi jo imelo sedanje jKxljetje Zvezda. Veliki mehanizirani obrati za serijsko pro- izvodnjo namreč ne morejo tako naglo slediti m-o-dnim tendencam, ki so lastne še prav pose- bej mes-tnemu prebivalstvu. Le manjši polme- hanični obrati s kratkimi in elastičnimi proiz- vodnimi trakovi lahko i>ogosto menjajo tehno- loški proces in fabrikacijske programe ob isto- časnem enakomernem in racionalnem izkorišča- nju tehničnih in strojnih naprav. Manjši pol- mehanični obrati pa imajo tudi to prednost, da lahko namesto strojnega dela opravijo z ročnim delom tiste operacije, ki so odločujoče za tra- janje oblike čevlja, elasticitete in obenem pove- čujejo trpežnost. V urejenih tovarniških prostorih bi bilo sko- raj z istim številom delavstva mogoče doseči znatno povečanje proizvodnje, letno 70.000 do 80.000 parov lahke, moderne ženske in moške obutve, kar bi nekako ustrezalo potrebam mesta Ljubljane. Dolgoletne tradicije in bogate delovne izkuš- nje tega kolektiva dajejo zanesljivo jamstvo, da se bo to pod novimi pogoji razvijalo v skladu z razvojem modernega mesta Ljubljane. 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO MUZEJSKE NOVICE MUZEJ V ŠKOFJI LOKI Škofjeloški muzej je sicer mlajšega po- slanka, vendar se poleg Maribora, Ptuja in Celja lahko uvrsti med prve pokrajinske muzeje tako po času svojega nastanka kot po bogastvu svojih zbirk. Pogoji za njegov nastanek so bili nadvse ugodni. Saj je bilo loško gospostvo freisinških škofov s sede- žem v Loki zaokrožena upravna celota sko- zi več stoletij. Tako se je na tem prostoru strnilo samostojno kultvirno-umetnostno, go- spodarsko in poUtično udejstvovanje skoro enega celega tisočletja. Zgodovinska slika tega področja je zaradi tega enotna in prav to skuša v svojih zbirkah prikazati loški muzej. Visoka kulturna raven, ki se kaže zlasti v umetnostnih stvaritvah, odlikuje to ozemlje od začetka loškega gospostva do danes. O tem priča tudi smisel današnjih rodov za zgodovinske in kulturne spome- nike preteklosti in posebnosti te pokrajine, ki vedo ceniti celo loško mesto kot kulturni spomenik in ga skušajo ohraniti nepokvar- jenega. Osnovali so loški muzej, ki naj v zbranih spomenikih prikazuje zgodovinsko- kulturno in etnografsko podobo vse loške zemlje. Začetki loškega muzeja segajo nazaj v 1.1936. Tedaj so Ločani na bogati obrtno- industrijski razstavi prikazali uspehe svoje dejavnosti. S cehovskimi predmeti, ki so jih tudi razstavili, in z uprizoritvijo znane lo- ške pasijonske igre pa so oživili spomine na nekdanjo cehovsko Loko. S publikacijo »Loka in njen okraj v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj«, ki so jo izdali ob tej priliki, so tudi z besedo ovekovečili pre- teklost domače -zemlje. Ljubezen do doma- čega kraja in njegove zgodovine, ki je prav ob teh spominih še bolj oživela, je rodila misel in željo, da bi ohranili te dragocene zgodovinske spomenike tudi bodočim rodo- vom v ustanovi, ki bi jih zbirala, hranila in razstavljala — v lokalnem muzeju. S tem so hoteli preprečiti tudi odnašanje starin s tega ozemlja po raznih prekuipčevalcih. Del- no je sicer rešil to nalogo vitez pl. Strahl, ki je v svojem starološkem gradu ustvaril nekak muzej in galerijo umetniških slik, a po njegovi smrti je bila skoro celotna zbirka odpeljana iz Loke, velik del hrani Narodni miizej v Ljubljani, le skromen del pa je ostal v loškem muzeju. V Ločanih se je tedaj vzbudila tudi že ideja spomeniškega varstva. Celotno loško mesto kakor tudi druge spomenike na tere- nu so skušali ohraniti in zavarovati pred uničenjem ali poškodovanjem. Zato so naj- prej 1.1937 ustanovili Muzejsko društvo, ki naj bi okoli sebe zbiralo ljubitelje in zbira- telje spominov loške preteklosti. Zamisel je navdušila Locane in praznila so se pod- strešja in shrambe starih meščanskih hiš, kjer je bilo še dosti nedotaknjenih starin, in polnile so se shrambe za bodoči muzej. Centralno zbirko so tvorili cehovski spo- mini, ki so jih darovali loški obrtniki. L. 1939 je bil poslan od 19. loških (profe- sorjev podpisan predlog za ustanovitev mu- zeja na tedanjo mestno občino. Občinski možje so z razumevanjem spremljali priza- devanje Ločanov in ugodili prošnji, muzeju pa odstopili štiri sobe drugega nadstropja starega »rotovža«. Dne 27. avgusta 1939 je bil muzej odprt. Najbogatejša zbirka je bila cehovska, reprezentativen je bil pa tudi zemljevid in relief loškega gospostva, ki ga je izdelal tedanji profesor v Loki J. Grum. Največ zaslug za ustanovitev muzeja pa imata Ločana dr. Pavle Blaznik in prof. ]' ranče Planina. Skromne začetke muzeja je že po dveh letih prekinila druga svetovna vojna. Nem- ški okupator je rabil muzejske prostore za svoje carinike, zato je vso muzejsko zbirko, razen reliefa loškega gospostva, vskladiščil v kapucinsko cerkev, kamor so zvozili tudi umetnine in starine iz obeh loških samosta- nov in dragoceno rešeno opravo dražgoške cerkve, ki so jo prepeljali sem, preden so cerkev v znanih borbah pozimi 1942 poru- šili. Njihov namen, da bi ves zbrani mate- rial odpeljali naprej v Nemčijo, se jim ni posrečil, dasi so nekatere manjše lesene dražgoške kipe le spravili na Tirolsko. Zbirka je v tem skladišču srečno dočakala svobodo. Tedaj pa je Mestni ljudski odbor v Škofji Loki muzeju preskrbel primernej- še prostore v Puštalskem gradu. Tudi okraj- ni ljudski odbor je priskočil na pomoč in kril velik del stroškov za popravilo in ure- ditev muzejskih prostorov. Ministrstvo za prosveto LRS pa ga je tudi podprlo z de- narno pomočjo in strokovnimi nasveti. Puštalski grad je zelo primereni dom za muzejske zbirke, saj je že sam na sebi po- memben zgodovinski spomenik, ki izvira iz XIII. stol., njegova arhitektonska zgradnja, mogočni portal z grbom baronov Wolkens- pergov, arkadno dvorišče, zlasti pa še ba- ročna freska Giuglia Quaglia v grajski ka- peli mu dajejo še poseben kulturni pomen. 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Takoj po osvoboditvi so zbrali Ločani ve- liko novega muzejskega gradiva. Z Visokega so pripeljali Tavčarjevo zapuščino in z njo opremili dva nova prostora: Kalanovo in lavčarjevo sobo. Na novo jc bila urejena prirodopisna zljirka. Marljivo so zbirali tudi zgodovinsko gradivo iz zadnje vojne in s tem ustvarili zbirko NOB, ki je bila prva te vrste v Sloveniji. Dne 28. julija 1946 je Muzejsko društvo znova odprlo sedaj že močno pomnožene zbirke loškega muzeja. Vzdrževal se je z vstopnino in z raznimi subvencijami tedanjih oblastnih forumov, vodilo ga je pa Muzejsko društvo. S prosto- voljnim delom društveni člani kmalu niso bili več kos naraščajočemu upravnemu in strokovnemu delu v muzeju, zato so prosili oblast za pomoč. Ministrstvo prosvete LRS je razumelo pomen in poslanstvo muzejske ustanove, kakor tudi širino muzejskih nalog ter je julija 1948 nastavilo prvega muzej- skega upravnika ter vključilo loški muzej v državni proračun. Naslednje leto je mu- zej dobil pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj lastni proračun) in bil tako priznan kot stalna kulturna ustanova. L. 1950 je prevzel loški muzej v svoj proračun Ljud- ski odbor Ljubljanske oblasti, ki je z ve- liko naklonjenostjo in razumevanjem sprem- ljal delo in rast muzeja. Zaradi naraščajo- čega dela, predvsem pa zato, ker je v sklopu muzeja tudi obsežen arhiv in biblioteka, je Oblastni odbor nastavil še honorarno name- ščenko, ki se je posvetila v večji meri ureje- vanju arhiva in l)iblioteke. Z avgustom 1. 1952 je bilo mesto arhivarja sistemizirano. Z muzejskim delom je povezana tudi spo- meniškovarstvena služba, ki je prav na lo- škem terenu zaradi izrednega bogastva kul- turnih, etnografskih in uinetniostnih spome- nikov izredno pomembna in odgovorna. Muzejske zbirke se od leta do leta množe in preurejajo. Danes podajajo v 14 razstav- nih prostorih ,precej zaokroženo zgodovin- sko-kulturno sliko nekdanjega loškega go- spostva. Zaradi tesnih prostorov so nekatere zbir- ke, dasi časovno precej oddaljene, namešče- ne v skupnih prostorih. Tako so v prvi sobi poleg arheoloških izkopanin iz predzgodo- vinske in rimske dobe iz Loke in loške oko- lice še predmeti, zadevajoči splošno loško gospostvo, ki začenja v X. stoletju. — Ar- heološka zbirka je danes res preskromna za zgodovinsko tako bogat teritorij, vendar nam izkopavanja, ki se že vrše in tista, ki_ so še v načrtu, obetajo bogato gradivo, ki b-o lahko predstavilo samostojno zbirko in bo dostojno osvetlilo tudi najstarejšo, doslej še zelo temno zgodovino loškega ozemlja. — Mogočen zemljevid in relief loškega go- spostva nam predstavljata obseg fevda frei- zinških škofov na Gorenjskem, ki je bil največji med fevdi na Kranjskem in ki je enoten pod istim zemljiškim gospodom ob- stajal od 1. 973, ko ga je freisinškemu škofu Abrahamu podelil cesar Oton, do 1.1803, ko ga je cesar Franc Freisingu zopet vzel. Na nasprotni strani visi simbol moči zemljiških gospodov, mogočen grb freisinških škofov z loškega gradu in oljnata sbka Jos. Ant. Ev- zebija v. Haldena, loškega glavarja v za- četku XVIII. stol., namestnika zemljiškega gospoda. Manjše fotokopije po stenah pred- stavljajo samostojna graščinska posestva na loškem gospostvu. Značilno za to ozemlje je, da je bilo le-teh prav malo: starološka, Aj- manova pri sv. Duhu in Puštalska graščina, ki je prizadejala zemljiškemu gospodu naj- več preglavic. Posnetki so povzeti po Val- vasorju. Pogled na Loko v tej dobi nam nudi fotokopija freisinške Loke, posneta po originalu v Miinchenu. Naslednja soba hrani spomine na enega najznačilnejših elementov srednjega veka, na cehovstvo, ter obenem ustanovno zbirko loškega muzeja. Visoka bandera s slikami cehovskih zaščitnikov, rezljane cehovske skrinjice, izveski in nepogrešljivi cehovski vrči nas z zbirko dragocenih pergamentnih listin, pečatov in urbarjev, pisanih v lepi gotici, popeljejo v srednjeveško Loko s pa- triarhalnim cehovskim življenjem in značil- nimi običaji. Loka je, ponosna na svoje tradicije, vzdrževala stare običaje tudi še potem, ko so bili cehi formalno ukinjeni. Fotografije nad vitrinami listin nam kaže- jo, da so loški obrtniki obnavljali stare ce- hovske navade še do druge svetovne vojne. To sliko izpopolnjuje naslednja soba, ki predstavlja najvažnejše domače obrU na lo- škem ozemlju. Platnarstvo, ki je bilo ena najdonosnejših obrti, je predstavljeno z Puštalski grad, dvoriščne arkade kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO vsemi pripravami od grebena, trlice, mikav- nika, kolovrata, motovila in reme preko tkalskih statev do munge. Nekdaj tako raz- širjena obrt je danes povsem izumrla, le redki hribovski kmet si čez zimo še postavi statve in stke še kakšen kos platna. — Ob oknu stoje sitarske statve z ničovnikom in kozlom. Obrt so prinesli sem z Bavarskega in je bila razširjena v vaseh na Sorskem polju. Danes obrt propada, ker izdelujejo v tovarnah razne cenejše nadomestke za sita iz žime in ker se baje mladina ne ogre- va več za to obrt. Danes izdelujejo sita le člani žimarsko-sitarske zadruge v Stražišču. Poleg sitarskih statev so priprave stare, a še danes cenjene čipkarske obrti: motovilo, kolovrat, »punkcij« s papirnatim nagumi- ranim vzorcem in klekljami, ki začenjajo čipke. Nad tem pa je zbirka s čipkarskimi izdelki s starimi motivi in oblikami. Klo- bučarska obrt je predstavljena nekoliko naprej z nepo|polnim orodjem in nekateri- mi izdelki iz ovčje volne. Orodje, ki še manjka naši zbirki, U|porablja še edini pre- ostali klobučar v Šk. Loki, ki še vzdržuje to obrt. Zanimivo je prav to, da stanuje v bližini tovarne klobukov, ki je prevzela to obrt in jo razvila v industrijski obrat. — Popolna je glavnikarska zbirka, ki so jo zbrali in prinesli v muzej glavnikarji iz Pu- štala. Hoste in Virmaš. Prikazuje nam ce- loten potek, kako so stari glavnikarji žagali, žgali, ravnali in pilili roževino-, da je iz su- rovega govejega roga nastal ličen glavnik. Od nekdanjih mnogoštevilnih glavnikarjev v tej okolici so danes ostali še trije, ki vzdržuje- jo to tradicijo. — Lepa zbirka kovinskih modelov in skupina tiskanih vzorcev na bla- gu nam pričajo, da so nekoč v Loki barvali tudi blago. Hiša pri »Firbarju« v Karlovcu je še do 1.1900- barvala na ta način blago in je muzeju odstopila vse svoje priprave. Hiša s srednjeveškimi arhitektonskimi ele- menti ima vrh stavbe leseno konstrukcijo za sušenje barvanega blaga. Sedaj so prevzele to obrt tovarne. Naslednje tri sobe izpopolnjujejo pred- meti kmečke tvarne in duhovne kulture. Prva razstavlja v treh maketah tipične pri- mere kmečke baročne arhitekture na loškem svetu. Poleg dveh primerov preproste kmeč-: ke hiše, »bajte«, z lesenimi mostovži, baroč- nimi freskami in portali je tudi mogočen baročni kmečki dvorec — Španova hiša s Suhe. Vse tri so v notranjščini opremljene s poslikanim kmečkim pohištvom v minia- turi. Druga soba razstavlja bogato zbirko kmečkega orodja in kovanega okovja, tret- ja pa izdelke ljudskih umetnikov: ljudsko nošo, modele in odlitke loškega kruhka, vo- ščene in folklorne izdelke, primere slikanja na les, steklo in platno, rezbarske izdelke in nekaj kosov poslikanega pohištva. V njej je tudi edini primer srednjeveške skulpture na loškem ozemlju, lesen kijp Marije z de- tetom iz 1. 1470. Na hodniku je z umetni- škimi slikami plemiških družin iz starolo- ške graščine in s sedlom ter mečem kmeta svobodnjaka Novaka iz Dražgoš skromno zastopan tudi fevdalni stan loškega terito- rija. Naslednja soba hrani zbirko umetniških slik in znanstvenih del loških rojakov. Za- radi pomanjkanja muzejskih prostorov je od- merjena vse preskromna soba loškim umet- nikom in znanstvenikom, ki so prispevali bogat delež k dvigu slovenske umetnosti, znanosti in literature. Tudi v široki jav- nosti srečamo imena: Jernej iz Loke, Lov- renc Košir, Franc Kos, Ivan Regen, Janez iiL Jurij Subic, Ivan Grohar. Boris Zdierl, Pavle Blaznik, Ivan Tavčar, Jan Plestenjak, Franc Košir, Guido BiroUa in drugi. Posebna soba je posvečena mestu Škofji Loki, ki bi jo lahko označili: »Loka v sliki«. Tu se vrste v večini slike Loke v raznih dobah, današnjo Loko pa predstavlja lična maketa, ob kateri se obiskovalci posebno radi ustavljajo. Celotno podobo mesta iz- popolnjuje zbirka pergamentnih mestnih li- stin in pečatov ter važnejših zgodovinskih spomenikov po Loki. Slika loškega sodnika m mestni sodni meč pa nas popeljeta v čas, ko je opravljal svojo funkcijo še loški »gavžnik« poleg Kamnitnika. Dasi se po- naša Loka s svojim šolstvom že od XIII. stoletja dalje, je vendar šolska zbirka še zelo skromna in je zastopana predvsem z »zlatimi« in »črnimi« bukvami. V čas »Visoške kronike« nas jpopelje del že omenjenega hodnika in Kalanova ter Tavčarjeva soba. Kalanova soba in del hod- nika kažeta staro poslikano baročno opravo in slike Kalanov z Visokega v Poljanski dolini, ki jo dopolnjuje znana železna bla- gajna Visočana Polikarpa. Sosednja Tav- čarjeva soba pa hrani spomine na rojaka pisatelja Ivana Tavčarja. Vrsta slik od nje- govega rojstnega doma pri »Kosmu« v Po- ljanah preko Visokega in pisateljevih por- tretov do slike na mrtvaškem odru kaže njegovo življenjsko pot, njegova pisalna mi- za in knjižnica ter razne lovske priprave pa nam predstavijo Tavčarja pri njegovem delu in razvedrilu. Del loške cerkvene umetnosti in to nekaj najpomembnejših del hrani grajska puštal- ska kapela. Krasna kompozicija freske 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA »Snemanja s križa« baročnega italijanskega slikarja Giulia Quaglia na celi oltarni steni nam predstavlja enega najdragocenejših sakralnih spomenikov na loškem ozemlju. Poleg te domujejo v grajski kapeli še znani zlati dražgoški oltarji. Še do lanskega leta so bili od okupacije sem neprimerno vskla- diščeni deloma pri loških kapucinih, delo- ma v muzejskih dopojih. Lansko leto pa jih je rekonstruiral rezbar Gregor Kankelj, da bi se preprečilo njihovo nadaljnje kvarje- nje. Sedaj čakajo ugodnejših prostorov na loškem gradu, kjer bi bil ta kulturni spo- menik primerno razstavljen in prikazan oh^iskovalcem. Selški podobar Josip Gro- šelj, ki jih je ponovno zlatil v 1.1910—1911, je na hrbtni strani enega izmed njih napi- sal, da so bili oltarji izdelani 1.1645, in je še pristavil: »Takrat je zlato za cerkvijo tekel.« Kapela je bila zatočišče tudi loškim protestantom, ko so bili izgnani iz mesta. Da bi muzej vršil vsestransko kulturno in vzgojno nalogoi, ima tudi prirodopisno zbir- ko, ki stalno rajste. Zelo se je izpopolnila zadnja leta s preparati gamsa z Lubnika, volka izpod Ratitovca, bele srne iz Selške doline in divjega prašiča iz Poljanske doli- ne. Največje zanimanje pa vzbuja edini ne- domači gost — kočevski medved. To zbirko rade obiskujejo za dqpolnilo pouka šolske skupine, ki lastnih prirodopisnih zbirk ni- majo. S tem je podan bežen pregled o zbirkah loškega muzeja. Veliko muzealij tako etno- grafskih kot kulturno-zgodovinskih je vskla- diščenih še po depojih in čakajo še potreb- nih prostorov, da bodo izpopolnile že obsto- ječe stalne razstavne zbirke. Da loška muzejska ustanova vrši svojo kulturno-vzgojno nalogo in da lepo napre- duje, potrjuje število obiskovalcev, ki iz leta v leto raste. Zlasti skupine z osnovnih, srednjih in visokih šol iz bližnje in daljne Gorenjske, kaikor tudi razne ljubljanske šole ga vedno pogosteje obiskujejo in se po- služujejo naših zbirk kot dopolnilo in po- nazorilo zgodovinskega in literarnega po- uka. Kakor že omenjeno, sta muzejska uprava in Muzejsko društvo s finančno pomočjo Ljudskega odbora mestne občine pod vod- stvom Narodnega muzeja v Ljubljani za- stavila prve resnejše korake tudi za arheo- loško raziskovanje loškega terena. Delo na loškem Kranclju je že ob lanskih začetnih delih imelo lepe uspehe, ko je odkrilo te- melje prve freisinške utrdbe pri nas. Po- skusna sonda na Puštalu nad Trnjem pri Stari Loki je odkrila ilirsko naselbino, v načrtu za znanstveno arheološko izkopava- nje pa je še več drugih točk. Vsekakor se skuša resno zastaviti doslej na tem ozemlju tako zanemarjeno arheološko delo. Letos je doživel loški muzej znatno in pomembno razširitev. Za drugi občinski praznik 18. dec. 1954 je odprl pomnoženo zbirko NOB v Domu Zveze borcev. Doslej je muzej razstavljal spomine na NOB v enem izmed prostorov Puštalskega gradu, ki pa je postal za naraščajočo zbirko že davno premajhen. V novem poslopju je za- sedel vse prvo nadstropje s šestimi sobami. Za deseto obletnico osvoboditve je bila zbir- ka preurejena in izpopolnjena tako, da zbrano gradivo s fotokopijami, orožjem, ma- ketami, obleko, tiskarskimi predmeti, tiskom in arhivalnim gradivom sistematično prika- zuje okupatorjevo nasilstvo. organizacijo ljudskega odpora, partizansko borbo kakor tudi trpljenje talcev in strahote interniran- cev ter preseljencev v nemških taboriščih. Muzej v Škofji Loki ima tudi bogato ar- hivsko zbirko, ki je tako naraistla, da zapo- sluje posebno strokovno moč-arhivarja. Na- stanek arhivske zbirke je podoben nastan- ku muzejske zbirke. Ločani so pokazali vi- sok smisel tudi za ipisane spomenike pre- teklosti, jih zbirali ini varovali propada ta- ko kot muzejsko starino. Začetek so tvorile prav tako kot pri muzejskih zbirkah cehov- ske pergamentne listine, urbarji in drugi dokumenti. V začetku je bil dotok arhivalij le slučajen, kasneje se je pričelo s sistema- tičnim zbiranjem arhivalnega gradiva, ki iz dneva v dan raste. Najpomembnejše iz- med starejših zbirk so pergamentne cehov- ske in mestne listine ter arhivalije loškega gospostva, ki so letos izpopolnjene z mikro- filmi važnejših loških arhivalij iz Münche- na in so osnovnega pomena za študij zgo- dovine loškega gospostva in edinstvene v Sloveniji. Po času segajo nazaj v XII. stol. Dalje je ohranjena starejša zemljiška knji- ga, bogata je zbirka občinskega arhiva ka- kor tudi šolskega, župnijskega, gozdnega, visoškega arhiva pa tudi društvene in gra- ščinske arhivalije zavzemajo pomembno me- sto. Proučevalec loške preteklosti ima tukaj na razpolago bogato dokumentarno gradi- vo. Končno dopolnjuje arhivske zbirke ob- sežno arhivalno gradivo NOB, ki obsega tudi že Icipo zbirko fotokopij. Znanstveno in strokovno delo podpira muzejska strokovna knjižnica, ki se še stal- no dopolnjuje in ki nekoliko nadomešča po- trebno študijsko knjižnico v Loki. Seveda so 12L KRONIKA ČASOPIS ŽA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO to le precej uspeli začetki, potrebno bo še nemalo osebnega truda in še več finančnih sredstev, da se bo res mog'la predstaviti kot študijska biblioteka. Loški muzej je na poti lepega in uspeš- nega razvoja, saj sodeluje pri tem delu z res- nim trudom tako muzejska uprava kot Mu- zejsko društvo, kar je pa še večje važnosti; s prijaznimi očmi in naklonjenostjo ga spremlja tudi Mestni ljudski odbor, ki po svojih močeh nudi za to potrebna finančna sredsitva. Da bi dobil muzej še zadostne prostore in ,potrebni strokovni kader, bi mu bil zagotovljen še večji uspeh. Doroteja Gorišei ZGODOVINSKO BRANJE Leta 1952 je izšla v Kamniku 27 strani obsegajoča brošura z naslovom Ob 100 let- nici podjetja Kamnik d Kamniku. V njej je podan kratek historiat smodnišuice, se- danjega podjetja »Kamnik«. Tako po obse- gu kot po obdelavi materije je očividno, da brošura nima namena podati temeljit razvoj obrata, pač pa služi le kot spomin ali opo- zorilo na obletnico — ima torej informativ- ni značaj. Nekoliko boljša je brošura Dve sto let rudnika Zagorje, ki je izšla junija 1955. Spisu, obsegajočemu 48 strani, se vidi, da je pisan v naglici, vendar je boljši donesek k zgodovini našega premogovništva kot pa zgornja brošura k zgodovini naše kemične industrije. Zanimiv je posnetek podelitvene listine iz leta 1755, ponatisnjena je M. Klop- čičeva pesem Drejčnik Andrej govori, za konec pa je dodano 14 strani obsegajoče poglavje iz borbene (!) zgodovine zagorske doline, kjer je opis stavk, potek narodno- osvobodilne borbe in razvoj kulturnega de- la v Zagorju po osvoboditvi. Mnenja smo, da bi mogel rudnik z malo več stroški bolje prispevati k naši gospo- darski zgodovini. Dalje je izšel ob desetletnici osvoboditve Kamniški zbornik 1955. To je prvi zvezek zbornika, ki bo, kot Škofjeloški razgledi, izhajal približno' vsako leto. Že ta zvezek uvrščajo dobre razprave med naše najbolj- še zboimike. Preko prispevkov o narodnoosvobodilni borbi, ki so uvrščeni na prvo mesto, pre- haja ta zvezek na A. Lahovih »nekaj beležk iz obče, narodne in kamniške mestne zgodo- vine«, kjer nas pisec pregledno seznanja z zgodovino Kamnika. Posebej moramo ome- niti razpravo rojaka dr. Janka Polca z na- slovom Kamniške meščanske hiše in njihovi lastniki v dve sto letih. To ni samo topo- grafija mesta, ampak tudi zgodovina hiš (podobno kot VI. Eabjančičeve Knjige hiš za Ljidaljano); taka dela so v naši krajevni zgodovini zelo redka stvar, čeprav se več- krat izkažejo kot zelo koristna, ne nazadnje za poznavanje rodoslovja in jiremoženja starih meščanskih družin. Dalje je tu dr. E. Cevc s Poznogotskim kamnoseštvom v okolici Kamnika, E. Cesar s prispevkom iz literarme zgodovine (Anton Medved in F. S. Finžgar v Cirilskem dru- štvu, Nekaj podrobnosti k Medvedovi izda- ji Gregorčičevih poezij, Jerica Podbojeva in Prešeren), P. Bit ene z Glasbeno šolo v Kamnjku itd. Zgodovini gospodarstva je posvečenih kar sedem člankov (razvoj »Ti- tana«, »Stola«, tekstilne in živilsko indu- strije, planšarstva in živinoreje itd.), s seda- njostjo pa se bavijo A. Janko (O komuni Kamnik), B. Kohol (Gospodarski razvoj in stanje mesta Kamnika), S. Frantar (Kamnik — turistično mesto) in drugi; zanemarjena, ni niti glasbena zgodovina (»Lira«), niti šol- stvo, nditi delavsko gibanje. Liboje. 25-letnica »Svobode« 1929—1954, Izšlo v Libojah oktobra 1954. Upravni od- bor Svobode Liboje je izdal ob tem prazni- ku brošuro, kjer je za pozdravnimi stavki predsednika Zveze Svobod tov. I. Regenta objavil na 130 straneh zlasti članke iz raz- voja delavskega gibanja v Libojah in oko- lici, dalje prispevke, ki osvetljujejo potek narodnoosvobodilne borbe v tem okolišu itd. Posebej je treba omeniti Staneta Marcijana Nastanek in razvoj keramične industrije (pisano' poljudno) ter Razvoj rudarstva v Libojah (Ulrih-Laznilk; pisano poljudno). Dva inženirja, Gostiša in Kovačič, sta pri- sfpevala Rudarsko geološki opis Libojske ka- dumje, za zaključek pa je prispeval Božo Lukman članek Kulturno prosvetno delo v novih pogojih. j, g. Tiskano in izdano v Ljubljani J»55. Tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pravice«. Odgovorni ureduik Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja Jože Sorn. 122 LJUBLJANA Tovarno optičnih in steklopihaških izdelkov v Ljubljani lahko pri- števamo med najmlajšo jugoslovansko specialno industrijo. Pred vojno te industrije pri nas sploh nismo poznali, temveč smo optične ln steklopihaške izdelke uvažali. Ze samo ta ugotovitev nam jasno pove, kako velikega pomena v državnem merilu je ta tovarna, ki Je zaradi svojega delovEuiJa prihranila državi že lepe vsote deviz. Začetek njenega delovanja sega v leto 1951, ko se je razvila Iz prejš- njega, skoraj da nepomembnega inštituta za optiko ln steklopiha- štvo, v tovarno velikega obsega. Iz skromnih začetkov se je v dobi nadaljnjih štirih let razvijala s presenetljivo hitrim vzponom, opi- rajoč se izključno na lastne sile. Skrita v neprimernih zasilnih de- lovnih provizorijih na Metelkovi 15 in na Tržaški cesti 4, je osvajala iz leta v leto nove in nove predmete, sprejemala iz leta v leto več delovne sile, tako da danes v svojih dveh obratih, steklopihaštvu in optiki, izdeluje serijsko v neustreznih prostorih glede na zahteve te specialne industrije v glavnem naslednje predmete: V STEKLOPIHASkem OBRATU: stekleno embalažo («ole in epru- vete) za tovarne zdravil, najrazličnejše steklene aparature od naj- enostavnejših do najbolj kompliciranih in to za potrebe naših inšti- tutov, laboratorijev, sanatorijev, vojaških in civilnih bolnišnic, vete- rinarskih postaj itd. Povpraševanje po teh predmetih je zaradi res kvalitetne izdelave — tovarna namreč jamči za kvaliteto vsakega posameznega kosa — iz dneva v dan večje. Pred kratkim je bil osnovan v tem obratu tudi vacuumski oddelek, v katerem izdelujejo živosrebrna stikala, čistijo tehnično živo srebro v kemično čisto po analizi. Nedavno tega so pričeli serijsko izdelovati tudi svetlobne neonske napise, za katere je nastalo takoj izredno veliko zanimanje po vsej državi, saj je danes neonska reklama najbolj učinkovita izmed vseh reklam. V OBRATU OPTIKE: izdelujejo najrazličnejše navadne in aplanat- lupe, mikroskope z možnostjo povečave 40 X, 80 X in 120 X, ostro- strelske in lovske daljnoglede, ton optiko in objektive za normalne in ozkotračne kinoprojektorje, diaprojektorje, kondenzorje, sestave šolskih leč, instrumente »daljinomere«, ki v nekaj sekundah izraču- najo medsebojne razdalje krajev na zemljevidih, dloptrimetre, dina- raetre, projekcijske objektive 0 50 cm ln 0 60 cm (triplet). To je samo del serijske proizvodnje predmetov, ki jih >TOS«, kot se na kratko imenuje ta tovarna, izdeluje v steklopihaškem ln optičnem obratu. Ker pa tržišče nujno zahteva nove proizvode, si je >TOS« postavila za leto 1955/1956 proizvodni program ter bo pričela izdelo- vati tudi Pneumotorax-aparate, ekspanzijska živosrebrna stikala od 2 do 10 Amp., kontaktne termometre, žarnice za ultrafotogralljo, ži- vosrebrne žarnice (Quarzlampe), orsat aparate, episkope, laborato- rijske mikroskope do 1000 X povečave, pentagon-prizme v ohišju z grezili, ročne kompase ln binokularne mikroskope, ki se uporab- ljajo pri operaciji ušes. Z razstavo svojih izdelkov v Kairu in s potujočo razstavo lansko leto na ladji »Učka«, ki je obiskala Trst, Limassol (Cyper), Beyrouth, Aleksandrijo, Port Said, Jeddah, Port Sudan, Assab, Djibuti, Bom- bay in Madras, Colombo (Ceylon), Penang, Port Swettenham (Brit. Malaja), Singapore, Jakarta (Indonezija), Miri (Borneo) in Hong Kong, je »TOS« opozorila — ne brez uspeha — mnoge države na svoje izdelke. Dejstvo je, da imajo optično industrijo samo industrijsko najbolj razvite države, saj jo nazlvajo povsod po svetu kot znanstveno in- dustrijo. Zato smo lahko ponosni, da smo v Sloveniji — po zaslugi kolektiva »TOS« — dobili tovarno, ki nas uvršča med industrijsko najbolj razvite države. Bodočnost tovarne »TOS« je torej več kot zagotovljena, treba jo je le nujno in vsestransko podpreti, da si bo lahko nabavila iz inozem- stva še nekaj prepotrebne opreme in pa — kar je glavno — »TOS« potrebuje nove tovarniške prostore, kjer bo lahko še razširila svoje delovanje in tako krila s svojo proizvodnjo vse domače potrebe, a še izvažala svoje izdelke in s tem ustvarjala nov dotok deviz. Deset let rasti kmetijskega zadružništva Kmetijstvo in zadružništvo sta -danes v naj- tesnejši povezavi. Ko slišimo ali govorimo v da- našnji dobi o zadrugali, mislimo pri tem skoro v vseli primerih le na kmetijske zadruge. K ta- kemu pojmovanju so pripomogla družbena raz- merja po osvoboditvi, ki so prišla do izraza v zadrugah še prav posebno v zadnjih letih. Zadružno gibanje v novejši dobi zavzema v današnji družbi zelo pomembno vlogo in to v najrazličnejših oblikah. Pogoji za to so zelo raz- lični. Zadružno gibanje je nastalo v pogojih kapitalizma, v pogojih, ko so kapitalisti brez- obzirno izkoriščali delovno silo; zadružništvo se je rodilo v borbi izkoriščanih proti izkorišče- valcem. Zadružno gibanje je bilo močno pred drugo svetovno vojno tudi pri nas. To gibanje se je pojavljalo v raznovrstnih zadružnih oblikah. Tako je obstajalo tedaj precejšnje število kre- ditnih zadrug, nadalje konsumnih zadrug, kmet- je pa so ustanovili tudi strojne, mlekarske ter vodovodne zadruge in podobno. Razen tega je obstajalo tudi nekaj obrtnih produktivnih za- drug. Med okupacijo je bilo mnogo zadrug likvidi- ranih, precejšnje število pa je v tej dobi pre- nehalo s poslovanjem, ker je mnogo njihovih odbornikov padlo v vojni ali pomrlo v koncen- tracijskih taboriščih, pri mnogih zadrugah pa so bili odborniki kompromitirani zaradi sodelo- vanja z okupatorjem. Pred vojno so bile zadruge povezane v več zadružnih zvez, ki so bile ustanovljene po stran- karskih vidikih. Ker te zveze niso imele pogo- jev, da bi po vojni usmerjale in vodile delo na zadružnem področju, je bil že v letu 1944 z od- lokom SNOS ustanovljen Iniciativni zadružni odbor za Slovenijo (IZOS). Po osvoboditvi je bila prva naloga IZOS, da obvaruje zadružno premoženje in da zagotovi nadaljnje poslovanje zadružnih organizacij. Za- drugam, katerih upravni odbori niso bili sklepč- ni ali pa so bili kompromitirani, je postavil IZOS začasne upravitelje, ki so prevzeli funk- cijo upravnih odborov vse do izvolitve novega upravnega in nadzornega odbora. Zadruge, ki niso imele pogojev za nadaljnje delo, so po odločbah IZOS prešle v likvidacijo. Najvažnejša naloga IZOS pa je bila reorga- nizacija zadružništva v take oblike, kot je to zahtevalo tedanje stanje. Ker je bilo po osvobo- ditvi nujno, da se organizira redno razdeljevanje življenjskih potrebščin in prepreči špekuliranje privatnega sektorja na podeželju, se je polagala tedaj največja pažnja na ustanavljanje nabav- no-prodajnih zadrug. V času okupacije je utrpelo največjo mate- rialno škodo naše podeželje, saj je bilo porušenih in požganih nešteto, vasi, ali pa vsaj nekaj hiš v posameznih vaseh. Obnova podeželja je bila zelo nujna. Zaradi pomoči pri obnovi podeželja so se ustanavljale obnovitvene zadruge, ki so s pomočjo tehničnih baz izvršile ogromno delo. Tako je bilo do 30. junija 1946 po 140 obno- vitvenih zadrugah obnovljenih 586 stanovanjskih stavb in 1009 gospodarskih poslopij, v teku pa je bua obnova 2703 stanovanjskih in 2993 gospo- darskih poslopij. Obnovitvene zadruge so orga- nizirale opekarne, apnarne, žage, mizarske in najrazličneiše druge delavnice. Še v času osvobodilne borbe »o se kmetje požgane in oropane vasi Gabrovica združili v kmečko obdelovalno zadrugo. Te vrste zadrug so se pojavljale po osvoboditvi, nastajale pa sq v tej dobi predvsem med agrar.nimi interesenti na vinogradniških pKxlrocjih. 31. decembra 1945 je obstajalo v Sloveniji 151 nabavno-prodajnih zadrug, kmetijsko-pospeše- valnih je bilo 180, od katerih je bilo 8 sadjarskih in vinarskih, 78 živinorejskih, 69 kmetijsko- strojnih, 22 lesnoproduktivnih in 3 druge kme- tijsko-pospeševalne. Nabavno-prodajne zadruge na podeželju in v mestih so se ukvarjale predvsem z nabavo in prodajo potrošnega blaga, zelo malo pa so se ukvarjale z odkupom. Te zadruge so bile zelo velike ter so ponekod zajemale področje celot- nega okraja. Da bi se zadruge čim bolj pri- bližale kmetijskemu proizvajalcu, so se v letu 1947 reorganizirale na podeželju v kmetijske na- bavno-prodajne zadruge, v mestih oziroma več- jih potrošniških središčih pa v potrošniške za- druge. Nastanek kmetijskih zadrug Bistveni preokret v razvoju zadružništva na vasi je nastal po objavi razprave Edvarda Kar- delja o Kmetijskem zadružništvu v planskem fospodarstvu, ki je bila objavljena leta 1947. )asi so se že dotedanje kmetijske nabavno-pro- dajne zadruge vključile v plansko gospodarstvo in skušale vsaj do neke mere vplivati na koli- čino in kakovost kmetijske proizvodnje, so se te zadruge ukvarjale skoro zgolj s trgovino. Tov. Kardelj pa je v omenjeni razpravi jasno po- stavil načelo, da je kmetijska zadruga najpri- mernejša oblika za rekonstrukcijo kmetijstva, za povečanje kmetijske proizvodnje, nadalje za za- gotovitev blagostanja ter za dvig kulturnega niwja kmetov. Ob intenzivni pomoči političnih organizacij se je izvršila v februarju in v prvi polovici mar- ca nova decentralizacija tedanjih kmetijskih na- bavno-prodajnih zadrug. Skoro v vseh okrajnih ljudskih odborih so bile ustanovljene kmetijske zadruge ali pa so se kmetijske nabavno-prodaj- ne zadruge reorganizirale v kmetijske zadruge. Kmalu po ustanovitvi so kmetijske zadruge pre- vzele trgovino po vezanih cenah. Na dan 30. ju- nija 1948 je obstajalo v Sloveniji 1151 kmetijskih zadrug. KZ je obstajala v vsakem krajevnem ljudskem odboru, v nekaterih KLO pa sta ob- stajali tudi po dve. Kmetijske zadruge so se o zadnjih letih močno okrepile V prvih letih obstoja je bilo delo kmetijskih zadrug usmerjeno pretežno na trgovino pred- vsem po vezanih cenah in na odkup kmetijskih pridelkov. Odbori in zadružniki tedaj še niso doumeli važne vloge kmetijskih zadrug na pod- ročju pospeševanja kmetijske proizvodnje. Z reorganizacijo kmečkih delovnih zadrug pa so se kmetijske zadruge močno okrepile, razen ^ 124 tega pa je tudi večina kmetijskih proizvajalcev doumela vlogo kmetijskih zadrug na področju individualne kmetijske proizvodnje, zato so se v večini kmetijskih zadrug ustanovili odseki za pospeševanje posameznih vrst kmetijske proiz- vodnje kot odsek za pospeševanje živinoreje, poljedelstva, vinogradništva itd. S povečano odkupno dejavnostjo v zadnjih letih so si zadruge ustvarile materialno osnovo Za poslovanje. Razvoj zadrug v zadnjih letih je pokazal, da le zadruga z razvito gospodarsko dejavnostjo in primerno materialno osnovo lahko vpliva na zboljšanje kmetijske proizvodnje in na osvajanje naprednejših načinov gospodarje- nja na vasi. Z odkupno dejavnostjo, prometnimi sredstvi, strojnim parkom, predelovalnimi obra- ti, skladišči itd. so si zadruge ustvarile močne gospodarske pozicije na vasi. Tako so drobni kmetijski proizvajalci zelo tesno povezani z za- drugo. V zadrugah, ki so razvile na vasi razne dejavnosti, povezane s kmetijsko proizvodnjo, člani — kmetijski proizvajalci sami stremijo k razširitvi gospodarske dejavnosti in povečanju zadružne imovine, ker se zavedajo, da gospodar- ska okrepitev zadruge posredno vpliva in omo- goča napredek njihovega lastnega gosp<>darstva. Vse ustanovljene kmetijske zadruge niso imele pogojev za napredek, bodisi da so imele pre- ozko področje dela, bodisi da ni bilo pogojev za intenzivnejšo kmetijsko proizvodnjo. Večina takih zadrug se je odločila za vključitev v tako sosedno zadrugo, ki je s pospeševalno kmetijsko službo že vplivala na napredek in ki ima tudi močno gospodarsko in materialno osnovo. Zaradi takega združevanja se je število kmetijskih za- drug konec leta 19öi znižalo na 795. Proces zdru- ževanja še ni zaključen, ker obstoji še vedno nekaj kmetijskih zadrug, ki so brez zadostne osnove za uspešno delo. V posameznih primerih pa kmetijska zadruga zaradi nedelavnosti upravnega odbora ni našla poti do kmetov, v zadrugi sami pa morda tudi poslovanje ni bilo urejeno. Take zadruge so pre- šle ali v likvidacijo aH pa so se pripojile so- sedni zadrugi. Kmetijske zadruge v Sloveniji vključujejo okrog 60 "/o kmetijskih gospodarstev. V posamez- nih primerih pa vključujejo zadruge tudi od 90—100 "/o kmetov na svojem področju. Ugotovljeno je, da se kmetje ne vključujejo v zadruge, ki ne skrbijo za pospeševanje kme- tijstva ali pa ki nimajo urejenega poslovanja oziroma so ugotovljene v zadrugi nerodnosti. Kmetijske zadruge imajo iz leta v leto boljšo osnovo za svoje delovanje. Sredstva, ki izvirajo iz dobičkov, razporejajo zadružniki v največ primerih za investicijske namene, to je za po- večanje osnovnih sredstev kakor tudi za pospe- ševanje kmetijstva. V tem pogledu nudi kmetij- skim zadrugam vso pomoč država. Pomoč^ se kaže v oprostitvi zveznega davka od dobička s strani federacije kakor tudi v oprostitvi ude- ležbe na' dobičku s strani okrajnih (.mestnih) ljudskih odborov. V letu 1954 so bile oproščene zveznega davka na tisti del dobička, ki so ga zadružniki dodelili za investicije ali za pospeševanje kmetijstva. S to oprostitvijo so si zadruge obdržale denarnih sredstev več kot 500 milijonov dinarjev. Enako kot v preteklem letu so kmetijske zadruge prav tako tudi v letu 1955 po zveznem družbenem )lanu oproščene 50°/o zveznega davka od do- >ička, s tem da uporabljajo ta sredstva za neposredne ali posredne investicije. Predvideva se, da bo s to oprostitvijo ostalo zadrugam na- daljnjih 500 milijonov denarnih sredstev. Razumljivo je, da se s tako pomočjo države zadruge stalno krepijo, saj rastejo pri njih ma- terialna sredstva, kar potrjuje tudi naslednji pregled: Ocena za 1952^ 1953 1954 v milij. din Vrednost osnovnili sredstev .... 1606 3377 5056 Lastni skladi . . . 2379 3941 5500 V letu 1953 so kmetijske zadruge povečale osnovna sredstva delno z osnovnimi sredstvi, ki so jih prejele od reorganiziranih kmečkih delov- nih zadrug, prav tako so delno povečale tudi sklade. Močno povečanje osnovnih sredstev v letu 1954 kakor tudi povečanje skladov pa iz- vira delnO' zaradi uspeha ocenitve osnovnih sred- stev. Tu smo nawdli dva posebna vzroka za povečanje materialne osnove kmetijskih zadrug, vendar če ta dva odštejemo, je uspeh kljub te- mu zelo zadovoljiv. Največji uspeh iz pospeševalne dejasonosti je o živinoreji Posj>eševanje kmetijstva je osnovna naloga vsake kmetijske zadruge. Pospeševanje .se raz- vija s pospeševalnimi odseki. Konec leta 1954 je obstajalo po še nepopolnih podatkih število po- speševalnih odsekov: živinorejskih ........ 658 poljedelsk;h......... 420 sadjarskih.......... 558 strojnih........... 466 gozdno-lesni h........ 367 raznih drugih....... . 400 Skupaj 2.869 Najmočnejši po številu kakor tudi po delu so živinorejski pospeševalni odseki. Ti odseki so posvečali v preteklih letih in še posvečajo naj- več pozornosti govedoreji in to predvsem se- lekciji. Ugodne cene in veliko povpraševanje po plemenski živini j., vplivalo na povečanje vzre- je plemenske živine, saj vzrejajo kmetje sedaj že 58 "/o telet za pleme. Vsako leto se veča pro- daja plemenske živine. Tako je bilo prodano 1.1934 2230 glav rodovniške živine. Pod kon- trolo proiizvodnost; je bilo v letu 1954 8,5 °/o od vseh krav ali 3,5-krat več kot pred vojno. Za- druge v celoti skrbe za plemenilno službo, za kar imajo 141 lastnih plemenilnih postaj, ali pa vzdržujejo pogodbeno plemenjake zadružniki. 70 "/o vseh plemen Jakov je zadružnih. .'Živinorej- ski odbori skupno z veterinarsko službo so or- ganizirali že obsežna umetno osemenjevanje krav. V letu 1954 je bilo umetno osemenjenih 25.932 krav, to je več kot 10 »/o vseh krav. Živi- norejski odbori so organizirali s pomočjo vete- rinarske službe preglede živine za TBC v letu 1954 za nad 185.000 glav goveje živine. Za jalo- vost je bilo pregledanih nad 78.000 glav živ-ine. Vedno več skrbi posvečajo zadruge izboljšanju krmljenja živine, ker vedo, da je proizvodnost živine odvisna okrog 80 »/o od prehrane. V^ tej zvezi je važna akcija za izgradnjo gnojišč in silosov. V preteklem letu je bilo zgrajenih okoli 800 gnojišč in 80 silosov, za leto 1935 pa je bilo že v prvih mesecih prijavljenih 2.500 gospodar- stev za gradnjo gnojišč. Okrajni ljudski odbori, zadružne zveze in zadruge dajejo prispevke za znižanje cen cementu. Veliko več se uporablja 125 tudi umetnih gnojil na travnikih. V letu 1954 je bilo izvedenih 300 gnojilnih poskusov na travnikih in je bila dobljena na poskusnih po- ljih še enkrat večja proizvodnja. To kaže še na velike možnosti pri povečanju krmske osnove. Po osvoboditvi lio zadruge dosti naredile pri ureditvi pašnikov, izgradnji planinskih staj in drugih objektov. V letu 1954 so živinorejski od- bori organizirali 83 večjih razstav plemenske živine. Delavni so tudi pospeševalni odseki, saj so dosegli že lepe uspehe tako v sadjarstvu, po- ljedelstvu itd. HranUno-krediena služba ima ose pogoje za nadaljnji razvoj V dejavnost kmetijskih zadrug spada tudi zbiranje denarnih sredstev na vasi v obliki hra- nilnih vlog kakor tudi dajanje posojil. Število vlagateljev v kmetijskih zadrugah stalno raste ter je njih število konec leta 1954 znašalo okrog 28.000, vloge pa so znašale približno 450 mili- jonov. V letu 1954 so hranilne vloge narastle Za okrog 200 milijonov. Za poživitev hranilno-kreditne službe pa za- druge niso izčrpale vseh možnosti. Uvedba obračunskih knjižic bi prav zanesljivo ugodno vplivala na porast hranilnih vlog tako po šte- vilu kakor po višini. Močna opora tej zadružni dejavnosti bodo nedavno ustanovljene okrajne zadružne hranil- nice in posojilnice ter republiška zveza hranil- nic. Z njihovo ustanovitvijo bo brez dvoma sledila hitra utrditev hranilno-kreditne dejavno- sti v zadrugah, zato lahko pričakujemo še hi- trejši porast hranilnih vlog in večjo živahnost v dajanju posojil članom kmetijskih zadrug. Gospodarska dejaonost zadrug Zadruge imajo še velike možnosti za razvoj raznih gospodarskih dejavnosti. Te imajo danes organiziranih nad 120Ó raznih proizvodnih in uslužnostnih dejavnosti kot so mlekarne, sušilni- ce, klavnice, mlini, obrtne delavnice, zadružna posestva, žage, opekarne itd. Vrednost proizvodnje in uslug teh dejavnosti znaša letno nad 3 mili- jarde din. Zadruge zaposlujejo več kot 10.000 delavcev in uslužbencev. Imajo pa še velike možnosti, da razvijejo razne uslužnostne dejav- nosti za kmetijstvo (kovaštvo, kolarstvo in po- dobno), predelovalne obrate za kmetijske pro- izvode (sušilnice, opremljene zbiralnice za mle- ko, predelovalne obrate za sadje in zelenjavo, klavnice itd.), lesnopredelovalne obrate, domačo obrt, proizvodnjo gradbenega materiala za lo- kalne potrebe (kamnolomi, apnenice) itd. Najmočnejša gospodarska dejavnost pri za- drugah je vsekakor trgovska in v okviru te odkup kmetijskih proizvodov, ki daje zadrugi tudi največ dohodkov. V zadnjih treh letih sta prodaja potrošnega blaga in odkup takole na- raščala: Iz te tabele je razvidno, da je ves promet v stalnem naraščanju in v okviru tega še posebej odkup. Prav tako pa se boljša struktura pro- meta v prid odkupa, krepi se tudi promet z reprodukcijskim materialom, medtem ko se po- trošnemu blagu ne daje več toliko poudarka. Zadruge so v letu 1954 zajele nad 60 °/o kme- tijskih tržnih presežkov s svojim odkupom kljub precejšnji anarhiji, ki je vladala lani na kme- tijskem tržišču. Zadruge se omejujejo pri odkupu izključno na swje območje. Posebno v zadnjih mesecih prevzemajo zadruge odkup nekaterih proizvo- dov v celoti v svoje roke. Če bodo tudi od- kupna podjetja spremenila metode svojega po- slovanja, bodo lahko odstranjene predvsem ano- malije, ki nimajo izvora v pomanjkanju kmetij- skih proizvodov. Zadruge že danes razpolagajo s 160 tovornimi avtomobili in vsaka večja za- druga ima tudi traktor s prikolico. V prihodnje bo treba urediti več primernih skladišč, kleti, zboljšati embalažo in sploh izpopolniti stran odkupa. Osamosvojene kmetijske organizacije kmetijskih zadrug Po uredbi o kmetijskih zadrugah ustanav- liajo lahko kmetijske zadruge za razne gospo- darske dejavnosti samostojne obrate, obrti in podjetja. Z ustanovitvijo gospodarske dejavno- sti v omenjenih oblikah si pridobijo delavci in uslužbenci pravico samoupravljanja, medtem ko se razmerja med zadrugo ter med samostojnim obratom, obrtom in podjetjem uredijo s po- godbo. Kmetijske zadruge so ustanovile do sedaj 99 samostojnih obratov, ki zaposlujejo 401 delav- ca oziroma uslužbenca, obrti so ustanovile 32, ki zaposlujejo 297 delavcev in uslužbencev, go- spodarskih podjetij pa so ustanovile 27, ki za- poslujejo 1529 delavcev in uslužbencev. Teh oblik gospodarskih organizacij se bodo zadruge še nadalje posluževale. Z izločitvijo nekmetij- ske dejavnosti iz neposredne dejavnosti zadruge bo omogočeno zadrugam še večje udejstvovanje pri pospeševanju kmetijske proizvodnje. Odpraviti je treba nekatere pomanjkljivosti v poslovanju zadrug Kljub uspehom pa se pojavljajo v zadrugah pomanjkljivosti v poslovanju, kot n. pr. pri- manjkljaji, nepotrebne zgube, prekrški finanč- nih predpisov in podobno. Vzrok temu je več- krat manjša sposobnost osebja in premajhno nadzorstvo organov zadruge. Vzgoji osebja v zadrugah bo treba posvetiti še več pozornosti, obenem pa ostreje nastopati pred pojavom go- spodarskega kriminala. Prav tako bo treba zboljšati način nagrajevanja v gospodarskih dejavnostih zadrug, kar bo prišlo do izraza v kolektivnih pogodbah, sklenjenih med kolek- tivi in zadrugo, ki jo zastopa upravni, odbor. Važno določilo v pogodbi bo tudi glede odgo- vornosti kolektivov za nastale primanjkljaje. Važna je tudi vloga zadružne revizije. V letu 1954 se je revizija organizirala centralno pri GZZ LR Slovenije, ki po štirih revizijskih cen- trih revidira kmetijske organizacije. Število re- vizij se je po tej reorganizaciji hitro večalo. Medtem ko je bilo pregledanih leta 1954 v treh tromesečjih 483 zadrug, se predvideva v letu 1955 pregled najmanj 80 "/o zadrug. 126 je bila u.stanovljexia leta 1955 po retwganizaciji Mestne Wavnice v Ljubljani. V svojem začetnem poslovanju v omenjenem obsegu smo naleteli na velike težave, iki smo jih premagali z dosledno borbo vsega kolektiva za izboljšam je svojega or- ganizacijskega sestava pri organiziranju prodaj- ne mreže v vseh krajih Slovenije in delno Hrvat- ske. S svojimi izdeliki je podjetje prodrlo titdi na zunanji trg. Prodajna mreža v Ljubljani se je razširila iz prvotnih 20 poslovalnic na 29 in s tem zajela celo področje mesta. Največ poudarka daje podjetje kvaliteti svojih izdelkov in tu je uspeh in dvig proiz- vodnje. Zadovoljiti potrošnike in jim po solidnih ce- nah nuditi najboljšo kvaliteto, to je naše geslo, ki nas vodi v vsakdanji borbi za dvig proizvod- nje in storilnosti dela. Potrošniki, če si hočete nabaviti dobre in sveže mesne izdelke, se obrnite na naše poslo- valnice: na Miklošičevi cesti št. 17, na Rimski cesti št. 46, na stojnicah, na trgu in ostalih predelih mesta ali direktno na en gros skladišče Tovarne mesnih izdelkov Ljubljana, Mesarska cesta 1 (bivša Mestna klavnica). Pri večjem odjemu priznamo grosistični popust. Ob 50-letnici „VINOCETA" v Ljubljani Po razpadu avsitro-ogrske monarhije 1. 1918 so se bivši dobavitelji kisa našim krajem, naj- več Dunajčani, hitro preorientirali in leta 1920 postavili v Ljubljani kisarno, ki so jo krstili »VINOCET«, kar pomeni vinski ocet. Proiz- vodne naprave vrste Schützenbach, 70 po šte- vilu, so dali že stare ca. 30 let in so tako zelo malo investirali v {»djetju. Lastnilštvo so ure- dili tako, da je bilo nad polovico kapitala tujega, manjši del pa so rezervirali za Slovence solastnike. V teku let so se solastniki menja- vali in ob nastanku nove Jugoslavije je bilo stanje lastništva približno isto, le očete so na- sledili sinovi oziroma sorodniki. V takratnem »VINOCETU« so delali izključ- no le kis in šele med drugo svetovno vojno tso zaradi pomanjkanja špirita in zaradi zapo- slitve delavcev pričeli izdelovati »Vulkanit«- brikete za likanje in kurjenje iz ostankov les- nega oglja. Zanimivo je omeniti, da se bivši »Vinocet« ni dalje razvijal, medtem ko so ob njem zrastle kar 4 manjše kisarne in 1 večja tovarna za kis in kemične proizvode »PRO- DUKTA«, ki je imela leta 1940 že skoraj enako kapaciteto kakor »Vinocet«. Z rojstvom nove Jugoslavije so se tudi raz- mere v »Vinocetu« bistvenO' spremenile in »druž- ba z omejeno zavezo Vinocet« je bila likvidi- rana 1947. Dva solastnika — en domačin in en tujec — sta bila v celoti izplačana, drugima dvema solastnikoma pa je bilo premo.^enje za- plenjeno zaradi sodelovanja z okupatorjem ozi- roma bega v tujino. Nacionalizirana podjetja »PRODUKTA«, >PECNIK« in »VODNIK« so se podjetju v celoti priključila kot obrat I. in II., medtem ko smo bivši obrat H. Buzzolini, izde- lovanje gorčice in konserviranje, delno kupili, delno vzeli v najem, bivšo družbo »Alimenta«, izdelovanje juhana, pa v celoti izplačali. Poleg jrikljnčenih obratov smo na Viču pri Ljub- jani v letih 1946—1930 povečali staro .sodarno. dozidali novo kisarno, novo konservirnico, ze- Ijarno, oddelek za kuhanje koncentratov in mezg, oddelek za juhan, sušilnico za sadje in vrtnine ter skladišča embalaže. Poleg tega pa so v gradnji še osrednja kurilnica in higiensko- sanitarne naprave. Ker naselje Vič ni priklju- čeno na mestni vodovod, smo morali obstoječe vodnjake potrojiti in postaviti nove črpalke. Tu- di kanalizacijsko omrežje smo- morali po vsej tovarni postaviti sami in ga preko biološkega filtra odvesti v sosednjo strugo. Dvorišče pod- jetja že danes lahko sprejme 8—10 tovornih avtomobilov in se z n imi lahko prosto mane- vrira. Radi bi ga še tlakovali ali vsaj asfalti- rali, da bi tako zadostili prometnim ter higien- sko-sanitarnim potrebam sodobne žfivilske in- dustrije. Ze zgoraj smo navedli razširitev podjetja z obratoma I. in II. ter 111. — izdelovanje gorčice. Sedaj bi pa radi navedli še vrsto naših izdelkov po količini: alkoholni in vinski kis ter kis za vlaganje, kisle konserve (kumarice v soli in kisu, paprike, pfeferoni, gobice, stročji fižol, srbska solata), gorčica, paradižnikov koncentrat, kislo zelje in repa ter koncentrat za juho »juhan«. V podjetju imamo tudi sušilnico za sadje in vrtnino. Komorna sušilnica obratuje že pet let, medtem ko parne sušilnice zaradi velikih sitroškov še nismo uspeli dovršiti. V preteklem 127 letu smo pričeli tudi s sušenjem zdravilnih rast- lin in z etiviranjem suhih sliv za izvoz. Kdo so naši kupci? Kisa je stari >Vinocet< proizvedel 50 vagonov, ostale, že navedene kisar- ne pa prav toliko in znano je, da so ga nekoč težko prodali. »Produkta« je iz presežkov delala celoi ocetno kislino in jo izvažala v Bosno. Sedaj izdelamo ca. 250 vagonov kisa samo v »Vino- cetu«, a ga kljub temu v poletnih mesecih (julij — oktober) še vedno primanjkuje. Prodamo ga v Sloveniji in kakih 20 vagonov za potrebe JLx\ na Hrvatskem. Zelo se občuti, da sta obe pri- morski kisarni v Trstu in Gorici ostali onstran meje. Primorci so naši najboljši kupci im žele si vedno le vinski kis. Velike množine kisa po- rabijo gospodinje za vlaganje sočivja. Bila so leta, ko smo ga prodali celo 20 vagonov, kar je gotovo razveseljivo, če pomislimo, da se tako gospodinje oskrbujejo za zimo s svežo zelenjavo. Za vse zgoraj navedene proizvode pa je naj- večjega pomena primerna embalaža, ki naj bi bila higienična, okusna in cenena. Bojimo se, da nas naši kupci tu ne morejo pohvaliti, ker doslej še nismo pokazali nič novega. Cebri in sodi so zelo dragi in prav tako neprimerni. Njih obnova velja velike vsote zaradi visoke cene lesa in železa. Imamo okrog 5000 sodov iz trde- ga in mehkega lesa; le strokovnjaki bodo znali preceniti, koliko je dela in stroškov z njihovim vzdrževanjem. Tudi steklenina ni nič boljša: kozarci za gorčico so isti kot pred 30 leti, ko- zarci Za kisle konserve in steklenice za juhan pa niso dosegle niti predvojne ravni. Steklarnam v Sloveniji in Srbiji smo poskušali dati vzpod- budo za nove oblike po inozemskih vzorcih, pa nismo uspeli, ker so njihove kapacitete pre- obremenjene. Bele pločevine za doze ali vsaj pokrove za kozarce ni mogoče dobiti v dovoljni meri in je tudi njihova uporaba problematična zaradi navzočnosti kisa. Zadnje čase uvajamo pokrove in zamaške za steklenice iz polivinil- klorida. Jeseni pa bomo uvedli vreče za kislo zelje in vrečice za kisle kumarice iz istega ma- teriala. Problematični so zopet zapiralni stroji, katerih doma še ne izdelujemo. Poleg že uvedenih proizvodov smo delali tudi kvarglje in ribe »ruse«, vendar ta proizvodnja ni stalna, ker ne moremo dobiti dovolj sira in skute oz. rib skuš. Upamo, da bomo letos ta dva proizvoda stalno delali. V pripravi in analizi je tudi izvleček za mesne juhe in koncentrat za golaže. Gospodinje težko sprejemajo nove pre- hranske predmete, vendar jih po preizkulšuji zelo cenijo. Sok za juho »juhan« ima že stalen krog odjemalcev, ki ga bomo še povečali. Tudi kislega zelja predelamo vsako leto pre- malo. Odjemalci zanj so: Trst, Dunaj, Dalma- cija in Primorska. V Sloveniji ga prodamo manj, ker so tam bivši zelarji še obdržali svoje stran- ke, mi pa smo poiskali nove trge, ki konsumi- rajo vagonske količine. V dogovorih smo z Egip- čani, ki so bili nekoč največji kupci »kranjskega kislega zelja«. Kisla repa ne gre dosti v promet, ker je manj priljubljena ali pa jo tudi gospo- dinje same kisajo. Tu vidimo, da se kupci zave- dajo velike zdravilne vrednosti kislega zelja. Zanimiv je porast v potrošnji gorčice. Na istih strojih kot danes je bivši lastnik izdelal letno 8—9 ton gorčice, lani pa smo je samo v decembru prodali 8 ton — vse samo v Slove- niji. Gostinski obrati, zlasti tisti v Ljubljani, jo ogromno trosijo. Kislih kumaric še nobeno leto nismo pripra- vili toliko, da bi jih lahko prodajali do nove zelenjave v maju. Kupci so doma v Sloveniji, lani smo jih prodali v Kairo, pred časom pa celo v New York. Dobri kupci so tudi Primorci in Dalmatinci. Zadnje čase dajejo prednost sla- nim kumaricam pred kislimi. Paradižnikov koncentrat prodajamo le v Slo- veniji in delu Hrvatske, ker ga zaradi zastarelih naprav ne moremo mnogo skuhati. Upravljanje podjetij po delovnih kolektivih je rodilo tudi v našem podjetju visoko pozitiv- ne uspehe. Nič več ni problemov, katerih ne bi poznali vsi in jih sproti reševali. V manjših kolektivih se je upravljanje tako posplošilo, da se sleherni delavec zanima za ekonomsko leto, za gibanje konkurenčnih podjetij, za trgovsko poslovanje, zlasti pa za finančni uspeh podjetja. . Ob vsakokratnih novih volitvah v DS in ÜO načenjajo včasih težke, vendar pa objektivne kritike in je lista izbranih v mislih delavcev po- trjena, še preden je predložena v razpravo. Delavci imajo zaupanje predvsem v starejše strokovne delavce. Ptic selivk tudi pri nas ne cenimo, kakor tudi ne tistih, ki si niso z delom pridobili zaupanja kolektiva. Vsi imamo še mnogo neizpolnjenih želja, če- prav smo mnoge že uspeli ostvariti. Več strojev si želimo, ker se še mnoga delov- na mesta opravljajo samo z rokami. Želimo si boljšo embalažo, kakršno vidimo po razstavah in tujih revijah. Rabimo več sredstev, da bi lahko higiensko uredili prostore, da bi potegnili industrijski tir na dvorišče, da bi dvorišče tla- kovali, da bi pozidali stanovanja za delavce, da bi napravili destilacijo za vino in iz brezalko- holnih ostankov vina delali dober in cenen vin- ski kis. Zaradi čestega prekinjanja električne energije, kar na aparate za proizvodnjo kisa slabo vpliva, moramo misliti tudi na lastni ge- nerator za elektriko. Tudi večjih kleti za vskla- diščenje gotovih izdelkov iz kisarne ali iz kon- servirnice nam še vedno manjka in je to še naša prva sikrb. Trenutno je tu ozko grlo podjetja. Vse navedeno rabimo, če hočemo iti v koraik z inozemstoimi tovarnami pre- hraniskih proizvodov. Ce pa pogledamo 10 let nazaj iin primerjamo takratni »Vinocet« s seda- njim, ga ni mogoče prepoznati. Na biv- ših vrtovih stoje stavbe, v sitavbah pa so stroji, ki izdelujejo hrano za naše ljudi in dajejo zaslužek številnim že- nam iiz okolice podjetja. Poguimno gledamo v bodiočnost in vemo, da bomo v drugem desetletju »Vi- noceta« opremili tovarno z novimi stroji in dali potrošnikom nove proizvode ter tako zvišali našo življenjsko raven. ZAVOD ZA RAZISKAVO MATERIALA IN KONSTRUKCIJ LRS atiL NASTANEK IN RAZVOJ Spričo velikega razvoja gradbene dejavnosti po osvoboditvi je leta 1947 tedanji minister za gradnje Ivan Maček dal navodilo za ustanovitev osrednjega gradbenega laboratorija, ki naj bi strokovno skrbel za razvoj gradbene dejavnosti vseh panog. V ta namen so bili določeni krediti za projektantska dela. Delo je bilo poverjeno članu iProjektivnega zavoda pri »Slovenija Pro- jektu« ing. arh. Francu Tomažiču. Obenem so bile poverjene organizacijske priprave ing. Mar- janu Ferjanu. Po izdelavi prvih skic novega objekta sta oba odšla v Švico na centralni švi- carski preiskovalni zavod »EMPA«, ki ga je upravljal naš rojak prof. dr. M. Roš. Tu sta imela lepo priložnost, da si ogledata delovanje podobne ustanove, ki si je dotedaj že pridobila velik sloves. Na temelju tujih izkušenj in s po- sebnim oizirom na naše lastne potrebe so bili potem izdelani projekti stavbe v sedanji obliki. Vzporedno s projektantskimi deli so se vršile tudi organizacijske priorave, kar se tiče kadrov, sistema dela in opreme, sodelavci pa so se tudi k lotili delnega reševanja nujnih tekočih nalog. V ta namen so bili po nalogu tedanjega mini- strstva za gradnje dani na razpolago skromni prostori v objektu »Industrija umetnega kamna« ob Titovi cesti, kjer so bili v naglici adaptirani zasilni prostori za »Gradbeni laboratorij«, ki je bil ustanovljen leta 1947 in je deloval v okviru MG LRS. Raziskovalna dejavnost na področju gradbe- ništva je bila v LRS dotedaj omejena na manjše laboratorije, ki so bili nezadostno usposobljeni Za reševanje problemov v posameznih panogah. Tako je deloval na univerzi v Ljubljani labora- torij za preiskavo- materiala, ki ga je bil po prvi svetovni vojni ustanovil univ. prof. dr. ing. Kral in je bil opremljen za preiskav^o materiala ter deloma tudi za mehaniko tal. Pri »Podjetju za ceste«, ki je tedaj izključno skrbelo za gradnjo cest, sta bila laboratorij za mehaniko tal in laboratorij za asfaltna cestišča. Pri »Cementarni Anhovo« ter pri »Cementarni Trbovlje« sta de- lovala laboratorija cementarn, pri »Celjskih ope- karnah« pa skromen laboratorij za keramiko. Prva naloga novega osrednjega laboratorija je bila v tem, da je skušal povezati delovanje vseh zgoraj navedenih v enoto ter ga dvigniti na višji nivo. Takrat se je v državi na splošno začela po- udarjati laboratorijska dejavnost. Tako je bila na konferenci laboratorijev, ki se je vršila av- gusta 1948 v Beogradu, sporočena ideja tov. Kidriča, da je na vseh delovnih toriščih nujno potrebno ustanoviti tako imenovane »biroje za pospeševanje proizvodnje«, ki morajo- skrbeti za pospeševanje proizvajalne dejavnosti. Mišljeno je bilo pri tem tako kvalitetno izboljšanje kakor kvantitetni dvig proizvodnje. Vsi ti biroji za pospeševanje proizvodnje pa naj bi bili vezani na centralni državni laboratorij, ki bi bil samo eden za vso državo in sicer v Beogradu. Ker je istočasno prišlo tudi navodilo za odpravo vseh majhnih laboratorijev, je bila velika nevarnost, da se komaj začeto delo ustavi. Vendar pa odlo- čujoči krogi v LRS te ideje niso v celoti privzeli; marveč so se šele v sredini leta 1949 lotili orga- nizacije biroja. Ko je »Gradbeni laboratorij« odigral svojo začetno vlogo ter prešel v novo razvojno stopnjo, je bil z odlokom vlade LRS diie 18. julija 1949 preimenovan v »Gradbeni in- štitut« kot samostojna ustanova. Svoj sedež je še vedno obdržal v prostorih »Industrije umet- nega kamna«. Tedaj so že delovali v njegovem okviru laboratoriji za splošne kemične preiskave, dalje laboratorij za asfalt in cestišča, laboratorij za geomehanske preiskave, laboratorij za kera- mične preiskave in delno laboratorij za mehan- ske preiskave. Vsi ti so bili s svojimi osnovnimi sredstvi preneseni od zgoraj imenovanih pod- jetij oziroma so bili na novo ustanovljeni. Razumljivo je, da so postajali prostori pre- tesni. Zato je kolektiv pričel z gradnjo provi- zorija, ki je nudil možnosti za nadaljnji razvoj. Kmalu je sledila tudi gradnja nove stavbe za polindustrijski oddelek, ki je bil medtem usta- novljen. Ta stavba je stala že na današnji par- celi Zavoda ter je sedaj vključena v Zavodove stavbe. Tako se je delovna površina v kratkem času dvignila na preko 1000 m-. Iz nujne potrebe, da bi mogel Inštitut živo posegati v industrijsko prakso-, je bila razen že navedenega polindustrijskega laboratorija pri- ključena Gradbenemu inštitutu tudi začasno opuščena opekarna tedanje »Generalne direkcije gradbene industrije« v Gameljnah z namenom, da bi prevzela nalogo za izdelavo novih po- skusnih kosov v opeka-rstvu, prav tako pa tudi nalogo o iindustrijski preiskavi glin za mnoga na novo nastala opekarska podjetja. Opekarna je bila priključena Inštitutu v popolnoma raz- krojenem stanju, saj že nekaj let ni obratovala. S smotrnim delom na tem področju je uspelo organizirati -obrat, ki ga moremo smatrati za vzornega ne samo v Jugoslaviji, temveč tudi v širšem merilu. Opekarna je kvalitetno izredno napredovala ter izvršuje danes industrijske pre- iskave vsakovrstnega opečnega materiala, prav tako pa sama proizvaja poskusne oblike raznih zidakov, stropnjakov in podobnih proizv-odov. Z dejstvom, da je Gradbeni inštitut postal samostojna ustanova, je prešlo nanj tudi vse administrativno delo. Prvotna miselnost, da je treba vse preiskave delati brezplačno — tako je bilo v letih 1948 do 1950 — se je čedalje bolj umikala. Posamezne preiskave je pričel Inštitut zaračunavati ter je že v letu 1951 kril 40 V» svojih izdatkov iz -lastnih dohodkov, medtem ko je za ostalo dobil dotacijo iz proračuna. Iz tega razloga je bilo treba ustanoviti tudi samostojno knjigovodstvo, ki je v naslednjih letih prišlo še bolj do izraza, zlasti ko je Zavod prešel na sa- mostojno finansiranje. Zelo težavno je bilo vprašanje kadrov. Labo- ratorijsko delo zahteva poleg strokovnega znanja tudi veliko moralno zavest, ki je bila z začet- nimi preizkušenimi kadri v Inštitutu vnesena, toda nadaljnje sodelavce je bilo treba šele vzgo- jiti. Zato se je leta 1947 vršil prvi laborantski tečaj, ki se je nato večkrat ponovil. Udeleženci so se po končanem tečaju vključili v laborantsko prakso v Inštitutu ter pomnožili kader sodelav- cev. Postopno se je število zapo-slenih dvigalo, tako da je Gradbeni inštitut ob preselitvi v novo poslopje razpolagal že s približno 70 sodelavci. 129 Načrti za novo poslopje Inštituta v Dimičevi ulici so bili gotovi leta 1948 in odobreni so bili krediti za gradnjo. V letu 1949 so pričeli z naglo i graditvijo poslopja. V letu 1951 je bila gradnja ! v glavnem dokončana, tako da je bilo po izde- lavi notranje opreme mogoče preiti z vsemi la- boratoriji v novo poslopje, kar se je zgodilo leta 1952. S sprostitvijo organizacijskih oblik našega gospodarstva, ko so po.stajali posamezni obrati in industrije samostojni ter s tem vezani le sami nase, je delovanje Gradbenega inštituta prido- bivalo na pomenu. V tem obdobju je leta 1951 prišel na Zavod tudi sedanji direktor ing. Viktor Turnšek. Pod njegovim vodstvom je Gradbeni inštitut krenil naglo naprej. Nova sodobna opre- ma je omogočala Inštitutu osvojitev novih pod- ročij dela in reševanje vseh težavnejših nalog. Zato je pomenil naziv »Gradbeni inštitut« že preozek pojem in v letu 1952 je sledilo preime- novanje v Zavod za raziskavo materiala in kon- strukcij LRS. Zavod je prevzel tako rekoč vo- dilno mesto na področju laboratorijske dejav- nosti v državi, kajti v Beogradu je bil podoben inštitut šele v snovanju. V tem času pa so pri nas že delovali naslednji oddelki: 1. oddelek za preiskavo nekovin 2. oddelek za preiskavo kovin 3. oddelek za geomehaniko 4. oddelek za kemijo 5. oddelek za merjenje modelov in konstrukcij 6. oddelek za fizikalne preiskave 7. oddelek za pK>lindustrijske preiskave 8. oddelek za keramiko s preizkusnim obratom 9. gradbena grupa 10. pomožne delavnice (mehanična, mizarska, elektro delavnica itd.). Sledil je nagel vsestranski razvoj. Število so- delavcev je. naglo naraščalo ter obsega danes kolektiv 235 članov. Z ustanovitvijo lastne mehanične delavnice in poskusne gradbene grupe je Zavod razširil mož- nosti delovanja tudi na nekatera nova področja. Tako more danes izdelati raznovrstne prototipe laboratorijskih aparatov, industrijskih strojev in se lotiti izdelave raznih specialnih gradbenih del. Od leta 1952 deluje Zavod kot finančno sa- mostojna ustanova ter z dohodki lastne dejav- nosti krije vse svoje izdatke. V okviru Zavoda posluje posebna študijska knjižnica, ki je bogato založena s strokovno, zlasti revialno literaturo. Njeni sodelavci skrbijo za znanstveno dokumentacijo, ki je danes nujno potrebna vsakemu večjemu raziskovalnemu or- ganizmu, prav tako pa tudi oskrbuje strokovne publikacije, ki jih izdaja Zavod zaradi obdelave različnih važnejših problemov s posameznih področij svoje dejavnosti. INSTALACIJA Ljubljana Kamniška ulica. montažno-obrtno podjetje, se je raz- vijajo od leta 1947 iz več nacionali- ziranih podjetij in v tem času na- I)ravilo lep razvoj. Ob ustanovitvi je podjetje v glavnem izvrševalo le kleparska dela, medtem ko je z odkupom še enega privatnega podjetja pričelo z delom vodovodnih instalacij, sanitarnih naprav in na- prav za centralno kurjavo. Z naraščajočimi naročili je podjetje pričelo preživljati krizo v zelo slabih, temnih prostorilh ter zato ni moglo prevzemaiti večjih naročil. Tempo povojnega časa pa je nujno nare- koval razširitev podjetja kakor tudi usmeritev dela v druge dejavnosti montažnega značajai. Leta 1950 je podjetje prevzel delavski svet v upravljanje. Zadal si je nalogo obrat modernizirati in mebanizirati. Prevzeto nalogo je delavski svet pod- jetja uspešno rešil. Leta 1954 si je zgradil moderne delavniške prostore ter upravno zgradbo v KamniSki ulici, ki nudi delavcem odlične po- goje za kvalitetno in kulturno po- strežbo našim naročnikom. Danes ima podjetje že pet oddelkov: oddelek za centralno kurjavo, odde- lek za vodovodno instalacijo in sani- tarne naprave, oddelek za stavbeno kleparstvo in strelovodne naiprave, oddelek za prezračevalne naprave ter oddelek za projektiranje, S tem je podjetje doseglo, da je da- nes kos vsem najbolj kompliciranim napravam, ki jih naročajo naročniki im investitorji posameznih, v to stroko spadajočih del. LJUBLJANA, PARMOVA 37 Trgovsko podjetje z lesom in lesnimi izdelki za domači trg in export »LES LJUBLJANA« je biilo iistanoviljeno v začetiku leta 1949 kot državno republiško go- spodarsko podjetje, t. j. v času, ko je iimela trgovina le razde- Ijevalno vlogo brez sleherne trgovinisike diiniamike. Uvedba novega ekonomskega sistema in sprostiltev trgovine leta 1951 sta omogočili zdaj že uglednemu podjetju »Les Ljub- ljana« iposeči na trg z ekonom- skimi cenami za les in lesne izdelke, ;ki so ustrezale kupni moči najširšega kax>ga potroš- niikov. Veliki napori, dobra organiza- cija in načelo, da mora podjetje s konkurenčnimi cenami omogo- čiti nabavo sodobnega in cene- nega pohištva, so bile sile, iki so razširile podjetje v enega naj- večjih te vrste. Talko ima podjetje že 21 poslovalnic, ki redno po- slujejo v vseh pomembnejših iindustrijskiih središčih Jugosla- vije, To je pripomoglo k veli- kemu porastu prometa pri pod- jetju, ki je v primeri z letom 1949 do vkljitčno 1954. leta sko- raj lOO-krat večjih Podjetje organizira samostojne razstave pohištva in se udeležuje vseh večjih razstav na domaičih in mednarodnilh sejmih. Istočas- no je zgradilo lastno tovarno, ki deluje danes že kot Kombinat lesnop redelo via Ine indus trije. Leta 1952 je bil pri podjetju ustanovljen atelje za notranjo opremo. Pokazala se je potreba, da se pri spopolnjeni trgovsiki praksi sodobno opremijo bolnice, laboratoriji, trgoviine, lokali, jav- ni prostori, gledališča itd. Arhi- tekti ateljeja v pohištveni stroki so v sodobni arhitektonsiki liniji dosegli priznano kvaliteto, kar je nedvomno velik uspeh, ki je našel priiznanje v širokem krogu odjemalcev. Glede na zahtevo proizvajal- cev se je podjetje posvetilo tudi izvozni dejavnositi. Kot samo- stojen iizvoznjik se je podjetje registriralo že leta 1952 in raz- vilo svojo dejavnost po Evropi, zlasti v Nemčijo, kamor je pod- jetje prodrlo s svojim sobnim in hotelskim pohištvom ter fiinalni- nii in polf inalnimi izdelki. Lesno galanterijo pa podjetje izvaža v veliki večijni v Združene države Amerike, Anglijo, Holaindijo ter na Bližnji Vzhod. Talko je porastel promet pri izvozu vf primeri z letom 1955 lO-kratno. Ta porast bi bil lahko še vilšji, če bi zmogljivost proiz- vajalca krila vsa ipovpraševanja, kar pa je seveda odvisno od nabave novih strojev, (ki so pri mnogih obratih že zastareli ter zaradi tega njihova zmogljivost zaostaja za evropskim povpreč- jem. To vpliva na zvišanje cen izdelkov, ki terjajo zaradi pri- laigoditve svotoivnemiu trgu tudi višje izvozne koeficiente. Da je podjetje uspelo, gre zasluga velikim naporom in do- bri organizaciji upravnega od- b'üira in dela-vskega sveta, pred- vsem pa dejstvo, da ima dober delovni kolektiv, ki je politično in strokovno na višini. Smernice, ki (jih je vodstvo podjetja odobrilo v nadaljnji perspektivi, temeljijo predv;sem v boju za znižanje cen, da pla- sira na tržišče blago v naljboljši kvaliteti in se približa potrošni- kom s tem, da jim omogoči naijavo ekonomičnega, praktič- nega in modernega pohištva. S tem preprečuje nelojalne težnje posameznih konkurenčnih pod- jetij in nudi naišemu delovnemu človetku lepše iin boljše življenje. Zgoraj: fotografski posnetek terena iz letala Spodaj: na osnovi gornjega posnetka izdelana karta GEO D ET S KI ZAVOD LRS • LJUBLJANA 9^(k1 Ljubljanskim gradom, v tesnih in pro- vizoroih prostorih razvija finančno samostojni Geodetski zavod svojo, za naš gospodar- ski razvoj zelo važno dejavnost. Njegova dejavnost, kakor že samo ime pove, je izvrševanje vseh operati\Tiih nalog s področja geodezije, tako triangulacija, nivelman, nova iz- mera, operacije, ki se tičejo reambulacije in re- vizije katastra, agrarne reforme, komasacij in arondacij zemljišč, vršitev uslug s področja geo- dezije za fiskalne in tehnične namene, projekti- ranje, trasiranje in zakoličbe komunikacij, vodo- vodov, melioracij in podobno, razvijanje novih metod dela, kot so fotogrametrija, gravimetrija, elektronsko merjenje dolžin itd. Vsa ta dela opravlja Zavod s svojo strokovno operativo, ki ne dosega niti 100 strokovnjakov. Naloge, ki so postavljene pred Zavod, pa so tako obsežne in poleg tega tudi nujne, da jih z današnjo kapaciteto in metodo dela, ki je v pretežni meri še vedno klasična, ne bo mogel pravočasno rešiti. Zaradi tega bo nujno potrebno povečati strokovni kader s pravilno stimulacijo oziroma povečanjem vpisa mladine v geodetske šole, z modernizacijo geodetskih instrumentov in tehničnih pripomočkov ter z uvedbo nove me- tode dela — fotogrametrije. Seveda pa je to povečanje kapacitete po- sebno zaradi tehničnega izboljšanja ozko pove- zano z investicijami, z drugo besedo, s stroški, ki jih Zavod ne bo mogel sam v celoti kriti. Res je. da so doscdaj vsi presežki, ki jih je Zavod ustvaril, šli v tem cilju in tudi je res, da smo v zadnjem času dosegli pri naših oblast- venih organih popolno razumevanje in tudi ob- čutno denarno pomoč. Vendar pa bo treba za izvedbo danih nalog v nadaljnjih letih to po- moč šc povečati, posebno če Ixmio hoteli orga- nizirati v naši republiki res moderno in napred- no' geodetsko službo, ki bo kos vsem nalogam, katere zahteva moderno urejena država. Ena glavnih zahtev, ki so danes postavljene pred geodetsko službo ne samo pri nas, ampak v vsej državi, je ureditev katastra, kajti dobro urejen državni kataster predstavlja osnovo za pravilno funkcioniranje oblasti in njene admi- nistracije. Žalostna zapuščina predaprilske Jugoslavije s svojimi sto in več let starimi katastrskimi mapami pa jasno te osnove ne more dati. Zato je potrebna, lahko rečemo, v celi Sloveniji iz- vedba »nove izmere«. Ker pa je to delo trenutno Dreobsežno, saj ima Slovenija okoli 2 milijona la površine, medtem ko je kapaciteta Zavoda 10.000 do 15.000 ha letno, se je začelo letos z revizijo katastra, kar pa je samo trenutna in nepopolna rešitev. Zato je še vedno najbolj nujno usmeriti ce- lotno geodetsko operativo v izvajanje del za novo izmero in uvajati v to nove moderne me- tode dela. Poleg te primarne naloge pa mora Zavod vzporedno vršiti še dela na triangulaciji IL, III. in IV. reda, nivelmanu in meritvah v tehnične namene (ceste, železnice, hidrocentrale itd.). Razvojna pot Zavoda v desetih letih po osvo- boditvi je bila dokaj pestra. Iz oddelka pri Mini- strstvu za gradnje, kasneje Projektivnem za- vodu, se je geodetska operativa osamosvojila in osnovala gospodarsko podjetje. Po enoletnem po- slovanju kot podjetje pa je postalo razvidno, da se operativna geodetska delavnost le bistveno razlikuje od podjetniške. Zaradi tega jc prišlo do ustanovitve finančno samostojnega zav-oda. Ta način poslovanja v naših razmerah najbolj ustreza, kar smo tudi preizkusili v večletni praksi. Geodetska operativa v ostalih republikah je organizirana v proračunskih ustanovah — geo- detskokatastrskih upravah in njihovo poslovanje v celoti obremenjuje proračun, medtem ko se Geodetski zavod v Sloveniji vzdržuje sam iu ne obremenjuje republiškega proračuna za dela, ki jih naročajo razne gospodarske in družbene organizacije. Poleg tega pa smo tudi mnenja, da je delo v pogojih, ki jih nudi Zavod, veliko bolj elastično, efekt dela večji, rentabilnejši ter da je organizacija in razvrstitev terenskih grup mnogo bolj ekspeditivna kakor pa pri prora- čunskih ustanovah. Za ilustracijo, koliko dela je Geodetski zavod naredil v letih od osvoboditve, naj služi na- slednji pregled: 1. izmere ca. 70.000 ha; 2. triangulacije 2447 trig, točk (kar ustreza z že predvojno triangulacijo ca. 446.850 ha pokrite površine s triangulacijo IV. r.) ; 132 ^Jržavna založba Slovenije bo izdala skoraj 2500 strani obsegajoče delo našega najvidnejšega literarnega zgodovinarja prof. Ivana Prijatelja Slovensko kulturnopolitično in islovstveno zgo- dovino. UredAištvo besedila je zaupano prof. Antonu Ocvirku, zaključno študijo o Prijateljevi mono- grafiji in njenem pomenu pa bo prispeval Boris Ziherl. Po znanstveni zasnovi, po plastičnih osvetlitvah političnih dogodkov in pretehtanih analizah aaših literarnih prizadevanj v času od marčne revolucije 1848 do nastopa slovenske moderne 1895 je ustvaril Prijatelj s svojo monografijo znamenito in p-omembno delo. Prijateljeva Slovenska kulturnopolitična in slov- stvena zgodovina spada med literarno-zgodovin- ske obravnave, ki zajemajo čas po vseh njegovih bistvenih sestavinah: političnih, idejnih, gospo- darskih, svetovnonazorskih, etičnih in estetičnih. Prijateljevo pripovedovanje je živo in nazorno, mestoma kar napeto, ko slika razne politične dogodke ali literarna trenja v letih 1849 do 1895. To Prijateljevo pomembno delo bo izdala Državna založba Slovenije v štirih knjigah. Naklada se bo ravnala po uspehu subskripcije, vendar bo prodajna cena temu delu po izidu v platnu predvidoma 5200 din, v polusnju 3760 din. To delo lahko naročite z dopisnico pri oddelku za knjižne zbirike Državne založbe Slovenije v Ljuibljani, Mestni trg 26/K. AGROTEHNIKA, export - i m po rt, Ljubljana Letos poteka petjo leto, odkar je pričelo poslovati zadružno podjetje Agrotehnika. Gospodarska dejavnost tega podjetja je izvoa, uvoz in prodaja kmetijskih strojev, orodja, rezervnih delov in, sredstev za pospe- ševanje kmetijske proizvodnje, gnojil in za- ščitnih sredstev. Nadalje se podjetje bavi tudi s prodajo investicijskega materiala. Ze dejavpost sama kaže, da so naloge podjetja obširne in težavne, brez dvoma pa zelo (pomembne za naše kmetijstvo. Ako si predočimo razmere, ki so vladale v času ustanovitve podjetja in ti .ste, ki vla- dajo danes, vidimo, da je prav to podjetje storilo pomemben korak pri obnovi in na- predku slovenskega kmetijstva. Pred vojno domače industrije kmetijskih strojev skoraj da ni bilo. Proizvajali smo le manjše stroje, manjše mlatilnice, slamo- reznice, vprežne pluge in podobno, skratka, kmetovalec je bil tedaj navezan v glavnem le na nabavo uvoženih in razmeroma kako- vostnih kmetijskih strojev. Brez dvoma je le to vplivalo na njegov čut za ocenjevanje kakovosti in mu obenem vzbudilo precejš- njo zahtevnost. Prva leta po osvoboditvi je bil uvoz teh strojev iz inozemstva precej težaven, pri- manjkovalo nam je deviznih sredstev. Ne- kaj blaga je bilo tedaj sicer na razpolago iz pomoči iz tujine, vendar je to kmalu pošlo. V tem času smo pričeli v pospešenem tempu graditi novo industrijo teh strojev, že obstoječo pa smo razširjali. Vendar pa vseh potreb ni bilo mogoče zadovoljiti, pri vsem tem pa asortiman in kakovost domačih iz- delkov nista popolnoma ustrezala. Temu se . ni čuditi, saj take industrije ni mogoče po- staviti čez noč. Pri tem stanju je bilo stališče kmetovalca zelo težko. Poleg tega so se tudi potrebe precej razlikovale od običajnih. Mnogo stro- jev je bilo med vojno uničenih, zemlja je bila marsikje zanemarjena in neobdelana, opustošeni so bili vinogradi in hmeljniki Le-ti so potrebovali obnove. Sploh je bilo vprašanje obnove vinogradov, ki jih že dol- ga leta nazaj niso več obnavljali, pereč pro- blem. Tudi struktura kmetijstva se je spričo ustanavljanja državnih in zadružnih gospo- darstev močno spremenila. Uvajati je bilo treba popolnoma nov, moderen način me- hanizacije. Pri tem ne smemo pozabiti, da se je prav tedaj začela pojavljati veliko večja zahtevnost po gnojilih in zaščitnih sredstvih. Tudi to vprašanje je bilo treba rešiti v čim krajšem času. Kot vidimo, smo bili tedaj prisiljeni zado- voljiti potrebe po strojih, ki doma niso bili na razpolago, po gnojilih, zaščitnih sred- stvih, opremi za kleti in mlekarne in raznem potresnem materialu, z uvozom. Z name- nom, da bi le-to omogočila, je Glavna za- družna zveza Slovenije ustanovila podjetje »Agrotehnika«, export-impott, s sedežem v Ljubljani. Dne 5. maja 1951 je to podjetje rpričelo s poslovanjem. Za nakup naštetih stvari so bila potrebna devizna sredstva, ki jih je moralo podjetje ustvarjati samo z izvozom kmetijskih pri- delkov, lesa in ostalih izdelkov. Tako se je slovensko kmetijstvo pričelo oskrbovati preko tega podjetja tako rekoč samo s trak- torji, traktorskimi priključki, rigolnimi plugi, najmodernejšimi škropilnicami in drugim blagom, skratka s tistim, česar doma ni bilo mogoče nabaviti. »Agrotehnika« je od pričetka poslovanja pa do- danes uvozila nad 800 različnih traktorjev s stotinami ustreznih priključkov in drugih strojev ter tisoče ton gnojil in zaščitnih sredstev. Ves ta material je bil koristno uporabljen v borbi za uspešnejše gospodarjenje. Brez dvoma lahko rečemo, da je bila prav z nabavo tega materiala dana osnova za uspešno razvijanje zadružnega pokreta pri nas, zadružništvo samo pa se je tedaj pri- čelo razvijati s polnim razmahom. Tako je »Agrotehnika« postala nekak pokazatelj enotnosti in uspeha hitro se razvijajočega kmetijskega zadružništva. V sklopu svojega udejstvovanja je pod- jetje organiziralo tudi servisno službo —^ strokovno oskrbovanje preko njega proda- nih strojev. Ta poteza je bila velike važno- sti zlasti zato, ker so bili stroji spričo bi- trega razvoja modernizacije ljudem malo poznani. Servisna služba daje ljudem, ki s temi stroji delajo, navodila za pravilno upo- rabo, na terenu pa kontrolira njih delova- nje in skrbi za njih brezhibnost. V ta namen 5 je ustanovilo omrežje servisnih postaj, raz- tresenih Ipo vsej Sloveniji. Te postaje so naj- inoderneje opremljene in morejo opraviti 134 tudi najtežja popravila. Servisna služba or- ganizira po potrebi tudi tečaje za traktori- ste in strojnike. Dosedaj jc usposobila že veliko število teh strokovnjakov. Ko je domača industrija razširila izbiro in kakovost svojih izdelkov, je podjetje začelo poslovati tudi s temi. Pri tem ko- ristno usmerja industrijo saino in ji daje predloge za razne izboljšave, poleg iega pa tudi osnutke za artikle, ki jih še ne izde- luje. Organiziralo je tudi proizvodnjo na- makalnih naprav, za katere je povpraševa- nje predvsem na jugu. Zadnje čase pa se uveljavlja tudi ipri organizaciji koproduk- ; cije med domačimi in tujimi podjetji. Te naloge podjetje izvaja tesno povezano z znanstvenimi institucijami, s katerimi je v stalnem stiku. Tudi praksa sama mu daje koristna navodila. Pri tem je področje dela j tega podjetja obširno in pomembno in po pravici lahko trdimo, da tudi ono daje de- lež pri napredku našega kmetijstva. UVOD Vsaka gozdarska fakulteta mora imeti tudi svoje gozdove in lesno industrijo, kjer se štu- denti gozdarstva praktično vežbajo, a profesor- j ski zbor in inštituti imajo svoja raziskovalna ! področja. V naši državi ima vsaka gozdarska i fakulteta v ta namen določene objekte. Tako ; je tudi slovenska gozdarska fakulteta dobila v i letu 1951 od Predsedstva vlade LR.S izločena j gozdove in industrijo ter je za upravo in gospo- j darstvo v ta namen osnovano podjetje »Silva<. ; Pri reorganizaciji v letu 1953 je podjetje izgu- ' bilo svojega dot. pristojnega organa Fakulteto : in je prišlo pod kompetento OLO Ljubljana : okolica oz. v pogledu plana pa kar štirih OLO. ] Razen tega je izšel v juliju 1933 novi zakon o' gozdovih v LRS, ki je stavil vse gozdove SLP pod direktno upravo OLO, brez ozira na do- tedanje odločbe, a isti zakon v čl. 5. zahteva,' da mora biti za vsako izločanje gozdov za znan- stvene in pedagoške namene izdan poseben zakon. V zakonu pa ni rečeno, kaj naj se do- gaja z izločenimi objekti do izdaje novega za- ; kona. Tako je slovenska gozdarska fakulteta j )rav na čuden način izgubila pravico do uprav- ' Janja z gozdovi, ki so zanjo izločeni, in .se naj s temi gozdovi gospodari kakor z vsakim \ drugim gozdom. V takem primeru sta Fakulteta ' in podjetje v težkem položaju, ko OLO odloča, j kako naj se upravlja in gospodari v fakultet- skih gozdovih in industriji. S tem je zgrešen glavni cilj »Silve«, ki bi morala biti strogo namensko podjetje. To nemogoče stanje, ki pa je samo v LR Sloveniji, medtem ko v drugih republikah nima teh težav nobena fakulteta, so priznali tudi razni nasprotniki slovenske gozdarske fakultete in smo uspeli tudi sindi- kate ter delavski svet prepričati, da mora po- stati »Silva« ustanova z lastnim financiranjem, i ki mora služiti pedagoškim in znanstvenim ci-j Ijem. Upamo, da bomo v kratkem dobili pra- vilno reorganizacijo »Silve«. ORGANIZACIJA »SILVE« Po prvotni organizaciji je bil vrhovni državni organ za nadzor »Silve« sama agronomsko-go- zdarska fakulteta, medtem ko so to funkcijo j delno že prevzeli OLO po letu 1955. Samo pod- jetje ima delavski svet in upravni odbor, a sedež podjetja je v Ljubljani v Parmovi ulici 37/III. V najkrajšem času pa mora »Silva« po- stati ustanova, da bi mogla ustrezati svojemu namenu, t. j. da služi pedagoškim in znanstvenim namenom. V Sloveniji imamo gozdove v različnih kli- mah in različnih rastiščih. Imamo alpske go- zdove, gozdove na visokem krasu, gozdove na nizkem krasu ter panonske gozdove. Za alpske gozdove imamo izločene gozdove v gozdni upra- vi Kamniška Bistrica, za gozdove na Krasu imamo v perspektivi gozdove na Snežniku ozi- . roma okoli Ravnika pri železniški postaji Pla- nina, za gozdove na nizkem krasu gozdove okoli Divače, a za panonske gozdove okoli gozdne uprave Velika Nedelja. Pri gozdni upravi Kam- niška Bistrica imamo priključen poseben lesno- industrijski obrat Stahovico, ki ima žago s pol- nojarmenikom, zabojarno, lesno galanterijo ter lastno hidrocentralo. V teh gozdnih upravah imamo adaptiranih nekaj zgradb za študentske domove, kjer štu- denti gozdarstva prebivajo in se hranijo, kadar so. na praktičnih vajah. Posebno lepo je urejen študentski dom v Vel. Nedelji. Nameščen je v velikem gradu, ki je bil v zadnjih letih lepo preurejen. Tako je ohranjen ta zgodovinski grad tudi kot zgodovinski spomenik. Podjetje zaposluje preko 220 uslužbencev in delavcev, V zadnjem času so pravilno prikazane vse potrebe in se je dosti popravil standard na- ših judi. Realizacija proizvodnje je znašala v letu 1954 165,000.000 din, a sklad plač pa znaša 25,000.000 din. Občutno nam primanjkuje viso- kokvalificirane delovne sile. Upamo, da bodo novi gozdarski inženirji prav radi prišli na naše podjetje, da povzdignejo »Silvo« na višino, ki jo mora imeti vzorno urejeno fakultetsko po-; sesitvo. ; Pogoj za naš polni uspeh pa mora biti, da nam vsi odločilni faktorji pomagajo v naši reor- ganizaciji in v naših naporih za procvit naše slovenske gozdarske fakultete. 135 s T A v B E N I IC SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE LJUBLJANA, TOMA2ICEVA UL. 24 j TELEFON 20-881 I izvršuje vse novogradnje, adaptacije, popravila, obnovitve fffls-ad ter vsa druiga gradbena in obrtiniška dela Za naročila se priporočamol no PALAČA PODJETJA ZA PTT-PROMET V LJUBLJANI Mogočnim dbjektom naših tovarn, hidrocentral in velikim uspehom na vseh področjih našega napred- nega gospodarstva so se pridružili tudi mnogi moderni PTT-objekti, ki so ponos naše domovine in važen činitelj za nemoten razvoj našega gospo- darskega, kulturnega in političnega življenja. Nesluteni razvoj tehnike nasploh, posebej pa tele- grafsko-telefonske tehnike in vsestranski napredek naše države nujno zahteva tudi modernizacijo tele- grafsko-telefonskega prometa. Zato je dosegla naša stroka zlasti na področju telekomunikacij vidne uspehe, ki se kažejo v vseh vejah družbenega življenja v naši deiželi. Toda ne sinemo obstati na doseženi stopnji v razvoju telekomunikacij, kajti želja naših strokovnjakov je popolna avtomatizacija telefonskega prometa in modernizacija telegrafsko-telefonskih zvez s pomočjo ultra-kratkih valov v Sloveniji in kabelskih zvez v krajevnih (mestnih) telefonskih omrežjih. Uresničitev te zamisli bo zahtevala sicer še izrednih naporov naših stroJcovnih tehniöniih kadrov, toda le-ti so pokazali že doslej toliko domiselnosti, znanja in sposobnosti, da bodo kos izvesti vse načrte, upošte- vajoč sodobne tehnične pridobitve telegrafsko-tele- fonske tehnične službe. S tem se bodo izpolnila naša pričakovanja v zado- voljstvo vseh naših koristnikov. CENTER TELE = KOMUNIKACIJ POSREDOVALNA PISARNA za promet z nepremičninami in premičninami LJUBLJANA, TAVČARJEVA UL. 6 Telefon 21-011 vam nudi v prodajo in nakup v raizniih krajih, naseljih in zaselkih Ljudske republike Slovenije in drugih pepubHkah FLRJ vsakovrstne nepremič- nine, kakor vile, hiše ter posamezne dele stanovanjskih hiš in etažna stanovanja, posestva, stavbne parcele, go- zdove, večje in manjše Ikom- plekse zemljišč kakor tudi premičnine, razne tehnične predmete, obrtne kmetijske in industrijske obdelovalne stroje, ročne in mehanizirane Tekstilna tovarna v Ajdovščini, Ajdovščina, izdeluje raznovrstne bombažne tkanine enobarvne, karo in progaste za žensko in moško perilo Lesno-industrijsko podjetje Ljubljana UPRAVA: LJUBLJANA, PARMOVA 37, LTRAKT Telefon: direktor 31-565, komerciala 50-192 Poštni predal: 151 Telegram: LIP, Ljubljana KUPUJE: li 1 o d o v i n o za žago vseh gozdnih äortimentoT po dnevnih cenah PROIZVAJA IN NUDI: parkest in parketne plošče iz vseh vrst lesa v vseh dimenzijah in kvalitetah ter lamelni panket, zaboje po naročilu, zložljive ^ole, stolčke, fotelje, mize, mizice, zložljive vrtne garniture ter druge mizarske in finalne izdelke, lesno moko za kemično, kovinsko, usnjarsko in drugo industrijo, bakelitno maso in bakelitne izdelke. L i g n o I i t n i tlak polaga v izbranih barvah v masi in izdeluje lignolilne plošče za tlakovanje podov in obla- ganje iSton v zaželenih barvah. Svoje knalitetne finalne lesne izdelke izvaža na vsa svetovna trzilča 158 rnomeljski okraj, ki ga imenujemo tudi Bela ! krajina, ima izredno ugodno zemljepisno le- i go, ker je to najjužnejši predel Slovenije, i zavarovan od severa in zahoda s pogozdenimi : hribi. Nasprotno je valovita ravnina Bele \ krajine odprta proti toplemu jugu in bi imela j vegetacijsko lice Vipavske doline, ako bi ; Gorski Kotar ne zapiral poti toplim morskim vetrovom. Na pobočjih Gorjancev ter kočev- skih in žumberskih hribov samevajo lične zidanice, ki hranijo žlahten sok belokranjske \ trte. Ravninski predeli so pokriti z zelenimi gozdiči lepih brez, ki so tipično drevo te po- krajine. Med gozdovi in steljniki pa se širijo ; rdeči pasovi njiv, ki so ilovnate. Te značU- ; nosti pokrajine nam kažejo izrazito podobo : kraškega terena. ; Na tej zemlji živi že od nekdaj slovenski \ narod, ki je ohranU svoje starine v nošah in i običajih. K okolici krajine se čudovito prilega barva njihove noše, izdelane iz domačega platna izpod drobnih prstkov do dokončne oblike. Bela krajina je bila v času narodnoosvobo- : dilne borbe dom številnih borcev in prvo stalno osvobojeno ozemlje na slovenskih tleh. V svobodi se Bela krajina industriaUzLra. Na njenem teritoriju nastajajo nova podjetja, ki bodo dajala delo in kruh domačinom, da jim ne bo treba več iskati zaposlitve v tujini. Vabimo prijatelje narave, da nas obiščejo. IZVRŠUJEMO nabavo kemikalij, specialitei in zdravilnih zelišč domačega in uvoznega porekla Po naročilu ustanov uvažamo specialno steklo, okvire za naočnike, sanitetno keramiko, zoibotehnični material, sanitetno opremo, stroje za preiskavo in merjenje, proizvode precizne mehanike, aparate za uporabo v medicini, zobarstvu in veterini, bolniško opremo, elektromedicinske aparate ter sanitetni gumijasti material GROSISTICNO TRGOVSKO PODJETJE Z BARVAMI IN LAKI »MAVRICA« PRIPOROČA v nakup vse vrste premaznega materiala kot laneni firnež, oljnate barve in lake, vse vrste čopičev in ves v to stroko spadajoči material po najnižjih grosističnih cenah v svojih sklaidiščih, in sicer: Skladišče en gros, Ljubljana, Titova cesta 33 (javna skladišča), telefon 52-36'l im sikladiščih en tgros, Ljubljana, Titova cesta 33 telefon 33-07 LJUBLJANA — RESL JE VA CESTA 1^ TELEFON 21-256, 21-4S8 140 Avtoobnova Ljubljana GENERALNI REMONT AVTOMOBILOV LJUBLJANA, BEŽIGRAD ST. 11 Brzojav: GRAL Ljubljana, telefon št. 23-5ft2 Tekoči račun šf. 60-KB-2-2-45 Izdelovanje nadomestaih delov Izvrševanje generalnili, srednjih in vseh vrst vozil Rekonstrtikcije in najrazličnejše usluge po želji S pravočasnim popravilom koristiš sebi in skupnosti STAVBNO PODJETJE POLJANE LJUBLJANA Ambrožev trg 1 Telefon 22-851 Izvršujemo TOa adaptaoijska dela na sta- novanjskih poslopjih, poslovnih in tovarniških zgradbah. Za druga obrtniišika dela vam posredujemo priznane obrtnike Delo opravimo solidno, hitro in po zmernih cenah . L GEOLOŠKO KARTIRANJE, RUD ARSKO- GEOLOŠKA RAZISKAV ANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZICNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKAV AN J A 14-2 MESTNA HRANIINICA IJIIBIJANSRA TRGOVSKO PODJETJE LJUBLJANA, CELOVŠKA 34 TELEFON 22-956 v a m n u d i v pošlovalnicah: JANŠEVA ULICA 1 FRANKOPANSKA ULICA ŠENTVID JEZICA po najugodnejšilh cemah oglje, drva, premog in drugo kurivo 143 Oskrbujemo posameznike, podjetja, zadruge in ustanove z vsemi zdravili in sanitetnim blagom Opravljamo stalno nočno in nedeljsko službo tehnično podjetje z elektrotehničnim materialom Uprava PARMOVA 35, tel. 30-092, 31-289 Prodajni oddelek KOTNIKOVA 12, tel. 30-706 Skladišče KOTNIKOVA 12, tel. 31-350 vam n u d li elektrotehnični material domače in inozemske proizvodnje, elek- troinstalacijski material, trans- formatorje, motorje, žarnice itd. UVOZ 144 DOM EXPORT Jljublj ana Mestni trg 24 TELEFON 21-407, 20-187 TELEGRAM; DOM EXPORT zajema vso delavnost domače in umetne obrti Slovenije, katere izdelke nudi v bogati izbiri na domačem in inozemikem tržišču.