List 51. m v lecaj LUI. » obrtniške i I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., — po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld. — Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača na leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskar Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr trikrat 15 kr Dopisi naj se pošiljajo uredništvu ..Novic V Ljubljani 20. decembra 1895. m m Politiški oddeiek. gre po veljavnih zakonih in po ustavi. Da bi pa Nemce pa Italijane kako izzivali, to nam še na misel ne Mi jim pustimo njih narodne pravice in jim pri- ali Nobenih koncesij zaradi izzivanja. Slovenci še sedaj nismo na jasnem z novim mini- Nemce izzivali, temveč jedino zaradi tega, ker je dvoje sterstvcm. ne vemo. bode pride. voščimo sredstva za njih narodni obstanek in kulturni razvoj. Tudi gimnazije v Celji nismo zahtevali, da alo se na naše želje ali zična gimnazija v Celji bila potrebna, kar najbolje to do pa ne. Sploh grof Badeni jako nejasen v svojih iz- kazuje » da je dobro obiskana. Nemcem pa radi pustimo javah, govori kakor delfijski orakel, da se njegove besede njih gimnazijo, da še več, slovenski poslanci so bili pri-dajo tolmačiti, kakor je komu ljubo. Zato so pa z novo pravljeni celo podpirati osnovo nemške realke v Celji, ko vlado še precej zadovoljne vse stranke, izimši dunajské bi bili Nemci to zahtevali. protisemite, ki ne morejo grofu Badeniju odpustiti, da Če Slovenci zahtevamo slovenske ljudske šole v dr. Luegerja ni předložil cesarju v potrjenje za dunaj- Trstu, Gorici in na Koroškem, to ni nobeno izzivanje skega župana. Nemcev ali Italijanov, temveč le potreba za naš narodni Sedanja vlada nekako omahuje mej strankami, sedaj napredek. Ko bilo to izzivanje, potem so izzivanje se obrne na to, sedaj na ono stran. V svojem prvem go- državni osnovni zakoni, ki zagotovljajo narodno jednako voru po svojem nastopu je grof Badeni posebno naglašal pravnost Tega pa pač ne bode nikdo trdil, ker so za te pomen nemške kulture. To naglašanje je bilo vzbudilo zakone glasovali tudi Nemci in so pcd njimi podpisani neko nezaupnost pri nenemških narodih, kar je malo di- nemški ministri. šalo po germanizaciji. V drugem govoru je pa ministerski Ministerskega predsednika besede so pa vendar predsednik skušal popraviti svoje tedanje besede in je bile malo neprevidne, kajti dale so Nemcem pogum, da naglašal narodno jednakopravnost. se bodo huje upirali vsemu, kar bi vlada hotela storiti za Pri proračunski debati je zopet grof Badeni popol- Slovence. Na vso moč bodo kričali, da je to izzivanje njeval svoj program. Glede Jugoslovanov je obetal, da Nemcev ali pa Italijanov. Koalicijska vlada je bila vase bode oziral na opravičene težnje, da pa ne bode vlada rovanje pclitične pcsesti zapisala in na svoj prapor in dovolila v nobene koncesije, s katerimi bi se samo druge tega so se bili Nemci opereli in porabljali v boji proti narodnosti izzivale. Obljubil je z vsemi jednako postopati, dvojezični gimnaziji v Celji. Po časopisih, po shodih in kakor se delà z Rusini v Galiciji. To nas ni razveselilo, postavodajnih zastopih so kričali o rušenji politične in Rusini grof Badeni v Galiciji ni posebno lepo ravnal, narodne nemške posesti. Ravno tako se bodo izrabljale še sedaj so v narodnih pravicah nasproti Poljakom Badenijeve besede glede izzivanja. Vse, kar bodemo za močno prikrajšani. Posebno naglašanje, da se ne bode htevali, reklo se bode, da je izzivanje in vlada zatorej nobena koncesija dovolila, če bi v tem imeli druge izzi- dovoliti ne sme. Že sedaj so Nemci ali pa Italijani vsako vati i se lahko različno tolmači. Danes to rečemo, da tudi najmanjšo slovensko željo zmatrali za izzivanje. e so te besede pri nemških liberalcih, nemških nacijonalcih bode vlada tolmačila besedo izzivanje v smislu naših na- in pa Italijanih vzbudile največje veselje. rodnih nasprotnikov, potem ne more ničesa storiti za Mi ne vemo, kako je razumeval grof Badeni te kulturni napredek slovenstva v meševitih deželah. Da še besede » nadejamo se, da jih ni tako, kakor jih razume- celo na Kranjskem bi bilo težko. Že danes lahko rečemo vajo Nemci in Italijani. Omeniti pa moramo, da Slovenci da se bode zmatralo za izzivanje Nemcev, ako bi Slo ? ne zahtevamo nobenih koncesij, temveč le to, kar nam venci zahtevali paralelke na realki v Ljubljani, torej v 496 slovenskem stolnem mestu skoro čisto slovenske krono-vine, ravno tako tudi, ako se bodemo poganjali za slovensko šolo v Kočevji. Nemcem in Lahom je slovenski narodni in kulturni napredek že sam na sebi izzivanje, ker ovira uresničenje njih presrčne želje, da Nemštvo poda ob Adriji roko Italijanom. Jedva se je izvedelo, kaj je govoril grof Badeni, že vidimo posledice njihovih besed. Na Dunaj je odpoto-vala deputacija iz Pirana z županom na čelu, da se od-pravijo dvojezični napisi pri tamošnjem sodišči, ker so izzivanje Italijanov. Kar niso mogli Italijani s silo do-seči, poskusili so sedaj z lepa. Mi ne vemo, kakšen odgovor jim je dal grof Badeni. Nadejamo se, da je jim raz-ložil, da to ni izzivanje, če ima sodišče po večini slovan-skega okraja tudi slovanski napis, ker to se vjerna z osnovnimi zakoni. Ko bi se pa zgodilo, da bi grof Badeni ustregel njih želji, bode pa potem hitro dobil več tacih pritožb. V proračunskem odseku se je že predlagalo, da naj se dvojezična gimnazija v Celji zatvori ali pa vsaj premesti kam drugam. Gotovo bo iz Celja tudi na Dunaj odšla takoj deputacija, da prosi za odpravo dvojezične gimnazije v Celji, če je piranska deputacija na Dunaji dosegla, kar je želela. Seveda bi i od drugod Nemci prišli s podobnimi pritožbami, zlasti s Češkega in Moravskega, kjer se je tudi proti volji Nemcev osnovalo nekaj čeških ljudskih in srednjih šol. Vsako imenovanje Slovana na kako uplivnejše uradno mesto v meševitih deželah bi se tudi zmatralo za izzivanje Nemcev in takoj pritožba do vlade in državnega zbora. S svojimi besedami je ministerski predsednik le sebe spravil v velike neprilike. Vidi se, da je grof Badeni služboval dosedaj le v Galiciji in še ne pozna avstrijskih Nemcev. Ko jih bode bolje spoznal, bode vedel, da izzivalci nikjer niso Slovani, temveč le Nemci in Italijani. Težko bode Badeniju zatreti nade, katere je s svojimi besedami pri Nemcih in Italijanih vzbudil. Če bode pa hotel jim ustrezati, bodo pa Slovani prisiljeni začeti proti vladi najodločnejšo opozicijo in potem mora Badeni biti prepričan, da se njegova vlada ne bode dolgo držala. Nemška levica že tako razpada, z nemškimi nacijonalci in protisemiti pa nobena vlada ne bi mogla vladati, najmanj pa grof Badeni po Luegerjevi aferi. Politični pregled. Imenovanje novih ministrov. — Pričakovati je, da se v kratkem imenujejo *rije novi ministri. Podmaršal Guttenberg bode imenovan železniškim ministrom. Sedaj je Guttenberg podnačelnik glavnega generalnega štaba. To imenovanje bi kazalo, da se pri grajenji in upravi železnic mislijo ozirati pred vsem na deželnobrambine potrebe. Sekcijski načelnik dr. Rittner bode imenovan ministrom za Galicijo. Rittner je izdelal načrt za volilno reformo in ga bode že kot minister zagovarjal pred zbornico. Poleg tega se bode imenoval še minister za češko. Vzel se bode baje zunaj političnih strank, pa tudi ne iz veleposestva. Njegova naloga bode pred vsem skrbeti za kulturne in gospodarske koristi dežele češke krone. Vlada se menda nadej a, da jo bodo potem podpirali Mladočehi, a se najbrž moti. Mladočeška stranka ostane v opoziciji, dokler vlada ne stori odločnega koraka na potu do češkega državnega prava ali pa popolni narodni jednakopravnosti. Deželni zbori — Sklicani so deželni zbori. Češki, gališki, gorenje in dolenje avstrijski. štajerski, kranjski, moravski, goriški in šleški snidejo se dne 28. decembra. Deželna zbora koroški in tirolski začneta svoje zborovanje dne 2. januvarija, solnograški dne 7. isterski, predarelski in tržaški dne 8 . bukovinski dne 10 in dalmatinski dne 11. januvarija. — Vrhovnim deželnim maršalom češkim je imenovan knez Jurij Lobkovic, njegovim namestnikom dr. Julij Lippert, tirolskim deželnim glavarjem je imenovan grof Anton Brandis, njegovim naslednikom pa dr. Karol Heppeger, goriškim deželnim glavarjem je imenovan grof Frauc Coronini, namestnikom pa dr. Anton Gregorčič. Budgetna debata se dalje vrše in je semtertja precej burna. Finančni minister Bilinski je napovedal obširne davčne preosnove. Napovedal je več novih davkov in ponižanje zem-ljiškega davka. Njegov govor je napravil še precej dober vtis. Posebnn je pa dr. Lueger imel neki jako oster govor, v katerem je hudo kritikoval nagodbo z Ogersko, pri tem se je pa zaganjal v vlado in zjedinjeno levico in rabil izraze, ki ne spadajo v parlament. Dasi se ne strinjamo z obliko njegovega govora, o lobravati pa moramo po večjem njega vsebino. češki veleposestnik Palffy je na to izjavil, da se mora razmerje do-našanju k skupnim državnim stroškom premeniti. To je vzbudilo veliko senzacijo. Vlada je morala sprevideti, da bode imela težave z obnovljenjem nagodbe z Ogersko. Mestne volitve na Dunaji. — Nekateri časopisi po- ročajo, da bodo že v februvarji volitve za mestni zbor na Dunaji. Vlada je nekda prisiljena volitve razpisati, ker so mestne finance v tako velikem neredu, da se vladni komisar več pomagati ne more. Rusinska deputacija na Dunaji. — Na Dunaj je prišla 150 članov broječa rusinska deputacija se pritoževat zaradi nepravilnostij pri volitvah. Deputacijo so prijazno vspre-jeli dunajski protisemitje, priredili jej slavnostni večer in obljubili svojo pomoč. To, da se je pobratila deputacija s protisemiti, jej je le škodovalo. Cesar je vsprejel šest članov deputacije, pa nikakor ne posebno milostivo. Očital je jim, da ni bilo potreba hoditi jih toliko na Dunaj in da ni umestno, da so se na Dunaji dali zlorabiti za demonstracijo proti vladi. Obljubil je pa jim, da se bodo nepravilnosti pri volitvi pre-iskale. Posebno zadovoljna se deputacija ni vrnila z Dunaja. Češkonemška sprava. — Po časopisih pa tudi po shodih in v parlamentu se zadnji čas razpravlja o češkonemški spravi. Pomenljivo je vsekako, kar v tem oziru piše „Pester Lloyd." Ta list, ki je v prijateljstvu z zjedinjeno desnico priznava, da trajna sprava tako dolgo ni mogoca, dokler se Nemci ne bodo zmatrali za del avstrijske države, temveč le za del velicega nemškega naroda. Volitev v Stomfi. — V Stomfi na Ogerskem je bila nedavno dopolnilna volitev. Izvoljen je vladni kandidat državni tajnik Latkoczy Pri tej volitvi so se vršile velike nerednosti. Volitev je trajala nepretrgoma dva dni, da si bi bila se lahko končala v jednem dnevu Vladni pristaši so podkupili vse go-stilne, tako, da so opozicijski volilci morali čakati na dežju, ter tako jih več zbolelo Mnogo opozicijskih glasov so odklonili. Pri odklonitvi vsacega glasu pisali so dolg zapisnik, da volitev dlje traje, da bi več opozicijskih volilcev odšlo domu. Vladni pristaši so namreč prvi volili. Da bi pa državni zbor volitve ne zavrgel, vladni listi trdijo, da je opozicijski kandidat bil naklonjen panslavizmu in je torej v narodnem interesu, da ni voljen. . ( Pomadjarjevanje imen. — Sedaj na Ogerskem mislijo pred vsem pomadjariti vsa nemadjarska imena žandarjev. Žandarsko poveljništvo se je obrnilo do dušnih paâtirjev, naj hitro pošljejo točno madjarsko prestavo dotičnih imen. Rado-vedni smo, koliko župnikov bode ustreglo tej zahtevi. 499 Podržavljenje policije na Ogerskem Ogerska vlada namerava podržaviti policijo po vseh ogerskih mestih. Pomladi se predloži državnemu zboru dotični načrt zakona. Vlada se je prepričala, da mestne policije ne zadoščajo svoji ílSíiid&tlsáfc ífwfc řfrUti áWfe áS ftiífííti řfcílWfe d&A^^t^^^^tut'.AA ^ ! « Óbrtnija. nalogi Italija Prav ednaka Itali j Špan Kakor ima poslednja vsled zavoženih lazmer doma preveč opraviti, pri vsem tem vojsko na Kubi. tako ima Italija pri vseh a ima oj ih poklici in vzgoji Ljubljanski krojaški mojster g. Matija Kune, imetelj krojaškega učilišča v Ljubljani je spisal nemško knjižico slabih finaDčnih razmerah vojsko v Afriki. V italijanski ko- Lehre der Bearbeitung sammtlicher Herrenkleidungsstiicke, lonij v Afriki so sosedni Abesinci pali italijansko ojsko in jo prempgali Abesinske čete so bile močne 20.000 mož, a italijanska armada je štela 12 000 mož Italijanska vlada je ukrenila precej vse potrebno in poslala znatno pomoc v Afriko, tako da šteje ondi italijanska vojska 25 000 mož. katero priporočamo vsem krojačem, in tudi drugim obrt nikom, kateri znajo nemški, ker obsega mnogo lepih naukov. Knjižica je izšla v ekspediciji „Europeische Mo-denzeitung" v Draždanah in velja 75 nemških vinarjev Poročilo italijanske vlade pravi da palo 2450 italijanskih ali 45 kr. avstr. velj. mož v Afriki. Vlada naglaša, da je storila že vse potrebno, da maščuje poraz italijaske vojske, in da dobi zmago italijansko orožje. Bolgarija. Pri razpravi v državnem proračunu je Iz te knjižice priobčujemo tukaj jedno poglavje z dovoljenjem gospoda pisatelja, ki slove: znanosti vedo tudi nekaj povedati o človeški Tri dne 11 t. m v bolgarskem sobranju poslanec Neičev pristaš obleki, da si na prvi pogled to ni vidno, to so zemlje-neodvisne stranke ugovarjal pesamnim točkam proračuna in pis, narodopis in zgodovina civilizacije. Uče nas, strašno vdrihal po vladi. Mej drugim je rekel da se ne sme preje odobriti proračun, dokler vlada ne ugodi ljudski in ne po princa Borisa po pravoslavi. Predsednik želji so- branju je govorniku zabranil nadalje govoriti, a ker ta ni slušal, ga je hotel odstraniti dati iz zbornice. Predsednik so- da je evropska noša, kakeršna je, nastala s sodelovanjem zemljepisnih, narodopisnih in kulturnozgodovinskih ktorjev. . / Tem besedám, katere sem vzel iz neke zemljepisno- branju vžaljen potem dogodku, se je odpovedal predsedništvu statistične razprave dr. Karola Zehdena, prefesorja na in je hotel za zmirom zapustiti zbornico. Njegovi somišljeniki so to preprečili, ga posadili na njegov stol in so mu izrekli zaupnico, na kar se je seja nadaljevala. Neičeva so odvedli mej rabuko iz dvorane. dunajski trgovski akademiji, imam sam dostaviti, da človeštvo pozna prav za prav le tri potrebe: hrano, Španija. 2.) stanovanje in 3.) obleko. Ta dva stavka nam morata Ne samo da ima že močno propala Špa- biti za merilo vrednosti, če naše pošteno rokodelstvo ho- nija toliko sitnostij izven doma in da od nje toliko žrtev za- čemo spoznati kot obnovljeno kulturno in eksistenčno hteva nesrečna vojska na Kubi, ima tudi doma v Madridu samem največje zmedenosti. Prišli so na sled velikim neredom pri mestni upravi madridski. Župan je že odstropil. Ministerstvu vsled tega močno omajano stališče. Sploh se konservativna sredstvo. Bili so časi, ko ljudje niso imeli druge potrebe, kakor hrano ; pa še sedaj so dežele, kjer ljudje ne ču-tijo potrebe po stanovanji in obleki, ker brez njiju izha- stranka more vzdržati na krmilu le zaradi tega, ker se libe- jajo pri tamošnjem podnebji. Kulturnemu člověku sedanjega ralna stranka ne poganja za to gospodarstvo, ker so raz- časa je pa obleka ravno tako potrebna, kakor hrana in mere to - li zavožene. S tem, da monarhistične stranke tako slabo vladajo, se pripravljajo le republikanski stranki ugodna tla. Étt ÉĚtĚ ■■■■■■ ■■ stanovanje razvojem civilizacije se je razvijala in po Nova poročila vedo povedati o novih porazih španjske vojske na otoku Kubi. Vstaši drže se dobro. Španija bo prisiljena poslati nove Čete na Kubo. polnjevala tudi obleka. Dočim je sprva obleka služila le za to, da se je Nabira se mej narodom telo zavilo in varovalo pred slabim vremenom, je pa dan- za vojsko na Kubi. Ravno se poroča, da je vlada vsprejela čez en milijon darov, nabranih mej Španjci za nakup ednega parnika za ekspedicijo na Kubi. Turčija Poročila in to celo vladna zatrjujejo, da je dosedaj ubitih do 160 000 ljudi v Armeniji, vecinoma danes „evropska" obleka na vsem svetu znamenje civilizacije za tistega, ki jo nosi! Narodne noše vidno zginja-vajo ; novodobni obleki odpirajo se vedno nova pota in v proslavo našega rokodelstva lahko rečemo, da noben pre- kristjanov. Dočim se turška vlada trudi narediti mir, vendar vrat ni bolj pripomoge! k podemokratovanju človeštva, se nemiri ponavljajo. Evropske velevlastii se druga druge boje in v rakov. neslogi ne ukrenejo proti Turčiji odločnih ko- Drugo štacijsko ladijo je dovolila turška vlada ve- levlastim le proti gotovem pogojem poslati pred Carigrad. kot razvoj in razširjenje oblačilne umetnosti. Vsled tega je pa krojaštvo postalo znatno obrtno sredstvo za milijone in milijone in tudi ostane. Na nas je pa, da mu Čuj e se, da so pričeli krsčanski Armenci pristopati k moha- za daljni razvoj pokažemo pota, da se bode poleg svoje hamedanski veri, da bili varni. Said paši katerega važnosti tudi tako izplačevalo, da bode milijone ljudij je hotel sultan uničiti, se je priznala velika pokojnina. Sultan je moral na koran priseči, da se ne zgodi Said paši, nič ža- lega. Se le potem je ta zapustil varstvo veleposlanikov, v ka- terem bil. Ni še miř v ednem kraji ,se že pojavi v drugem. Nezadovoljnost prebivalstva je velika. Ljudstvo zahteva mir in red, a vlada ni zmožná tega dati. poboji, zažiganja, plenitve in ropanja. cesar Vlada Vsled strogo zauka- zala vojakom da morajo z orožjem v roki z?dušiti vsak nemir. Žalibože, da vojaki ali nečejo, ali pa ne morejo miru narediti. tudi imelo veselje in ljubezen za svoj poklič. Dečku 12 do 14 let, ki se iz kakeršnih koli uzrokov posveti krojaštvu, ne moremo prisojati, da pozna pomen svojega koraka. Često še mnogo starši mladeniči, ki so dovršili že srednjo šolo, ne vedo, če ne bodo obžalovali izvolitve svojega specijelnega pokliča v poznejšem živ-ljenju. navadnem življenju se mnogo govori o priro-jenem nagonu za kak poklic. Jako razširjena je pa tudi Qiissl» dál je neobhodno potrebna ljubezen in veselje za kak poklic. Po mojem mnenji tako veselje nič ne ško 498 duje, napačno pa bilo vendar misliti, da bode tako nečlanom blago, dalje tišti nečlani, ki blago kupijo. Kaznovan veselje, ki se kaže iz začetka pri neskušenem dečku, tudi bode tudi član, kateri bi za kaeega neclana iz društva kupil trajno. To so vse ideali ki že spadajo v přetekle čase, a so v sedanjem prozajičnem življenji mnogo izgubili od svoje prvotnosti. Dandanes morajo stariši, kateri blago, in nečlan ki od oj ega pre/zel blago Ta zakon se je izdal, ker so se vedno množile pritožbe obrtnikov in tr-govcev, da jim konzumska društva delajo veliko škodo. izbirajo otrokom poklic, pred vsem na to misliti î da je obstanek v onem poklici težek, da se ne izbere noben poklic iz navideznega nagona, temveč iz potrebe za zaslužek. Člověk ki je priden in delaven, našel bode v vsakem poklici tudi dobro stran in zaslužek, ki ga daje poklic, je merodajen za izobrazenje. To delo bi ne bilo popolno, ko bi tudi starišem, Lastno in tuje imetje naših posojilnic. Dobro in zdravo gospodarstvo zahteva, da že posa-kateri namenijo svoje otroke za krojaški poklic, ne dalo mezni člověk dobro in modro ravna z lastnim in tujim potrebnih pojasnil o vzgojnih razmerah pri tem roko- imetjem. V obce velja pravilo, da naj člověk gospodari delstvu. Dejanske razmere se pri tem ne smejo polepše- vati, pa tudi ne slabše slikati, kot so v resnici. Splošno kdo loti obrta ali kmetovalstva edino le s tujim denarjem, z lastnim imetjem. Nikoli se skoro ne svetuje, da se lahko rečemo, da je krojaču odprt ves svet. On najde to je, da le izposojeni denar vtakne v ta ali oni obrt, v svoj kruh ne v večjih mestih kakor mnogi d r ugi trgovino, rokodelstvo ali v kmetovanje. To je večkrat, če obrtniki, temveč tudi v najbolj od mest oddaljenem in ne vselej pogubno, ker dotičniku obrt toliko dobiûka ne osamočenem kraji vsega sveta. Za krojaštvo ni potreba daje, kolikor ga stane izposojeni denar. Pri kmetiji se to posebnih predznanosti, pa tudi ne posebnih kapitalov, pravilo že vselej obistini, če so tudi pri obrtu izjeme. To pravilo bi tudi priporočali kot zlata vredni nauk pridna roka. Vzlic vzdihovanju je še dandanes zadošča na tisoče in tisoče priprostih, pridnih in varčnih delavcev, ki so zadovoljni s svojim stanom. Vsak se pa ne more povzdigniti čez navadno mero ; to tudi ni treba, ker ni nobenega brezpogojnega jamstva za srečo in zadovoljnost. Pred vsem je treba biti v svojih željah zmeren, in vedno misliti na to, da se ničesa ne da izsiliti, da skromno in vztrajno delovanje člověka navadno brez poprejšnjega sklepa do višjih smotr pelja ov pn- kakor se je še sam domišljal. Velika napaka je buditi v mladini veselje do rokodelstva s tem, da se jej slikajo v zraku zlati gradovi. Kdo ne upa živeti kot naj si ne iz kateri so nagneni k lenobi in lahkomišljenosti. priprosti delavec pri krojaštvu, bira tega pokliča. Najmanj pa ugajajo za krojaštvo značaji, takimi ljudmi najboljši in najvestnejši mojster ničesa ne opravi, in izmej sto slučajev jih je devetindevetdeset, učenec sam kriv po končanem učenji, če si ne da more prislužiti kruha. (Konec sledi.) denarni m zadrugam, osobito našim posojilnicam. Tudi one morajo pokazati nekaj laslnega imetja nasproti tu-jemu premoženju, katero mu obćinstvo zaupa. Denarna sredstva, s katerim naše posojilnice razpolagajo so : pri-stopnina, deleži, hranilne vloge, rezervni fondi. Poglejmo si te novce bolj natanko. Največ posojilnic je takih, katere so vpeljale pristopnino. Nekatere so brez nje, posebno Raiffeisnove. Te so tudi brez deležev, ako so v resnici po tem náčrtu osnovane. Ako so še mlade, pa prihranjene zaloge še nimajo torej samo hranilne To je pa popolnoma tuje imetje in le nekoliko kakor izposojeni denar. Take posojilnice utegnejo tudi vloge. boljše torej priti v zadrego, °ko stranke preveč umaknejo svoj denar. Posojilnice morajo torej, kakor posamezni dobri gospodarji gledati na to, da imajo poleg hranilnih vlog » tudi primerno .množino deležev. V tej zadevi nam poroča V. Letopis slovenskih posojilnic" sledeče: Hranilne vloge morajo biti v ugodnem razmerji z premo- » deleži, kajti hranilne vloge so tuje posojilniško Obrtnij ske raznoterosti. Tovarna za čokolado pri oo. trapistih v Rajhen- dodelana. Stroj, ki privaja električno moč iz starega burgu mlina v továrno, meri 36 konjskih sil. redili tunel, po katerem bode vozila železnica pod vodo Temso. Že 1. 1825. so bili začeli graditi nek tunel pod Temso in so ga bili dodělali v 18 letih. Ker pa tunela niso bili dovolj globoko položili, je kmalu ga voda prodrla in vse delo je bilo tem zgubilo življenje. zastonj. Šest delavcev je pri časa je pa tehnika močno napredovala. Tunel, kateri Pri Od tega sedaj dovršen, delali so le trinajst mesecev. Pri delu se ni noben člověk ponesrečil Konzumska društva v Nemčiji. Nemškemu državnemu zboru předložil se je načrt zakona, po katerem se z glo- bami blago. prepoveduje konzumnim društvom nečlanom prodaj ati Kaznovali se bodo tišti, ki prodajo vedoma iz društva ženje, dočim so deleži skoro da za lastno posojilniško imetje smejo smatrati. Zato primerjajmo, v kakošnem razmerji so deleži s hranilnimi vlogami. Na Koroškem, deležev 114.330 gld., hranilnih vlog Novi tunel pod Temso. Nedavno so v Angliji na- 897.900 gld. razmerje 1 Na Kranjskem, deležev 184.033 gld., hranilnih vlog 2,704.825 gld., razmerje Na Primorskem, deležev 60.618 gld., hranilnih 1 14 vlog 434.237 gld., razmerje 1 Na Štajerskem . deležev 259.074 gld., hranilnih vlog 4,499.139 gld., razmerje 1:17. Skupaj na Slovenskem, deležev 618.055 gl. » hranilnih vlog 8,536.131 gld., razmerje 13. Čez milijon hranilnih vlog imela samo po sojilnica (celjska), čez 1 mariborska), manj kot 20, čez 50.000 gld. 21. a i 2 milijona ste jih 2 (ptujska in milijona pa čez 100.000 gld. 490 Brez hranilnih vlog ste bili 2 posojilni in konsumni Cl zadrugi. K lastnemu imetju računimo tudi zadružne zaklade, (če tudi se pri bilanci med pasivo prišteti morajo), tudi v drugih zavodih naložene pa denarje, vrednost po- sestev, zemljišč, hiš in papirjev ter konecletna gotovina. tujemu posojilniškemu imetju pripadajo le hranilne vloge (in izposojila) z naraslimi obrestmi vred. Lastnega imetja so imele posojilnice 1. 1894. Na Koroškem: zadružnih zakladov 32.192 gld. za- družnih deležev 114.330 gld,, naloženega denarja i. t. d. 84.553 gld., gotovine 22.084 gld., skup 253.150 gld. Na Kranjskem: zadružnih zakladov 124.448 gld. i zadružnih deležev 184.033 gld., naloženega denarja Kmetijske raznoterosti. Na zadnji mesečni živinski semenj v Ljublj se je prignalo 659 konj in volov, 440 krav in 69 telet, skupaj 1168 glav. Za govedino je bila kupčija dobra, za konje srednja. Će govedo napenja, da se mu 15 gramov salmij kovca in 10 gramov terpentinovega olja v pol litru vode se ponavlja vsake pol ure, dokler živini ne odleže. To Namesto salmijakovca rabi se tudi lahko apnena voda. Napravi se z gašenjem živega apna, ali pa- tudi če ugašeno apno polijemo z vodo in zmešamo in potem počakamo, da se apno usede na dno. Proti rji. Predno jeseni spraviš kmetijsko orodje, moraš ga namazati z zmesjo, m ,se naredi, če se stopi tri dele špeha del smole. Ta zmes se namaže s cunjo ali s krfcačo. Orodje potem po zimi ne rjavi. 197.094 gld., gotovine 75.795 gld., skup 581.370 gld. Na Primorskem: zadružnih zakladov 16.942 gld., zadružnih deležev 60.618 gld., naloženega denarja i. t. d. 71.814 gld., gotovine 16.279 gld. skup 165.680 gld. Na Štajerskem: zadružnih zakladov 336.772 gld. i zadružnih deležev 259.064 gld. naloženega denarja 667.763 glh., gotovine 108.800 gld., skup 1,373.409 gld. Poučni in zabavni Varšavski spomini iz 1830 (Ruski spisal N. P. Makarov.) IV. leta. Lastno imetje vseh slovenskih posojilnic 2,372.618 gld. Tujega imetja (hranilnih vlog) so imele posojilnice : Na Koroškem 897 900 gld. Na Kranjskem 2,704.825 gld. Na Primorskem 434.267 gld. Na Štajerskem 4,499.139 gld. skup 8,536.131 gld. Na 100 gld. tujega imetja imajo slovenske posojilnice 28 gld. lastnega. Na Koroškem je to razmerje: tuje 100 : 28 lastno Na Kranjskem 100 Štajerskem 100 : 21. Na Primorskem 100 : 38. Na 30. Ta razmerja bi bila še pravilnejša, ako bi k tujemu imetju računali a n izposojila", katera pa niso bila velika. Posojilnicam z omejeno zavezo je posebno sveto-da imajo poleg tujega imeťja tudi veliko lastnega. Na Štajerskem je sicer ena sama taka posojilnica (mari- vati borska) » pa ta res dobro založena z lastnim přemo- ženi em, katero iznašalo lani 143.000 gld., namreč 50.000 gld. deležev, skoro toliko rezervnega zaklada in zopet skoro toliko ustanov za dobrodelne in dijaške (Ra-počeve) ustanove. Večina slovenskih posojilnic se po tem ravna, da imajo visoke deleže » ako zaveza zadruge ni neomejena. To vidimo pri eni (najstarejši) koroški in pri nekaterih kranjskih posojilnicah. Ker so posojilnice na ta način osnovane, uživajo potrebno zaupanje pri občin-stvu. Res ne gledajo nekatere najnovejše posojilnice bito takozvane Raiffeisnove na Kranjskem, oso da kmalu prišle do lastnega pr^moženja, a pri teh nas tolaži to, da so vpeljale neomejeno poroštvo. Vsled tega občinstvo tudi takim denarnim zadrugam svoje novce zaupa ez vse skrbi Toda načelstvo, ki vodi tako posojilnico, katera s tujimi novci razpolaga, naklada si veliko skrbi, ako hoče častno izvrševati prevzeto težko nalogo. Zatorej sve-tujemo še enkrat slovenskim posojilnicam, da gledajo in delajo na to, da bodo poleg tujega imetja tudi imele kaj svojega premoženja. «4M Oprava nižjih činov. Dve leti trajalo moje učenje. Izrasel sem ? po stal mož in že dve leti nosil junkersko uniformo. Grabbe je bil imenovan za polkovnika, in prvo stotnijo je pre-vzel Mičurin, ki je bil imenovan za stotnika. Po mojej želji je Valerjan Makarič v moje vežbanje odločil naj-boljšega vojaka v stotniji, Vojceha, ki je bil doma iz Litve. Dali so mi puško in municijo in potem je prihajal po trikrat na teden v moje stanovanje Vojceh, ki me je sprva učil kako se mora po vojaški držati, potem kora-kati in kako ravnati s puško. Učil sem se vsega s svojim običajnim zanimanjem, potrpljenjem in ustrajnostjo, tako da sem čez dva meseca znal dobro korakati in rabiti puško. Pri tem vojaku, katerega sem jako ljubil, naučil sem se narazen vzeti vso puško, čistiti jo z trdo opeko, polirati s polirovnikom bodalo, puškino cev in vnanje vijake nadalje variti klej, beliti jermenje in je dobro zgladiti i 7 ko sta se klej in kreda posušila, navadil sem se nakla dati v tornister in iz njega izkladati vojaške stvari, jedno besedo, vse, kar je treba znati dobrému vojaku, sem se dobro naučil po lastni želji, ne da bi me bilo treba siliti ali pa tudi le nagovarjati. Naposled sem prosil strijca, da mi je dovolil hoditi po dvakrat na teden v stotnijsko učenje, in zavzel sem mesto vojaka v drugi vrsti. Potem sem včasih šel v batalijonsko in celo pol-kovno učenje. Prosil sem tudi, da sem dvakrat imel dnevno službo pri stotniji; hotel sem se vsega poprej naučiti, predno se začne moja dejanska služba, to je po mojem 16. letu. Koncem maja 1825. 1. je bil přišel v Varšavo car Aleksander Pavlovič. Ko je bila parada na Maršovém polji bil sem v vrsti za vojaka in izvrstno sem přešel dva paradna marša . tiho in hitro marširal in dobro sem ogledal pomiritelja Evrope in zmagovalca največjega vojskovodje in prisvojevalca novejega časa. Potem sem 500 dne • » junija šel s polkom v oštrog in se udeležil vo- stal in tišal se tilnika. Telečaka oprtati, niti odložiti ni jaške vaje, ki^ se je vršila za graščino Pariz. Ta graj- bilo moč brez tuje pomoči. ščina je bila vrsta od oštroga litovskega polka, in je slovela s svojo smetano, skuto in sirom. Za parado m manever dobil sem, kakor drugi Taka je bila opi nižjih činov pr polovice dvajsetih let. V drugi polovici začela neprestano boljšala. se je boljšati in se (Dalje sledi.) prostaki od carja 2 rublja v srebru. In kar je glavno vzdržal sem do konca ne le parado, temveč tudi vojaško trajala deset ur; vzdržal sem vzlic težki vajo ki opravi tedanjega časa, vzlic znoju, prahu, žeji in mladosti. kajti imel sem še petnajst let, v tem ko so Poučni in zabavni drobiž. Domaća vzgoja. Slovenskim materam, vzgojiteljicam, učiteljicam, vzgojiteljem in učiteljem po najboijših virih spisal Jakob Dimnik učitelj v Ljubljani. Čisti dohodek je namenjen „Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani". Cena Dobiva se pri pisatelju in v vseh tukajšuih knjigo-— Ta zares marljiva in izvrstno sestavljena knjiga 1 gld. tržnicah. naj drugi večji močnejši prostaki zbolevali mej vajo in so jih odvajali v vojno bolnico. Res so me po vsaki taki vojaški vaji s polno opravo bolele prsi ves teden. Jaz nisem niti tedaj ne kedaj pozneje moral izstopiti iz vrste, ker vselej sem zdržal do konca in se povrnil z vežbališča z drugimi vred, včasih jedva prestavljajoč noge od utru-jenosti in pazno sem poslušal govorice, šale, smešnice in davanja na medicinski takulteti dunajskega vseučilišča. bil nenadno zbolel ali bi mi bilo slabo postalo, se ne pogrešala v nobeni družini, kateri hočejo svoje otroke zdrave na duhu in na telesu izrediti, kar jim navede ta knjižica v popolni meri. Naj bo toraj prav toplo priporočena. v ^ Ženske na dunajském vseučilišču. Gospodičnama Mini in Heleni RabinoviČ se je dovolilo pohajat nekatere pre- zabavljice, v čemur so mojstri naši gardski vojaki. Vsled sedanjega napredka in humanosti v vsem in Jubilej vilic. Letos je 900 let, kar so prve vilice pri- povsod temu » , je sedanja vojaška oprava lahka igrača proti kot je bila v tretjem desetletji tega stoletja. Zač nesene v Benetke. Sin beneškega dožeta Peter Orseola, se tedaj bil poročil z bisantinsko princezinjo Argilo, sestro vzhodno-rimskega cesarja. Dočim so tedaj v Benetkah še jeli z rokami, pocluževala se je princezinja vilic. Hitro so jele posnemati nimo s puško. Bila je poldrugi krat težja kot je sedanja. druge Benečanke, če tudi so bile v rabi vilic jako okome. Nosili jo niso v desnici, po podčastniški, kot jo sedaj, Mn°gi so se tudi aorčevali rabi vilic. Po ostali Italiji se vi- da temveč v levi držeč je tako pritisneno k levi nogi, je cev, ki je držala ravno čez sredo rame, stala navpik in to je bilo jako težko in neokretno. Po dvajsetih mi- brninoi lice še dolgo niso razširile. Se le okrog 1300. leta so se za- čele rabiti vilice v Florenci ji in drugih italijanskih mestih. V Franciji se vilice omenjajo 1379. leta prvic mej kraljevo sre- nutah tega utrudljivega in nenaravnega držanja je roka letjd. otrpnela in otekla v komolci. Kdo ki je tedaj služil v nižjih činih, se ne spominja groznih besed poveljnikov : Bajonet kvišku! Kopito sebi! Na visoki, veliki in težki čeladi je bil žimnati čop » navado pri jedi so pa prišle še le v sredi 16. sto-V Anglijo je vilice zanesel potnik Cogato 16 08. leta. občno rabo so pa prišle še le v sredi 17. stoletja. Sedaj so v rabi skoro v vsej Evropi. Le v nekaterih delih Španije in v notranji Rusiji jih še ne poznajo. Kdaj so v Nemčijo in Avstrijo zanesene vilice v zgodovini ni dognano. Tujci v Parizu. Samo 36° 0 pariškega prebivalstva rojenega v Parizu. Tudi v druzih velicih mestih je tako. V ki je. bil dvanajst palcev visok in s katerim je močen veter kakor z jadrom gnal čelado in glavo nazaj, kar je silno Peterburgu je 32%, v Berolinu 41 0/ 0, na Dunaji 45°/ utrudilo in oviralo hojo, luskine čelade so segle prav do grla in davile vojaka z visokim, ozkim in trdim ovratnikom vred. Vratnik je bil povsod in vselej trdo zaprt in v Londonu 65 0 o po rojstvu domacinov. Londonu in je 95.000 inozemcev (22 %0), v Peterburgu 23.000 (42 o na Dunaji 35.000 (22 o/00), v Berolinu 18.000 (11 0 00 / / 00 da je vedno napominjal na službo s tem, glavo in dušil grlo, kot je že omenjeno. Od hlače od debelega platna. Drugi čas so pa imeli ozke v Parizu je pa 181.000 (75 •/ )f inozemcev - » jv v. - /00,, iuv^mvci n. njim se pa podpiral mora prišteti še 47 tisoč inozemcev, ki so pridobili francosko državljanstvo. maja do 1. oktobra so nižji čini nosili bele rolinu gijcev > Parizu je 26 863 Nemcev, dočim je v Be-397 Francozov, nadalje je v Parizu 45.000 Bel-26.000 Švicarjev, 21.000 Italijanov, 10.000 Luksem- buržanov, 13.000 Angležev, 9000 Rusov. Mej inozemci je kratke suknene hlače, ki so segle le do kolen, od kolena 9000 dchodkarjev, 20.000 načelnikov raznih podjetij, 16.000 dalje so se začenjale suknene dokolenice, ki so bile za- nastavljencev, 18.000 delavcev, 17.000 poslov in 6200 žensk in otrok. Posebno je v Parizu dosti tujih zdravnikov, slikarjev, pete z mnogimi majhnimi svinčenimi gumbi. Vse to je bilo strašno napeto. Če je hotel vojak kaj pobrati, moral se je opreti z levo roko na tla. Če je pal, ni mogel godcev, bankirjev, natakar; ev in krojače v. vstati brez tuje pomoći raztrgalo se na njem. » druga če bilo vse počilo in Debel vojaški plašč, tedaj ni ležal zvit ; na vrhu Novice. telečaka, temveč se dal na desno ramo v obliki po Častnim meščanom mestni občinski svet karn- dolgastega obroča, in po tem debelem obroči naložil se niški v svoji seji dne 14. t. m. ednoglasno volil svojega pre- telečak pa ne tako kot sedaj svobodno na dolgih jer menih, držečih okrog pasa. Ne ! Tedanji telečak je bil na « kratkih jermenih, ki so držali čez prsi in so jih zapeli ob strani štirje vojaki î tako zaslužnega deželnega poslanca gosp. ces. svetnika Iv. Murnika. «Gorenjski Sokol». Rodoljubi v Kranji ustanov-ljajo telovadno društvo „Gorenjski Sokol". Oglasilo se je menda že nad 40 izvršujočih udov Rodoljubje kranjski in sploh go- j jedva dihal. In to zato » da da je vojak nižjega čina renjski, katerim je pri srcu prekoristni „Sokol" in jim je mari telečak zadej pokonci narodna zavest in ponos, oklenite se „Gorenjskega Sokola'* ! 501 — Železnica Divača-Loka. Zadnji cas je bila v nekaterih listih brativ vest, da se je definitivno opustila misel, graditi železnico iz Skofje Loke do Divače. Kakor se je po-izvedelo, vest ni osnovana, kajti novo ministerstvo ni sploh še nobenih posvetovaoj imelo v novih železnicah, toraj se tudi ni moglo izreci za opustitev gradbe omenjene železnice. — Deželna bolnica. Meseca novembra so vsprejeli v deželno bolnico 425 bolnikov. Prištevši one, ki so že bili v bolnici, se je meseca novembra zdravilo v bolnici 617 bolnikov. Od teh je bil 201 ozdravlien, 29 jih je umrlo in koncem novembra jih je torej se 260 ostalo v bolnici. — Efektno tombolo je dovolilo finanČno ministerstvo prirediti gasilnemu društvu v Gorjah na Gorenjskem. — Citalnica ljubljanska ima svoj redni letni zbor dne 26 decembra (sv. Stefana dan) ob 11. uri dopoludne v mali dvorani v „Narodnem domu'*. Vspored običajen. — Dramatično društvo v Ljubljani ima dne 28. t. m. ob 8 uri zvečer v „Narodnem domu" izreden občni zbor, 1 JL ' * v — Citalnica v Spodnji Siški ima svoj redni letni občni zbor dne 26. dec (sv. Stefana dan) ob 2. uri popo-ludne. Posebna vabila se ne izdado — Žensko podružnico sv. Cirila in Metoda so sklenile ustanoviti rodoljubkinje v Velikih Laščah. — Goldinarskih bankovcev je financna uprava vzela do konca meseca novembra 56.353.511 iz prometa. V prometu jih je še 1,529.850. V navadnem prometu imajo ti bankovci le še do konca tega leta veljavo. Po novem letu se bodo sprejemali le še pri javnih blagajnicah — Slovani v Aleksandriji. Tudi v daljni afriški Aleksandriji se je jel Slovan gibati. Veliko je namreč Slovanov, ki so našli ondi svojo domovino, posebno Slovencev in Hrvatov živi precej v Aleksandriji. Našega rojaka preč. g. frančiškana o. Huberta Eanta gnala je pred pičlimi dvema leti ljubezen do svojih rojakov tja v daljno Aleksandrijo, da v verskem in narodnem pogledu stopi mej nje in j'h uči. Lepe sadové njego-vega delovanja že gledamo. Letošnji imenik članov družbe sv. Mohorja ima že znatno število članov iz Aleksandrije. Zadnji Čas je pa izšel od odličnih ondotnih Slovanov podpisani poziv, ki vabi k ustanovitvi slovensko-hrvatske sloge Društvo naj bi imelo namen vzajemne podpore in prosvete mej Slovenci, Hrvati in ostalimi Slovani. Tudi to lepo misel je sprožil ome-njeni prečastiti duhovnik. Bog daj svoj blagoslov zapriče-temu delu. — Orožne vaje deželnih brambovcev. L. 1896. bodo poklicani k orožnim vaj am naslednji deželni brambovci in sicer: a) vsi v letih 1895, 1892 in 1889 neposredno v deželno brambo uvrščeni, izvzemši one brambovce poslednje imenovanega letnika, katerih orožne vaje so dosedaj trajale več nego 16 tednov ; b) iz rezerve stoječe vojake v deželno brambo prestavljeni letnjk 1895; c) od nasledûjih nabornih letnikov in sicer : 1891. oni neposredno uvrščeni, ki niso bili več nego 12 tednov, 1890. oni, ki niso bili več nego 16 tednov pri orožnih vaiah, potem iz letnikov 1888, 1887, 1886, 1885 in 1884 oni. ki niso bili več nego 16 tednov pri orožnih vajah; d) naborni letniki 1895, 1892, 1889 in 1888 nado- mestne reserve deželne brambe, izvzemši ono moštvo poslednjih dveh letnikov, ki je bilo že vec nego 8 tednov pri orožnih vajah, potem nabornih letnikov 1891 in 1890 ono moštvo, ki še ni bilo 8 tednov pri orožnih vajah, in slednjič od nabornih letnikov 1894 in 1893 oni, ki sploh še niso bili pri orožnih vajah. Dnevi, kedaj se orožne vaje prično, dolocili se bodo pozneje. • — Neznani tatovi so vlomili v stanovanje g. Andr. Samse v Spodnjem Zemonu pri Ilirski Bistrici in odnesli za 965 gld. denarja. — Utopljenec. V Selu pod Ljubljano so izvlekli iz Ljubljanice mrtvo truplo 301etnega moža, o katerem se ne ve kdo je. — Roparski napad. 171etni kmetski fant J. Kovač iz HruŠe, je dne 10. t m. na poti iz Eadeč pri Zidaneiu mostu v St. Janž napal Janeza Župana iz Gaja in ga s kamenjem toliko časa tolkel po glavi, da ga je podrl na tla. Vzel mu je na to 4 gld. v gotovini in žepno uro. Zločinca že imajo, tudi so našli ukradeno blago pri njem. — Nesreča. Dne 18 nov. je vozil hlapec gospe D/or-nikove v Kozjem na Stajerskem, nekaj gospodov v Rajhenburg. Na potu domov se ga je precej navlekel. Ko se je pripeljal do Gluhe peči blizu Kozjega, so se konji splašili, da so kočijo prevrnili in leteli ž njo. da se je skoraj vsa razdrobilo. Drugo jutro najde njegov sohlapec na omenjenem kraji njega in konje s prvim delom kočije. Čudo, da se še večja nesreća ni zgodila. Umrl je dne 25. novembra Franc Klakoôer na Veterniku nad Kozjem Dva dni poprej vozil vino gospej Pir-hovej v Kozje. Precej se je napil in mocno prehadel. Zapustil je ženo in dvoje nepreskrbljenih otrok. Hannemanova pravda. Na Dunaji se je te dni vršila pravda zaradi go-ljufije in poneverjenja proti notářskému kandidatu dr. Karlu Hannemanu in njegovemu bratu Juliju Hannemanu. Karl Hanneman je bil pri dunajském notarji Quandtu kot koncipijent v službi. V maji je letos izginil in pokazalo se je, da je večje svote poneveril in poštnega sluga Antona Pinzgerja goljufal. Policija je dolgo zastonj iskala Hannemana. V oktobru se je sam oglasil pri sodišči. Pripovedoval je, da je bil šel v Ameriko. Ondi ni mogel dobiti primerne službe. Nekaj časa je delal v nekem gozdu, a ko je spoznal, da se ne more živeti, je pa povrnil se v Evropo. Nekatere goljufije in poneverjenja je přiznal, o 5000 gld. pa trdi, da jih je zgubil. Njegov oče, ki je že umrl. je bil v Gradci obsojen zaradi neke sleparije, zaradi tega je on se preselil na Dunaj. Oče in zatoženi brat sta ga vedno nadlegovala za denar. Brat je bil častnik, a se je moral častništvu odpove-dati, potem je pa přišel na Dunaj. Z oče tom sta Karla vedno nadlegovala. Oče je strgan prihajal pred pisarno in pretil, da bode povedal notarju Quandtu, kakšnih ljudij sin je Karl, ako mu ne da denarja. Karl mu je večkrat kupil obleko, a jo je oče vselej prodal in denar zapil. Dal mu je več denarja, kate-rega je poneveril. Bal se je, da zgubi službo, ako notar izve. iz kake rodovine je. Brat je ponarejal na njegovo ime menice in pretil, da pojde k notarju ž njimi, ako jih ne izplača. Ovaditi policiji se pa očeta in brata ni upal, ker se je bal, da potem notar vse njegove razmere izzve, in da zlasti tudi njegovemu poneverjenju pridejo na sied. Karl se je izgovarjal, da je bil prisiljen poneverjevati. Julij je přiznal, da mu je brat dal nekaj denarja, a on je oporekal, da bi bil vedel, da je denar poneverjen. Porotniki so Karla spoznali za krivega, Julija pa oprostili. Sodišče je obsodilo Karla v štiri- letno ječo. . ; ... 50g Praznik anarhistov. V nedeljo, dne 10. novembra so se sešli v Či-kagi amerikanski anarhisti, da bi obhajali, kakor običajno vsako leto ta dan, spomin pred osmimi leti obešenih anarhistov : Ang. Spies, Albert Parsons, Louis Lingg, A. Fischer in Gregor Engel. Prešnja leta so imeli 10. novembra vselej demonstracijo na grobeh obešenih svojih sobratov, letos jim pa oskrbništvo pokopališča ni dovolilo zato, ker so lani na pokopa-lišču veliko škode napravili, grobe pomandrali in svet-lične nasade uničili. Torej jim letos ni kazalo druzega, kakor poiskati kako dvorano in tam dati duška svojim anarhističnim težnjam. To so tudi storili. Zbrali so se v dvorani nemškega pivarnarja Ruehl pravi anarhisti in pa oni bolj radikalni socijalisti, ki hodijo s prvimi isto pot — večinoma sami Nemci, zato so bili tudi njih govori vsi v nemškem jeziku, razven jednega jedinega angleškega. Prisotnega je bilo letos izvanredno mnogo ženskega spola, seveda bolj iz radovednosti, kakor iz sočutja. V mestih, kakor Čikago je vedno dosti takih ljudij, ki hočejo imeti kake posebne vrste zabave. Da ni manjkalo v tej izbrani družbi vodje amerikanskih anarhistov, iz-dajatelja glasovite nevjorške „Freiheit", se razume samo ob sebi. Kakor prejšnja leta, prihitel je tudi letos Ivan Most, da bi potrdil v anarhističnem nauku vdane svoje učence in učenke. Mej množico je bilo pomešanih tudi nekaj policajev v civilni obleki, da bi preprečili kak pretep, ko bi junakom-anarhistom le preveč zavrela kri, ker so pa ostali govorniki le pri samem govorjenji, ni bilo potreba posredovati. Dvorana je bila za to slavnost primerno ozalj-šana. V sredi odra je bila razpeta krvavo-rudeča zastava, simbol ali znamenje anarhizma, spredaj pa so visele črno obrobljene in z rudečimi trakovi ovite podobě „nedolžnih mučencev," ki so pred 8 leti končali svoje življenje na vešalih. Pod podobami je bilo več napisov, kakor: „Es lebe die freie Arbeit", „Tod aller Despotie", „Nieder mit dem Kapital". S tako okinčanega odra so potem govorili zna-menitejši anarhisti: Lehman, Hirsch, Neebe, Fritz, Most in Lucy Parsons. Ponavljali so že stokrát pre-mlete fraze anarhistične modrosti, obsojali sodnike, ko so obsodili k smrti njihove „nedolžne brate", zabavljali zoper kapitaliste, zoper časopise, zoper vlado, cerkev in duhovnike. Britko so se< pritoževali nad delavci, ker se le-ti nočejo združiti z anarhisti in ker nočejo umeti njihovih človekoljubnih anarhističnih idej. Tolažili so se s tem, da se anarhizem zlasti po Francoskem in Angleškem čim dalje bolj širi in da bo kmalu napočil čas, ko ne bo nobene druge vere več, kot anarhistična, ko ne bode nobene vlade več, nobenih davkov več, nobene cerkve, nobene osebne lastnine, ko bode vse vseh, ko bodo vsi ljudje živili mej seboj itd. Največ pohvale je žela Lucy Parsons. Bila je najradikalnejša mej všemi govorniki. Videti te fanatične ženske grdi, nje histerično kretanje, slišati nje zo-perno-hreščeči visoki glas in njeno bogokletno govor-jenje — mora res navdati člověka strah glede pri-hodnjosti človeštva. Slikala je z živimi barvami zadnje trenutke svojega soproga in njegovih tovarišev na zemlji, kako pogumno so šli v smrt in dali življenje za vero anarhistov. Govoreč o obravnavi je dejala ali kričala, da se je slišalo daleč na okrog: „Ta ob-sodba je bila največja krivica, kar jih je videl svet in ko bi ne bila jaz brezverka že poprej, bi morala postati po tej sramotni sodbi, kar sem že večkrat izrekla, zopet ponovim : Parsons, Engel, Fischer, Spies in Lingg so bili umorjeni in Garry, Oglesby, Schaack in Bonfild (tedanji sodniki) so bili morilci in krvi-žejne zveri. In če je res pekel, bi šla jaz po smrti veliko rajši v pekel, kakor da bi imela biti v nebesih s temi krvoločnimi sodniki." Ivan Most začel je s slavospevom na Altgeld-a^ illinoiškega governerja, ki je pomilostil nekaj anarhistov, zaprtih zaradi bombe na Haymarket 1. 1887. „Ko bi bil Altgeld tedaj governer, je vskliknil patetično — nobenemu anarhistu bi se ne skrivil las. Altgeld ni anarhist, on ni niti socijalist, a vendar je mož, ki ga čislam, kakor nobenega druzega. Potem je udrihal po stari navadi čez kapitaliste in prero-koval, da prej ne bo miru na svetu, dokler ne bode vzeli anarhisti zadnjemu kapitalistu zadnjega centa. Zato se je treba pripraviti na hud boj, ker z lepa ne bodo dali od sebe prikradenega mamona. „Hoch Anarchismus! hoch, hoch!" Tako se je končal letošnji praznik amerikanskih anarhistov. — Samomor. V Požunu se je ustřelila z revolverjem jako lepa soproga Luđovika pl. Daniel roj. Banffy. Povod sa-momoru ni znan. Bila ie nečakinja ministerskega presednika baron Banfiya in svakinja trgovskega ministra Ernesta Daniel. Zapustila je tri otroke. — Zastrupljevalke v Hodmezôsakelyji. Pravda proti otrovalkam v Hodmezosakelyji bode jako obširna. Sedaj so přijeli dve dekleti, ki sta strup prodajali. Zaprli so neko Kleihaut in Julijano Zseser zaradi detomora. Več drugih žensk še v kratkem zapro. — Dvojni samomor. Y hiši nekega železniškega ruašinista v Levovu sta se ustřelila gospodarjev bratranec mesarski pomočnik Fran Belecki in sedemnajstletna dekle Angela Hemunt. Pred smrtjo sta se praznično oblekla in v sobo za-prla. Ko je došla policija dala je vlomiti vrata, našla je oba mrtva. Povod samomoru ni znan. a — Dvomljiv goldinar. Te dni je přišel k policijskemu ravnatelju na Dunaj srebern goldinar, o katerem trdi pošiljatelj, da je ponarejen. Goldinar je bil videti srebern in tudi imel pravo težo, samo glas je imel drugačen, kakor drugi goldinarji. V kovnici za denar na Dunaji so ga preiskati in se prepričali, da je pristen. Glas pa ima zaradi tega dru-gačen, ker je imel v sredi mali mehurček, ki je nastal pri vlivanju. Lastniku so potem seveda poslali drugi goldinar, ki pa ima tudi pravi glas. 503 — Pet ljudij utonilo. V Nyisegyhari se je hotelo 16 ljudij prepeijati čez Tiso. Coin se je prevrnil in vsi so pali v vodo. 11 so jih řešili, 5 jih je utonilo 4 — Mlad samomorilec Oběsil se je dvanajstletni sin nekega dunajskega krojača za naslonjalo neke klopi v gozdiČu blizu Dunaja. Povod samomoru je slabo šolsko spriČevalo. — Nesreća na železnici. Na železnici, ki vodi iz Varšavě na Dunaj sta dne 12. t. m. vkup trčila dva vlaka blizu Varšavě. 60 oseb je hudo poškodovanih. — Zgorela deklica. V Topolji na Hrvatskem je zgorela lepa sedemnajstletna deklica Darinka Nikolajevčié, hči nekega cigana. Dekle je bila prišla s trga domu, naredila ogenj in zaspala. Obleka se jej je vnela in zgorela je. OČe je zvečer našel samo z ogljenelo truplo hčere svoje. — Ponarejeni bankovci. V Belemgradu so zaprli uradnika trgovskega ministerstva Julija Mihajloviča in njegovega brata Mihaela Mihajloviča zaradi ponare anja avstrijskih petdesetakov Bila sta v zvezi z nekimi ponarejalci bankovcev na južnem Ogerskem. Najdeni ponarejeni petdesetaki so po fotograíičnem potu jako spretno narejeni — Literami skandal. V Parizu je te dni izšla knjiga, v kateri neki Peter Lano opisuje življenje najvišjih krogov za Časa cesarstva. V tej knjigi se opisuje podrobno živijenje in priobčujejo pisma še sedaj živečih oseb, zlasti dam, katere so na dvoru Napoleona III. , igrale važno vlogo Marki Massa je vložil proti pisatelju tožbo, ker knjiga priobčuje pisma, ki so bila mej vojno 1870. 1. njemu na grajsčini ukradena. Marki zahteva, naj se prepove prodajati knjigo, v kateri so dame, ki so sedaj že stare matere, opisujejo poleg znanih lahko-živk Predno bode pravda končana, bodo že vsi izvodi raz-prodani, tako posegajo po njej. — Samomor. 411etni Adolf Fránkel, načelnik tvrdke S. Fránkel na Dunaji se je ustřelil. Povod samomoru je to, da je tvrdka zalezla v dolgove. Premoženja ni skoro nobenega, dolgov pa skoro nad milijon goldinarjev. — Dogodek v sodnji dvorani. V Budimpešti je bilo sedaj dvanajst zatoženih tatov. Zatoženec Jurij Wagner je v sodnijski dvorani napal svojo sozatoženo ženo, ker se je nekaj udala. Ubil bi jo bil, da mu niso ubránili sodnji sluge. — Mesto pogorelo. Popolnoma je pogorelo mesto Mariestadt na Švédském. Samo ljudska šola, kolodvor in hotel so ostali. Ljudje so v velikem mrazu — brez strehe. — Parni kotel se je razletel v tiskarni „Journal" v Detroitu v Ameriki, vsled cesar se je podrlo dvoje poslopij. 37 oseb je prišlo ob življenje. Vse ponesrečence so dobili iz pod razvalin in jih pokopali. Policija je zaprla inženirja, o katerem sodijo, da je nesrečo zakřivil. — Zahvalen dan v Ameriki. V četrtek dne 28. nov. so po Zjed državah obhajali zahvalen dan. Ondu se obhaja zahvalen dan za izgon in konečno zmago Angležev in kako? Prav kakor pri nas pustni torek, mladina, seveda tudi de-kleta, hodi našemljena po ulicah, otroci tudi in trobijo s trompeticami, da člověka ušesa bole; zjutraj je bilo tudi „marčanje" pustnih šem Opoludne so pa zaužili ljudje purana, seveda kjer so ga imeli Navada je v Novem Jorku, da dobe oženjeni delavci in drugi služabniki od gospodarjev ta dan purana v dar, a ne povsodi ; celo jetniki jedo purana dan. — Morilec sestre oproščen. V Novem Jorku je bila obravnava proti morilcu Hanniganu končana, porotniki so izrekli, da je bil ob času umora tako razburjen, da ni vedel kaj je storil. Hannigan je dne .23. maja ustřelil zapeljivca svoje sestre, ni jo le zapeljal umorjeni lahkoživec, temveč celo tudi usmrtil, ker jej je prinesel zdravila za odpravo sadu in vsled tega je ta umrla. Hannigan je zelo ljubil svojo sestro in njenej ob smrtni uri zaprisegel maščevanje zapeljivcu in oskru-njevalcu čisti družine. Znamenito je tudi, da je nekaj minut •pred izrekom porotnikov umrl osivěli oče zatoženca; izrekel je željo še jedenkrát videti sina, ali izpolnila se mu ni. Takoj po obravnavi je sodnik dovolil Hanniganu, da obišče bolnega očeta, al ta ga je našel že mrtvega. Tuii so Hanniganu dovolili, da se je udeležil pogreba, seveda v spremstvu dveh detektivov. Velika je bila demonstracija v sodni dvorani, še veČja pa pri pogrebu očeta njegovega, posebno ženske so se odlikovale. Hannigana niso izpustilii iz ječe, temveč boio zdravniki preje določili,. ako je še blažen ali ne. — Imajo li pravega? Policijski kapitan Brien se je v Novem Jorku izjavil da so vsled zasačenja tatov prišli na sled morilcu Kihard Popea, kateri je bil pri roparskem napadu v Walterjevi gostilni v Morrisiani ustreljen. Jožef Daly je med zaprtimi lopovi; Jurij M Skrinner odločno zatrjuje, da je bil Daly jeden onih treh mož, katere je po umoru iz kolodvora segnal. Tudi natakar Dillon, kateri je bil ob istem času, ko je bil Popea ustreljen v gostilni, je v Dalyu spoznal jednega roparja Daly je baje nevařen lopov in na več krajih provzročil zločinstva. Ostali prijeti so obrtni prosjaki, kateri razumejo na razne načine pri ljudeh usmiljenje obuditi, da dobe darove. — Morilec otrok. VBrooklynu v Ameriki je nekov Hattenhorst, telovadni učitelj, minoli mesec naj preje umořil dvoje otrok 6 in 3 leta stara, potem pa sebi izpihnil luč življenja z revolverjem. Otroka je najpreje omamil s klorufo-rumom potem pa ju del v napravo, katera mu je služila za parno kopel in odprl cev, plina na kar sta se zadušila. Uzrok temu groznemu dejanju so denarne zadrege. — Z revolverjem v šoli. Nadepoln deček je Sydney-Marks v Novem Jorku obiskal ljudsko š)lo. Deček je še le 13 let star, ali čital je že mnogo senzacijonalnih romanov. Nedavno je hotel na vsak način zapustiti razredno sobo, ali učiteljica mu ni v to dovolila. „Ne smeš sobe zapustiti", mu je rekla. „0, to hočemo videti", rekel je paglavec in iz žepa potegnil velik revolver ter pomeril na uciteljico. Ta je upila na pomoč, učenci so bili pa v velikem strahu ; a upitje učiteljice ni motilo dečka, z revolverjem v roki je zapustil šolsko sobo in se podal v igralno sobo v prvo nadstropje, kjer ga je našel nadučitelj. Ko je ta hotel dečka prijeti, je paglavec segel v žep po revolver, hitro ga je učitelj popal in odnesel v svojo sobo in vzel nabit revolver, na kar so pa- glavca spodili iz šole. , ^._ ' — Cestni roparji — ženske. 701etni Nemec iz Elizabeth v Ameriki, šel je te dni proti domu. v bližini Rahway so ga napadle tri ženske, jedna od teh je imela revolver Starček je moral na povelje ženskih cestnih roparjev sprazniti svoje žepe, ker pa ni izvlekel dovolj denarja iz žepa, so ga ženske dobro preiskale in ga pustile dalje iti Wen-nagle je přišel domu tako prestrašen, da ni mogel niti jedne besede spregovoriti. Policijski sodnik čuvši ta izvanredni slučaj je izrekel mnenje, da so ženske najbrže zamenjale osebo in é čakale kakega druzega moža, s katerim so hotele ugajati šalo. — Velik požar vf Čikagi. V sedem nadstropju vi-sokem poslopju v Čikagi je nastal ogenj, kateri se je zelo hitro razširjal po vseh prostorih. V tovarni je delalo mnogo šivilj ter nastal zelo velik strah med njimi, ko je požar nastal. Gasilci so hitro prišli na prostor in pričeli reševati ; več oseb se je težko poškodovalo, nekaj jih je celo umrlo, med temi tudi nekaj gasilcev. Škodo cenijo na 220.000 dolarjev in je ogenj baje zanetil nekov Buel. — 29 let krogla v životu. V bolnici v Brucknaiu je te dni dr. Thieleman kmetu Stolzerju izrezal krogljo, katero je ta nosil v životu od vojske 1866. leta. Bila se mn je popolnoma zarasla in sam ni mislil, da jo ima v sebi. Zadnji čas je pa nakrat čutil bolečine in moral v bolnico, kjer so kmalu spoznali, kaj mu je. — Samomor. Oběsil se je v Pragi ravnatelj mestnega knjigovodstva Lexa. To je že tretji slučaj samomora mej uradniki praškega mestnega knjigovodstva. 504 Grozne povodnji. velikanske povodnji so bile od 10. do 18. novembra na Kavkazu. Posebno je poškovano prekokavkaške železnice. Velik del železnice je tako poškodovan, da je vsak promet do novega leta ustavljen. Voda je v veČ krajih pretrgala železniški nasip m mostove pobrala. Tudi več živine in ljudij je utonilo. Loterijske srećke. V Brnu dne 18. dec. t. 1. : 16, 74, 23, 19, Na Dunaji dne 14. dec V Gradci dne 14 t. 1. dec t. 1. 83 53, 67, 38 88, 46, Pogorela gledališča v letošnjem letu. Letos je pogoreio samo sedem gledališč. 30. dec. lanskega leta je pogorelo mestno gledališče v Douai-u na Francoskem. 7 igralcev se je bilo hudo opeklo, več gledalcev poškodovalo v gneči, so drli iz gledališča. 21. februvarja je pogorelo gledališče v Mihvaukeeju v Ameriki, 14. maja gledališče Adriano v Rimu. 28. junija gledališče v Tukizah v Belgiji ter je bilo več delavcev zgorelo. 24. julija je bilo pogorelo gledališče v Bonnu. 17. avgusta pogorelo gledališče v Dijonu na Francoskem in je bilo 600 000 frankov škode, gledališče v Bukareštu. Milijonarjev sin zaprt m. pa pogorelo Livorni zaprli so sina bankirja večkratnega milij Semano, dijaka Sabjolon Se mano, zaradi izsiljenja svojega strij slabega starčka je apal in ga prisilil, da mu je dal mnogo denarja. Ker rod Svoji svojim! Kolesarji pozor! Naj pnevmatična kolesa sè . • • m m — 4- . m • «m m m m » m » mm • m••••*••*• * * — •• « m ** trn tm ^ w «« mm 9 & m m m m0 * m 5 ' " MJr ^ . • • • M . «f. ». .«.««••*• mzn••*• :ntMlct:::it uc iltrt?: mad pri dobro znani in pošteni domači tvrdki zvonci, svetilnicami, zračnimi pihal-kami in z vsemi pripravami, proda-jajo se zdaj po 110 in 120 gld.*) ko- zaloga koles. TRST trg velike vojašnice TRST (3) Jamči se za vsako kolo 1 leto. Omenjenih koles ni primer-jati onim, katere ponujajo v časnikih dvomljive tovarne in tvrdke po nizkih cenah, temveč ta so bina jako vel mestu govori močna, lepa. lehká in trpežna je naravno, da se o tem dogodku po vsem Na zahtevanje posije se fotografijo dotičnega kolesa To priložnost naj porabijo sedaj tudi oni, ki bi se radi na- učili vozit. Vsakemu kolesu dodá se tiskan navod kako je je Nesreča vsled megle. Dne 19. nov. zjutraj je treba rabiti in v redu držati, kako se rabi orodje in kako se bila v Novem Jorku in okolici tako gosta megla, da gostejše ne pomnijo ljudje. Megla je bila tako gosta od do ni bilo razločiti nikakega predmeta v daljavi 30 ure, da čevljev. vsakdo sam lehko nauči voziti v malo dneh in brez nevarnosti V tej veliki zalogi prodajajo se tudi rabljena pnevmatična kolesa zvonci, svetilnicami, pihalkami Vsled goste megle pa je poČival ves promet ; prevožnje ladije djem po 70, 80 in 90 gld. komad vsem potrebnim oro- Stara kolesa s trdim kavčukom, pripravna za začetnike niso prevažale ljudi čez obe reke, vlaki nadcestne železnice prodajajo se po 30, 40 in 50 gld. komad eo zelo poČasi vozili. Na ulicah, kjer je živahen promet, je stalo na stotine voz, vozniki pa so se prepirali kd o bode preje dalje vozil. Posebno živahen pa je bil promet na žtlez-nici Čez Brooklynski most, ker niso ladije prevažale ljudi, je kolesa prodaja jedino le proti gotovem plačilu Vsa zgoraj omenjena Naročbe se točno izvršujejo na vse kraje, voznine proste. Pisma, naročbe in brzojavke naj se adresirajo na pisarno: Jakob Štrukelj, Sv. Ivan, št. 624, pri Trstu. vse hitelo na most, Okoli ali zgodila se je tu velika nesreča. lire je bilo na Brooklynskem mostu izvanredno ve- liko ljudi, vsi so hiteli v Novi Jork na delo, mnogo teh ni Kolesarji pozor *) Znižale so se cene kolesom, radi novih in velikih moglo vsled obilice ljudi na postajo in so toraj raje peš pogodeb s tovarnami in tudi radi množine koles, nahajajočih se v hotela, da se je na postaji v zalogi, katera se zdaj radovoljno oddado po tako nizkih cenah. Velika in Mala čezenj korakali. Osoda pa Brooklynu nekaj polomilo, to so brzo naznanili in vlaki so morali na mostu obstati, da ne trčijo drug ob druzega ; slu- RaVDOkar je iZŠla Y ZalOgí J. BlasnikOYih MSMnikOY žabniki z rudečimi svetilnicami so bili odposlani in daj ali znamenja: obstati, nekaj vlakov je obstálo v redu in že so mislili, da je vse v redu, kar zopet pridrvi drugi vlak in zadnjega z veliko silo zadene. Začul se je krik in vik, vse je bilo preplašeno, potniki so bili vrženi s sedežev, a zavi-ralec in mlad dijak medicine tako nevarno poškodovana, da sta kmalu po sprejemu v bolnišnico umrla Na prostor nesreče so prihiteli policaji, ambulance z zdravniki in nekaj duhovnikov. Ponesiečeni služabnik Tomaž Cooper je zavpil takoj Ljubljani po zadetju : „Obe nogi ste mi odtrgani, umrl bodem, pošljite za prestopno leto 1896. po duhovnika.!" Dve uri je trajalo, da so odstranili vse ovire iz tira. Na mostu pa je bilo vsled te nerednosti toliko ljudij, da so morali jim dovoliti uporabiti pot za vozove. Tudi na nadcestni železnici sta trčila dva vlaka ali zgodila se ni ni-kaka nesreča; tudi prevozne ladije so zadele, a brez hudih nasledkov. Tržne cene. V Ljubljani dne 14. dec. 1895. Pšenica gld. rž gld. 7-50 kr., ječmen gld. 6*50 kr., oves gld. ajda gld. 7*50 kr., proso gld. 6*50 kr., turšica gld. 5*50 kr., kr., kr, Samo tista prava Blasnikova „Pratika" i leča gld. 12 § kr., grah gld. 10'— kr., iižol gld. 12 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.) ima na prvi strani podobo sv. Jožefa, kot uradno potrjeno varstveno znamko. Odgovorni urednik: Avgnst Pucihar. — Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki.