116. &4ew« Postnina placana v tfotcmini. Celje, petek 12. oktobra $928, Leto X. Izhala « pondeljek, »redo in petek. Stane mesecno Din 7* — ra rnozemstvo Din 20'—. t Min. RaČun poštno-Čekovnega zavoda štev. 10.666. Urednistvo In upravniötvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1 pritličje. Rokopisov ne vračamo. Oglasl po tariffu. Telefon Int. Stev. 65. Nekaj misli k oblastnemu proračunu za I. 1929. V Mfiriborn, 11. septembra. Čital sern dames slucajno v urad- nem lifitu maribcrske oblasti (gosp. 01. misli »Slovcnca«, op. ur.), dia je naš obla&tni oid'hor že pripravil in pre- studiral oblaistni proraičun za I. 1929. Nadalje se poroča, da hoče kleri'kalni poslanski klu.b pregledati enkrat ta mesec proračun, ki bi se potcni pred- ložil oblastni skupščini saino še ra«di formalnega odobrenja. Pri tem mi je padlo v glaivo, ali nima oblastna skup- sčina tudi ne'koiga financn^ga c;l- seka? ZaJkaj se ne sklice ta cdsek pra- vočasno, da la'biko temeljito pixwtudi- ra proračun in informira pravočasno tudi javncst? Kajti tako postopanje, da bi kaki mladi diuhovni goispodje po svoje sestavili proračun in ga potem da 11 kar na komando izgiasovati od svoj'G slepo pofkorne večine, je vendar nezaslišano, zlasti še, ker stoji pro- račun mariborske oblasti glede svoje vis ine na 3. mestu v držaivi. Mord-a ne bode škodilo, aiko zapiseun m onkra.t ka«r po-vršno nekaj misli, ki so se mi pojavile še nadalje ob čita- nju gori citiranih poročil. Prvo, kar bode miorala dovolj miočna ddagaci- ,ja KDK zaihtcvati, je cbracun za lcto 1927 in po možnosti za 1. 1928, ako hi se proračunska razprava zavlokla v 1. 1929. Ker imajo pri oblastnem odboru nastaivljenih tol'i'ko ljudii, in še bojda zelo zmožnih, potem gotovo obračun no bade delal nikakih težav. Osmbito nas bodo zainimiali nalančni podatki o izdat'kih za takozvano ob- lastno palačo in njeno pobištvo, na- dal'je osebni izdatki, razne podpore in podcbno. Dolder no bodo tu vse po- ti'ebne jasnosti, se ne srae naša dele- wiicija niti spušČati v kaiko obravina- vo o proracunu za 1. 1929, ker nika- kor ne moremo in noeemo dopustiti. da bi se nas skublo sedaj še v Mari- boru na račun kalkršnekoili partizan- vke korupcije in najsi bo še tako skrbno prikrita. Ce slaivni oblastni oclibor deli občinam tako lcjio naukc o letnih obračunih v občinah. gotovo ne bcicte hotel sain zaiosta.li giede nVijek- tivnosti in natancnosti! To kardinal- iio zaihtevo bodo m^orali staviti naši pnslanci toJiko bol.1, kor im a oMistni I odbor po § 3 prorac.un.ske uredbe pra- vico porabiti eventuelne presežke v d'oliiodikih v tekočem proračunskem letu. Potrebno je sicer za to dovoljenje financnega odseika — toda kaj ni mo- ¦gaee \- naši kderikalni satra-piji? Druigo vprašanje, ki bode zaihteva- lo resen študij in pretres, so kar blis- koma naraščajoči osebni izdatki. Tu bcde pctrebna pravocaisno remedura, da ne bode prepoizno in dia ne bode celo kakih nepotrebnih uraidniških žrtev. Swlaj so pri tem oblastneim od- boTu naistaivlja in nastavlja, delajo se na'crti, zaäanjajo »akoije«, po moji sodbi vse v prvi vr&ti za to, da dobi- vajo razni dulnovn.i in pobožni po- svetni gio^podje .službo za »lužba. Ako bi to pM-aili klerikalni voliloi sami — naj bi bilo! Tako pa plačuje in no- si w-ikoraj v.se cfcilaistne diokladle nie- ščanstvio, ki pač. po večini ni klerikal- no, temveč je celo tako bedasto, da voli svoje eklatantne gosipodareke so- vražnike v obJastno skup&čino! Posa- mezni sl'ucaji tega nepotrebnega na- stavljanja iz dazdevno »viažnih« raz- Icgov se bodo nioTali brez pardon a. razkrinkaiti in pribiti. Če že klerikal- ni Prekaiurci godrnjajoi, imamo pač mi dovolj povoda, da neusmdljeno udaTimo! 0 svoji-h opazovanjih ?)ri izvrševa- nju gra,dilx?neiga, kmetijiskcga. socijal- nega in trgcvsko-cbrtnoga pragrama. odn. i)ra'iviJ:neje prorajčuna pa nekaj bcs-ed o drugi priliki. Em. Lilek: Proslava pefdrsetfetr^ce največje nemške univerze, Humbpldtove akademije v Berlmu. Leta 1878l,S'O csnovaili v Berlinu »univerzo nairodaj« (Volksunive.rsitäi), da na njej nasitijo prosvetni glad vsa- oega, ki ni i.m ftvečanim: prediavanjem.: »Üie Hum- boldt-Hochsohule und ihre soziale Be- deutung« in z aktuelnim predava- njeni: »Die Grundproblcme der Ge- genwart«. Mi. gledamo v preteklost, Nemci pa na .sedanjiost in bodočnost! V tiskanem seznamu predavanj v šolskem letu 1928/1929 najdemo poieg rednih predavanj iz vseh humanistič- nih in naravoslovinih strok tudi po- sebna., izcanrednn prcdatvanja, od ka- terih böcem sledeča našteti: »Žive jivetoivne vere«, prikaizane od nem- skih, tuTŽlkih in indijakih profesor- jev; »Etika in higijena spolnega živ- ijenja«; »Spolni odg.oj'«; »Minnika in fiziognomija kot poimio^no sredstivo za pridobitev spoznanja človekai«; »Ka- ko se imajo v modornem trg'Oi\rskem obratu >stramke pridobivati in kako po- služevati«. V ueni program so tudi uvrščena pou-cna potovanja. Med nji- mi najdemo potovanje skoz Sicilijo, k 1 najinienitnej.šim mnetninam Italije, ! izlet v Dolomite, v rajnsko pokrajino in v Pa.riz (W. I. 7./X.) — all no benega potovanja v naso državo, v našo Dalmacijo, ki je bogata na pri- rcdnih lepotah in umietniških stari- r.pb, na pr. Split z Diaklecijanovo pa- [ \jJx]_, ,m ho^Mim inxiyrjvm starin, Vi ga j jo urediJ znani avheolog Bulic. Naši politicaa'jj, pocsobno srbski, so tako radi laskajo Nemcem, posebno Nciincein v rajhu. in so celo priprav- ljeni privoliti v priključitev. Avstrije k Neimčiji brez vsake kompenzacije, ! cera.vno velja v realm politiki načelo: ' do ut d^s. Kje pa so uspehi njiihove , prijatelj'ske ponudbe (»Anbiede- | rung«), ce Berlin poslje svoje kultur- j ne delavce rajši v Pariz, čeravno si stojita Berlin in Pariz zairadi fran- coske okupacije raijnske pokrajino (Rhoinhmd) v na.sprotiu? Zakaj potu- j«e berlinska Humboldt ova univerza raje v Italijo, četudi so si Italijani in Nemci radi južnega Tirola v politic- nem nasprotstvn? Kje je l'azloig tcuiu obnašanju Berlina proti naši državi, proti nasomii narodu? Kulturni svet nas ne uvaiujo, ne spostuje več, ker skoro vsaki dan bore o naših politic- nih umorih, počenši od zavratnega umora Karadjordja po Milosu 1. .1817 do strankarskegn uinora v Cetinu 7. oktobra t, 1.; odvrača se od nas, ker zimiraj slisi o poineverba'h pri drž. in j>ri'v.l blaigajnah, o slucad-iih. korupt-, ne uprave, o ustaivinem in plemen.-kom prepiru in ker vidi, da smo nesposob- ni s I'ametno notranjo in zunanjo po- litiko postaviti našo državo na tak rvrst tenielj, da ne bi bilo potrebno zunanjemu svetu, dia nam daje v torn ]>cgledu nasvete in resno opomine! Omenil sem potovalni program Hum- bold tovc narodne unive/rze kot značil- no znamenje za sodbo Berlina o na- ših notrnnjil) raizmeraih. Nj. Yel. kralj Aieksander o polo- žaju v državi Listi poročajo, da je dal Nj, Vel. kralj Aieksander jugosl. dopisniku »Daily Tclegiapba« intorvju, v kate- rem živo obžaluje dogod^e dine 20. ju- nija \- Narodni skupšcMni. vendar pa jo prepričan, da bode zdrav razum in pa želja za čim čvi\stejšim narcdnin: odinstvonn preprečila, da bi jeden, da- si težak incident Oivi.raJ veli'ko delo ob- nove in izgra'dnje Jugoslavije. Tri ju- gcslovanska plejnena žive sedaj deset Jet v eni politični rod/bini. Vsako je prineslo seboj svoje lastne ideale, svo- jo tradicije in svoje obicaje. Srbi, TTr- viati in Slovenci se miorajo še nauiciti, da teh svojih idealov ne stavijo nad zahteve in potrebe oelega naroda. Ni- koigar ne more iznenaditi, da še naš mladi pa.rlament ne pozna vse rutine in da se še moira marsikaj naučiti. Zato bode treba se nekoJiko časa, prediiio nride do atmosfere edinstva in ravnopravnosti za vse. Jugoslovani mcrajo rešiti še mnoigo -gospodarskih problemov, na kaitexih moraijo encr- gK'no delati. V tem sniislu je opoznril kralj na to, kako se Južna Srbija na- glo dviga. in razvija. Jugoslavija želi živeti v miru z viserni prijatclji in so- sedi in želi, da pride doiba miru, ki bo- de prinesla Balkanu novo blagosta- nj'o. Kralj je prepričan, da se bodo re- šila Vwsa sporna vprasanja na splošno zndovol.jncst. Izvoz živine v Avstrijo — ubit. • V danasnjetm »Slovencu« citanio, da jc na včerajšni&m sestamku zaup- nikov klerikalne stramke izjavil po- slanec dr. Holmjec, da pomenja poli- tika. Kniietsko - demakraitske koalicije »izdaijstvo!« slovenskih interesov! Ka- ko »i'zda{j.stvo« je to za naše kmetij- s-tvo (da vzampimo le en primer), kaže sledeč prijazen clanek ljubljansikega »Trg civskeiga 1 i sta.«: »Glavna tržišča za izvoz živine in mesnih izddko'v za SloiMenijo je nudi- la doslej Aivstrijai. Naš izvoz v Av- strijo je bil sicer za dünajska tržišča jjcstranske važnosti, toda za na«e kra- je, ki se odlikujejo po svoji kvalitet- ni živinoreji, je bil ta izvoiz izrednega pcmcna in bi se najbrže tudi usposno razvijal, da ni prislo medtem do ukre- ])ov. ki l>odo moigli povzročiti za nas prav težke poislediice. Poitom carinskih novel jo naimirec1. Avstrija ugodila za- Meva'in agrarni^ krogov in je v občut- ni me;ri pa\išnla carino za uvoz živi- ne in živinskiili proizvod;ov. To avto- il oinno povižaaije carin je tvorilo bazo za pcigajanja o izpremeinibi trgovinske ];.ogodibe med Avstrijo in našo državo, ki so se zaiključila zacetkom julija. t. 1. na Dunaju. Pri pogajainjih s.mo bill med drugim tudi primiorani koncedi- rati Avstrij'Cem povisanje carin za govedo od 5 na 10, odncsno 8.50 zla- tih kron in samo za teleta je ostala ca- rina neizpremonjena. Tudi carina na mes'imte prewice, ki so glavni izvozni predmot Slovonije, >se je v amislu nak- na,dnt-'ga sparaizuma pavišala za KM) cdstotkov in bo s tem izvoz v Avstrijo do skrajnosti otežen, če ne popolno- niii onemogiown. Isto velja tudi za hladnckrvne konje, ki so se izva'zali iz nasih krajev, ker toiplokrvnih konj Slovenija niiim. veliko. Te koncesije pcinenijo popoJno izgubo avstrijskega tržišca za izvoz živine iz SI oven i je, razen za teleta in težko govedo. Zato se nasi živinorejci upra;vičeno bojijo dneva, ko bo stopil ta spora^um v ve- Ijavo. Ker ga je aivstrijs'ki paa'laanent že sprejel, je skoro gotovo, dia $c uve- Ija'vi že letos. Voles tega je prav leto>> j.olczaj glede 'krmljenja živine zelo ne- ugoden, ker sumo imeili zbog suse le malo cftave, in samo povpročno koli- cino sena.« Če bi imeli kmecki zaupniki na vče- l'ajsnjiGin klerikalnem shodu v Celju vsaj nekaij politične in igospodiarske nacbrazbe, bi ne smd pred njimi g. dr. Hohnjec trditi, da mi »izdajamo« slovenske intere.se, ker poibijamo tako beogradsko, za nais pogubno gospodar- s'ko politiko dir. Kotrosoeve vlade! Ko- liko se je pisalo in svarilo one beo- grajske vladne delegate, ki so dogo- varj.-ili novo trgovinsko i)ogodbo z Av- strijo, koliko se je celo prosilo sloven- ske kleri'kalce, naj po dr. Korošcu onemioigočijo az nas silno škodljive po- viško aivstrijskih izvoznih carin — vse bob v steno! In povrh se še pripovedu- je našim prezaupljivim kmetom, da smo mi izdajalci slovenskih intereso\! Novi nemški „Zeppelin" odplul v Ameriko, Včeraj zjutraj ob 7.50 fie je dvignil ogromni novi nemški zrako/plov >Graf Zeppelin« v Friedrichöbalenu ob Bo- Stran 2 • N O V A I> O B A < Si^v. Ms), dens'kem jezeru v zra'k, da odpluje v amerikanske Zcdinjene države. Dasi vreine ni posebno ugodno niti na su- hem v Evropi, niti nad Atlantski.m oceah'om, pa je dr. Eckener, poveljnik tega zrakoplova, klj,ub tomu nastopil polet preko oceana, ker boce dokazati. da za polüte takega zraikoplova ni ray- no potrebno naijugodnejše vreine. Ce *pa bi zrakoplov naletel med vožnjo na težke viharje, jih bo skusal Oibiti. Zatrjuje s;e, da je dT. Eckener startal že danes tudi radi tega, kef je del amsriskih potnikov, ki so udeileženei pri poletu, postal že zelo nestrpon. Razen tega je znano, da so letaliji prc- cej praznoverni in ne bi hoteli star- tati v petek, ali pa v sotbato, ki je II«. dan v mesecu. »Graf Zeppelin«, naj- večji zrakoplov na svetu, je najnioder- nejše opreuiljen. Razen najnovejsih navigacijskih aparatov, imia tudi ra- dio-a])arat za sprejemanje slik. Na tern aparatu !)o sprejemad vreineinske karte, ki. jih bodo vsakc uro oddajale ameriske in evropske vrerruenske opa- zovadnice. Skupno s posadko je v zra- koploivu GO osei>. Od civilnih gostov sta bila pripuščena sawio pruski no- tranji minister in span ski polkovnik Herera, nacelnik španske zraikoplov- ne družbe, ki ima nalogo, da prouči sposoibnost Zeppelinovcev, ker jih na- merava span ska zrakoplovna družba več naročiti. Zrakoplov ima goriva m gorilnega plina za 120 ur. Plinski re- zervaar obsega 24 kubienih metro v. Živeža je za 1000 kg. Zraena Ladja ima s seboj 00.000 pisem, »kupna obteznost znaša 40.000 kg. bencoda ima 12 tisoč, odja 6000 kilogramov. V Ameriki so vise volikamske priprave za čim sve- čanejši sprejeni. Na letališču v Lake- hurstu je zbranih več sto mornarjev, ki sp-"izvežbani v upraivljanju zrako- plovcsv. Tudi brzojavne in telefonske postaje imajo posebna. narodila. Pri- pravdjeni so posebni vlaki za dovaža- nje obeinstva na letaliisce. Qsicirji zrakoplo\ia »Lois Angelos« bodo prire- dili dr. Ecknerju svečam sprejem in banket. Iz Amerike bo poiletelo zrako- plcvu nasproti več vojaškiih in civilnih letal, ki ga bodo spremdjala do Ameri- ke. Da pa. letala ne bi ovirala mane- vrirainja zrkaplova, je izdamo pove- lje, da se mu smejo približati najvee na 300 metrov. Ako bo šlo posreči, niora pripluli danes zvečer »Zeppelin« v Ameriko. Radijo je poročal ponoči, da so ga vi- deli včeraj: na juzne-m Framcaskom, plavečega proti Biskajskem za'livu. Domače vesti. d Z(i ¦tiiaiäjcstdcijfild zbor KDK v Celju v nedeljo, d!ne 28. oktobra vlada os'O'bito j)0 Savwijsfei doLini veliko za- nimaiije. Napoveduje se oibLsk na oikrašetni-hi vazos\'ih.. Vise hoče slišati oba predsednika KDK dr. Mačka in Pribi'öev'iica. d Odlikovanje. Šef gradbene sekcije v Celju, g. inž. Ivan Marek jie adliko- van z redJam &v. SöAie petega ra;zreda. d L'judsko vseučiliščc v Celju. 8. t. m. so so oitvorila redna pred'avatnja za tekooe poslovno leto. Predisednik vl. svetnik g. E. Lilek se je uviodoma- spom/nil važriiesga zgodavmstkeiga do- godka, desotlotnice prebitja solunsko fromte. Padliin borcem se je za'klicala trikraitna slava. G. dr. Winterluiltor iz Maribora je predaival o esperaintu. Govoril je o velevažnem pomenu tega pomožnega jezika,, o njogoveim ra*zvo- jiu in v spl'OSnom o es])era'ntsketn gi- banju, ki pracvita od leta do leta bolj in bolj. G. preda-vaitolj je žel za svoja temeljita in poljudna izvajanja nwio- go priznanja in v/Jmdil v na-vKocih veliko zaiiimičinj.e za esperantski jezik. Naglasal je, da bodo tri najivaižnejše iznajdbe modemega časai — radio, es- peranto, avijatika — v bližnji bodoč- nosti kulturno lice celega sveta teime- ljito preo'brazilo. Radio, govoreci film, avijatika, ki bo vse raizdailje zn.izala na minimimi, nujno zaihtevajio niodm a ro- den, svetoiven jezik kaikor je baš es- peranto. Vse večjc radiio-oddaijne po- 8taje — tudi ljuibljanskai — že raz- pošiljajo poročila v esporantskem je- ziku, prirejajo espera.ntske tecaj'e in predavianjia v svojih progradniili. Ve- lika predinast esperanta v radiju je tudi dtejstvo, da se ga razločnejše ču- je kot živo jezike. Na razstavl *Tisk« v Ljubljani je videti med drugiin tudi veliko zbirko naviii celega sveta. Te novine so naši girafiki zbirali na ta nai'in, da so stopili v stik z osin'iani- ifiizifepri kupovanju. da seta znak nqliajcL na zavltkav pomapančasti all modribarvL. ski-mi organizacijami celega sveta, ki so jim poslali vse növine svojih dr* žav, Esperanto ni namireč samo jezik, Lutnveč tudi oi\gainiza€ijga-' niziratn esperantist je dolžan vsakeinu druge'inu csperantlstu izikazati po svo- j-ih najboljših niocöh sv*ojo moralno in gmiatno pamoč. Predfaivatelj je žel za svoja izvaijanja oibilno odobrava- nje. — Drugo predavanje se vrši v pondeljek 15. t. m. ob 20. uri v risal- nici des. mieišč. sole. Gdc.. Lelija Fer- mevc, slušaiteljica Sorbonne, bo govo- rila o temi »Metod'alogija za žive je- zilke« v francoskem jeziku. S poanoč- jo gramofo.na homo slišali pristen francQs'ki govor. Upamo, da bo tudi to drugo predavanje privabilo mnogo poislušalcev, zla«ti tistih, ki znajo ali se ueijio fra-ncoskega jezika. d Starejše, destroy Sokola v Celja bodo ti'lovadiile vsak pondeljek in ce- trtek od tricetrt na pet do tričetrt na šest. Vse dame, ki se zanhraajio za te- loviadbo, prosim, da pridejo takoj k prvi uri. No odlašajto in pridite toe- no! d Celjske luizenaUce v Ptuju. V ne- dieljo 14. t. m. se odigra. v Ptuju kva- lifikaci'jska. teikma med liazeno celjske »Etlinosti« in »S. K. Ptuja«. d Poroči se v nedeljo 14. t. in. v Šoštanju g, F. Natek, trg,ovec iz Ce- lja, z gdč. Danico Seničevo, Merko ugiledne trgovske obitel.ii Seničeve. Bi- lo svočno! Plašče \i dobrega meltona v vsch barvah 208 Din, modornega mellranega sukna 320, 460, 630 Din, veloura 780 Din, ripsa 1350 Din, pliša 1160, 1420 Din, boe live in erne 170 do 300 Din, kožioe in ovrat- nike 42 ro 300 Din, oblcke iz modnega flanela 90 Din, barhenta 97 do 170 Din, moderne volnene tkanine 330 Din, kasha 430 Din, daljo polivilene, svilone in popelin oblokc, moderne bluze, Jutranje obleke, piiame, nogavice, tokavloe, torblce in sploh vao damsko kon- fekoljo v najboljšl kvaliteti in naj- oenejše prodaja velelrgovina R. Stermecki, Celje. Ofilejtc ai izložbe In ogromno za- logo. Nakup noprisiljen- d V Itipni ziHcdenosii si je h.otela vzeti zivil'jonje vdova po vojhein inva- lidu v Zavodni F. E. Izpila je čašo hipermangana, vsled cesar ie zaceia takoj bruhati. Domaci so to še pra.vo- casno opazili in so jo odlpeljali z avto- mobiloin v javmo bolnico, kjer so ji izpraizmili želodec. Žena je sedaj iz- ven vsa'ke opa«nosti. d Nomo lehvrnisko siužbo v Celju iima cd sobote, due 13. t. m. do potka, due 19. t. m. lelkarna »Pri Mariji po- ma.gajj.« na Glavnein ti':giu. d Gasilno drustvo v Celju. Teden- sko službo imia od nedelje, dne 14. t. m. do sobote, duo 20. t. in. I. VOcl pod poveljislvoiin g. Emerika Berne. d Iz celjske policijske hronike. — (P r e d! r z n a t ai t i c a,) V četrtek, II. t. in. se ie sesla K. La unit iz Ma- riboi'a z Alo)zijo Polanc, s katero ste vS-tanovaili svoj ca.s \ skupnem sta- ll ovanju. Obe ste imeli isto ]3ot v Ce- lj.e, kjer ima La,m,utova ba.je brata, ki je zaposlen v tovarni "Westen. V Sto- rah. kjer je iniiela razme opra.vke, jo Pclančeva izsto])ila. Tudi Lamutova ie izstopila in rekla, da bi rada kaj jedla, dra pa nhna denarjia. Pclanče- va jo je pavabila v bližnjo goistilno in ji naročila jedrla in pijače. Polanceva se je za kratek čais odstranila iz goistil- ne in pustila na mizi zeleno čepico in roc no torbico, v kaiteri je imela razne listine in 214 dinai-jev gotavine. La- mutova je v odsotnosli Polančeve po- grabila torbico in čepico in nezna;no ka:n izginila. Polančeva se je peljala *> prihiodnjini vlaikam v Celje, kjer je cedo zadevo ovaclida. Lamutova je po- lif.iji znana in jo.ta pridno zasleduje. — S e j e d n a t a t v i n a. Prod ka,- kimi stirimi dnovi je bera.čil na LjuJ>- ljanski cesti v družbi treh moški.h nt>- ki'nemsko govareči 27 do 28 let star možakar, ki je bil oiblečen \- ponošeno temnorujaivo obleko, s .sw^Uosivo športno čepiico in pisa.no sraj-co, us- njaitim pa.som in vsluknjeniam čevlji. Postage j,c srednie velrke, bledega, po- dcilga^tega obraiza, po -govorici soditi liioi-a biti donna iz Gradca, Potikal se je okrog stanovanja kolarskega moj- stra Josipa Stanjkota, katerem.u je j)Oizneje zmanjkailo iz dvorišča en par rižtfisUh Ivlac. Vsa četvorica se jo jako sumljivo obnašala. d Okusne klobase. Pišejo nam iz Ce- lja: Te dni sem idel blizu poste nie- sai'skega pomiočnika, kako je v odpr- tein vozu vozil za klobase zrezano svinjsko nueso. Pihljal je prijazen ve- terCG'k, ki je gotovo nosil na to m«so raizne disa.ve z ulice in s streh. Dober tek! Na higijeno se namirec v Celju sploh malo da: o tern so laihko v.sakdo \sa.k dan preprica na natsem trgu. d Sokolske plesne vaje v Celju se pričnejo v nedeljo 14. t. m. Glainstvo se opozarja, da pride tocno o/b 19. uri k vpisovanju, ker je pričetek vaj ob 20. uri. Ucili se bodo vsi moderni pie- si, ki pridejo v Ictosnii se»oni vpoištev. I'd 1. iioveniibru so novincev no ]>o v.cr sprec-jnialo. d Himen. Poročila sta se dne 10. oktobra v Ljubljani g. Josip Kušer, veleposestnik v Vitanju in gdč. Mica Marinčičeva, uradnica Zdravstvenega doma v Celju. Naše iskrene čestitke! d Cüspodinje — prepriwjte se o izborni kvaliteti pražene kaive — fino aramaticnih mesanic tvrdke A. Faza- riiK1, Cetlje. La.stna, naimoderneje urejena pražarna. 37 d Vlont. V sredo ponoi-i je vloiniia ML'üja tolpa, praivijo, da je bilo pet lju- di. v trgorino Fr. Drofenika v Peklu ])i'i Poljcana'h in so odnesli veliko ma- nufakturnega bUvga. Ko so bili pre- gnani &o pobegnili v smeri proti Slow Bistrici, vendar pa s edoraneva, da so bili Hrvatj'e, d iz Vranskcpa. Ob iiriliki zaključ- ka krojnih tečajev na Vraiis'kem se bo IJi'iredila v proetorih osnovne sole raz- slava risarskih izdelfcov. Razstava bo nudila razlicne kroje za dame in go- spode po najinovejsi m>odi in bo od- prta y nedeiljo J.4. t. m. Cenj. občinslvo z Vranskega in okodice se prosi, da si razstavo ogleda. (J Iz Orlevasi. Tu'kaijsnje drustvo kmetskih fantov in deklet »ZrniKeh-m« priredi v nedeljo, dne 14. oktabra t. 1. v dvorani gospe Brišnikove v Št. Ru- perlu trgatev grozdja. Na »poredu je pol eg trgatve licitacija sedem kilogra- mo\r težkega amerikanskega grozda, šaljiva po.šta in druge zanimiivosli. — Svirajo doinaci taniijuraiši. Začetek ob (). uri zvečer/Vse prijatelje neprisilje- ne za^bave vlj.udno vabi odbor. d Iz Vitanja. V nedeljo zvecer se je vslrelila z revolverjeni 19-letna looena delavčeva. žena Helena ]Jristavišek. Zadnji čas je silužila ])ri gostikii'cai'ju Horvatu v Žailcu. d Cenc za $eno in slamo v Maribo- ru Irdne. Seno 90—150, slamu 50. Dovoz slaib. d Mislinjska podruznica SPD v Slo- venjgradcu abvešča vse cenjene turi- ste in izletni'ke, da bo njen dom na I'rski gori dne 20. in 21. oktobra ob vsa'kem vremenu odprt in oski-bovian. d Vladne podpore. Vas Gornje Je- zero pri Curknici je k-.tos poleti pogo- rela do tal. Ljudje so brez strehe, oble- ke. hrane in krine za živino. »Slove- nes je tatkrat prioibcil brzojavko iz Beograda, da je vlada dovolila za tui pogorelce dva milijona dinai'jev pod- pore. Jesen je tu, deiz in mraz tudi — a te podpore ni od ni-koder. Vkljul.) YWcgain.O'gocneini'U vpHvu g1. dr. Ko- rošca . . . d Zahixda. Namesto venca na grob umrlogiii g. dr. Kunsta je daroval g Avgust Veble, tajnik srezikega gremi- ja trgovoev v Celju Podpornemu dru- štvu za revno otroke v Gaberju zne- sefc po 50 Din, za katero darilo se \ imenu revue dece za.haaljuje odbor. cl Zeleznüka nesrem v Ylajkocrtt. Včeraj na vse zgodaj je zaivozil osebni vlak nai pastaji \'lajkova,(3 (ozkotirna železnica, blizu Valj-eva) v mesani vlak, kateremu je razbil lokomiativo in os-em vaig-onoiv. Jeden sprevodfnik je bil ubit, štiri osebe težko ranjene, G jia laihko. d SenzitcijoiHilen unior na Bledu. Pod goro Babjkn zobom pri Bledu so te dni slučaijno našli zoiglenele ostan- ke žemskoga tru])la. Preiska^a je na podlagi ostankov obleke dognada, da gre za 21-letn.o kuharico Anico Vrs- nikovo, katero je dtaimiev.no njen ljub- ček 24-letni tesairsfki pomočnik Janez Kokalj zN-aibil 19. avg. letasnjega leta v gozd, jo taim ubil in truplo sežgal. Za Kokaljem je izdania tirailica, Ta uniior je jeden ad najbolj zverinskih, kar se jih je zigodilo zadnji čas v Slo- ven iji. d Untor v Žetalah. V nedelio 7. t. xn. z\ečer je bil izvršcn uriior v Krhicu. Sele preel par leti priženjenega 25-let- nega gospodarja Vincenca Horvata so našli umorjenega na postelji. Umori- la sta ga tašča in svak. d Trgatev r Halozah je že price la. Kako.vost, niošta pa ne zadovoiljuje, ker ctoseza komaj 15—16 stopinj. Eventuelni lepi dnevl bodo kakovost pri onih, ki bodo cakali. nekoliko zbodjsali. d Krajevno sad-no razstavv priredi v Dolu pri Hrastniku taimošnja agil- na sadjarska in vrtnan-ska podružni- ca. d Falsko električno omrežje se raz- širi že letošnjo jesen tudi do Varaž- dina. S tem je najibrze falska družba zakljuicila1 za-enkrait «vbje invfesticije v daljnovodih. Ozemlje, ki ga pres-kr- buje Fala z elektricniin tokom, je se- daj dosti veliko: Na eni straini dodgi pas Fada1—Mairibor—Slov. Bistrica— (Konjice in otkolica še niso priklj.uče- ne) — Gelje—Laško—CZidani most) —Trbovlje; na drugi strani teče veli- ki vod iz Maribora preko Ptuja v Or- mož, Ljiutomer in Mursko Soboto. Iz Or.moža vodi odcepek preko gornjega. viaraiždinsikega podja (Ladanje) v Va- raždin,. To so sedaij gkivne žile airteri- je. S tem pa še elektrifikacii'ska akcijn za naiše gos-podairske kroige ni konca- na. Delo občin, zadrug, znaibiti tudi oblasti in okrajnih zastopov bi moralo iti sedaj na zgastonje omrežja. Veliko je So krajGv, ki so brez elektrike sa- liio radi tega, ker ni v njih primerne inicijative.: Tja bode treba primer no inicijativo prinosti od zunaj! Ce olx:i- ne same jn zac|ru,ffe ne zniorejo orga- nizacij,skih stroskov, naj bi pomagala zlasti oblast, ki je to tudi dolžna sto- ]iti. ker je obdačila tok brez vsake protidajatve! d Opozorilo. Te dni bili so dotisknni nannizni kakcr tudi podložni koleda.r- ji, katere izcki.je Zaiklada Hrvatskog Naroda za ohskrbo in odgoi sirocadi hirvatskih mucenika bdagp. Stjepana i Pavla Rad:k:a ter dr. Djiura Basarič- ka. Obe vnsti kodedaj'ja ste zelo oku.s- no izdelani tako da istih zuna;njoKt lahiko služi kot okras na mizah v, so- Ijaih, piisarnah itd. Naročila na veli- ko za celo Sla.veni.io se naj naslovijo na: Poštni predal 249 Ljubljana ka- kor tudi s« naj na isti na»slov javijo oirv 116 • NOVA I) OB A« Stran 3. s počitkom vred je Irojalo stvar- jenje sveta, torej pomeni šievilo 7 popolnost. To je dokazano s 7 pred- nostmi, katere ima Ir.govine iz mest in vecjib trgO'V, ka- terc zeli.jo prevzeti prodiaijo. 921 d Samo predsodek je, če -kdo misli, da iz rži ni ka.ve. V tisočerih rodbi- n-dh uživajo Žiko brez primesi /ma- te karve v papolno zadovolinost. So- veda je pa treba pri n-nkupu paziti izrecno na ime »Žika«, ki je zafcanito zavarova.no. Vidovclanska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Da I jo.) Hi. Narad no skupscina. Narodna skupscina je kolegij, je zboi' onih oseb. imenwanih poslanci, ki jih izvoli narod. Narod v drza'vno- pravnem simislu ao volilci, ta narod se naj strinja kolikor mogoče s pojmiom prebivalstva:, to se pravi, dana naj bo kar najsh'isa in naijsplošnejša volilna pravica. RaizpraivljaJTmo najprcj o skliceva- nju. otvarjanju, zaklj.ueevanju in raz- pušcanju narodne skupščine. Ko mo voilitve koneauie, še ni narod- ne skupščine. Ta se mora šele sklicati in komsiti-tuirati. Kaikor kralj pozivlja vclilce k volitvam, 'taiko skliče tudi po- slnnee, da so konstituirajo v narodno skupščino. Kralj ima dolžnost, da na- rodno skupščino skliče. Ge bi kralj ne sklical skupščine, se ta ne bi smela sa- ina sestati, pomenilo bi pa to od stra- ni kralj a krsitev usta,ve, za kaitero so ministri odgovorni. V slučaju razpusta se mora sklicati nova s-kupščina naj- pozneje v stirih mesecili. Seßtane s*e v prestolnem mestu Beogradu, ob voj- nom času pa mora biti sklicajia v kraj začasne pre-stolnice. Prestolnica je oni kraj1, kjer «e nahajata 'kralj in central- na državna uprava. Kralj otvairja in zaključuje zaseda- nje. Zaključuje se tedaj, ko je skup- scina dolo končala. Pri presoji vpra- šanja, da-li je delo köiica.la. ni kralj popolnoma svoboden, zaključiti se nanwec zasedamje ne more preje, dok- Ler ni rešen redni lettni proračim ali liudžet. Čas od otvoritve do zakl'j.uc-enja narod/ne sknpsčine imenujenio zaseda- nje. Oh zaključenju mora kralj ozna- eiti vedno dan novega zasedlanja. V vojnem času je skupščina stalno zbra- na in v tern slnčaju tudi saima od'loca, ~'}h ostane zbrana aJi se razide. Zaiklju- cpvianj^ skupščiine in od^oditev sej na- rodne »kupščine je nekaj razlicnega. Ob zakljucövanju je koivsiano dolo, do- ločeno za dotično dobo, pri odffodilvi se pa samo preikine žo za potov čas doloteeno delo in se po sklicanju zopet- nih s.ej nadailjuje tarn, kjer se je prej koncal'o. Kralj nima pravice odigoditi soje skujweine. to S'tori lahiko le na- rodna skupščina sawia, pac pa lahko kralj zoipet sklice na.rodno skupščino, ki je odgodila svoje .s.eje. Ločiti se mo- ra dalje redno in izredno zasedanje narodne skupščine. Red'no za^sedanje i^ obligat or no za.sedamj'C, ki se pričn« vsako lelo 20. oktoihra, izredno zase- 'lanje pa se propušča kral.iev.emu pre- vdarku. Dobo ene skupščine od enih volitev do drugih se označi kot lefjisln- htrna perijodd ali skupščimka doba. Mess ni kino. Y petek i-.. soi'ot i;). jti nedeljo 14. oktobra najveeji film cele sezone: »Svobodna ljubetzen« i)o znameniti draimi Arturja Schnitzlor- j ja v 7 dej. V glavni vlogi na-jboljša nemška igralka Evelin Holt in Bruno Kastncr. Film, s kaiterim se da pri- mer j,a.ti odino le Tolstojevo »Vstajo- nje«. Greb bi bil za usakega, ki bi la film za.miid.il. Predprodaja v^torpnic v trafiki Kova.c. V pondeljek in torek najnovejši Tom Mix-film > Junak \-seh casov«. — Prednaznanilo: »Žena, ki ne more reei ne« in ->Pomlad ljubcz- ni*. Norma.1'110 znaša ta doba 4 leta, lahko je tudi krajša, če se prej razpusli, kar se je pri nas doslej vedno zgodiio. Kralj lahko razpusli. n-arodno skupšči- no, kadar hoee, seveda pod odgovor- no^tj'O ministrskega sveta. Da se skupscina konstituira je po- trebno: 1. Da je navzočih ena tretjina ])oslancev, 2. da se ugotovi, da so te navzoice osebe fatkticno poslanci in da se poslanci s pris.ego zawzejo izvrše- vati poslanstvo ter 3. da se iav.olijo skupščinski organi ali skupšcinski bi- ro. Ugotovitev, overm^ljenje ali verifika- cija mandiatoiv — kot se to naivadno rece — in priseganje poslancev se vrsi le oirkrat v vsaki l'egislaturni perijodi, dočim se sestajanje poslancev in izvo- litev skupščinskih organo\- mora vršiti pri vsaikem novem zasedanju. Ko se je skupscina konstituirala, so ne more pričeti svoje s-tvarno del ova- njc. treba je še njene formelne otvo- ritve po kralju s prestolni-m govororn ali preko ministrskeiga sveta s posla- nico a;li ukaizom, Po tem slovesnem aktu sG šele pri-čne delo, toda polnove- Ijavno more sklepati narodna skupsci- na. re jo prisotnih vsaj ena tretjina v.soh pas lance v, ta tretjina je taikoava- ni kvorum. Na prvem sestanku skup- šeine se izvoli le začasno prcdscch/i- štvo. Sestanek otvori najstarej.si posla- nec, nato pa se izbere zaca^nega pred- sedni'ka in štiri tajnike. Sedaj v tem štadiju pregleduje narodina skupscina sama stein z,aiča»snim predsedništvom noobla^tila za poisliunco izvcljcm'h oseb in odloči k one no, da-li so bile pravil- no izdane in da-li so podani vsi pogoji za pcislanstMo. Ce se ugoU>vi, da je kdo nepravil'no izbraii za poslanca, se po- kliče v gkupščino v sumslu voHlnega redvi njegov namestnik \v. dotinie kan- didatne Hste aili če ta tudi ne more biti poslanec a:li če je umrl, se poizove one- ga sreskega'kamdidiata, ki je dobil naj- več glasov. To postopamje v narod ni skupščini mora biti koncano v 5 dineh. Glavno delo izvrši v tem oziru že preje tkzv. 21-clansiki verifikacijski odbor, ^i preštudira ves volilni materijal in po- da poročilo v skupščini. Naša narodna skupscina je torej v teim i)ri.meru neko soidišče. V nekaiterih drugih državah imajo za verifiikacijo mandatov poseb- nc voil'ilno sodiišče, kar je gotovo bolj prafvilno. Kajti tako kot je to pri nas urejeno, so prizadeti nad saimim se- bcj sod'niki. Ko so tako poslaoiske legitiiiiacije ovcTovljene ali verificirane, polože vsi poslainci prisego, da bodlo verno cuvali ust'ivo. Za tean sledi izvolitev definitiv- nega pradaednUtva, t. j. organov na- rodne skupščine in sicer eneiggi, pred- sednika, dveh podpredsednikov in šti- rih tajnikov. Predsedmištvo skupscine je ]io svojih funkcnjah najVažnejši funkcijonar v državi, važnejši kot nui- nister, saj je to predsedhištvo vrho\- ni organ parlamenta, ki je v'endar suveren. Kakor pri vseh vi-sjih orga- nih ni nobene sanikcije za njihovo de- lovanj'O (n. pr. kralj), tako je. tudi od morale skupšcinskega predsed'nika vse odvisno. Garancije za oibjektivno delo- vanje so podane le v moralni kvalile- ti teb organ ov. Ko je narodna skupscina konslitu- irana, sJedi šele otvoritev po kralju, kot že oinenjeno. Kralj takraft konsta- ti.ra.-dia je .skupscina konsiituii-ana in da sme prieeti svoje delovanje. Ko prestoilni govor kralj precita, iz4avija vlada syoj politicni ali delovni pro- gram za zasedamje. Spie.govoriti je trc-ba na tem niostu tudi o pravicah in d'olznostih narod- nih poslancev, Cl. 74 ustave pravi, da vsaik narod- ni poslanec zastopa ves narod, no pa samo onih, ki &o ga izvolili. Volilci ne Melirane bombažastB nogaifice po Din 10"—, 15'—, 18-—, 25'—. Afugleške ^ogavxce po Din IT—, 30"—, 32—, najboljSa kvaliteta Din 47"—. Volnene nogavice po Din 4250, 45"—, 501—, 60"—, 67—, 70-—, 85'—i 98'—, velika izbira v barvah. 10 p»a^e&itih kvaiitet mmmmmtaBttaisaasammBtmmmmBBmmmrasaammsBai^B črne od Din 50"—, 60"-—, 65'-, 75"— in naprej, v barvah od Din 704— naprej, milanese od Din 95"— naprei, svilene hlaie od Dm 95"-- naprej. NOVOST! Svilene podložene hloče tople trikot hlače, dobra kvaliteta Din 55" - najboljSa kvaliteta Din 140"— , smejo dajati in narodni pasla/nci ne .sinnen s])i'ejemati zaiiovodnih in ob- ve;:iiih navodil. Med pos'lanci in valilci ni prcwnega razmei'ja. Poslanec za/stopa kot rece- iio ves narod', vendar je to le fraza, le poJiticna ideja, ch\ mora .sJüziti po- sl.irior javnitn interesom. Da poslanec ne »sme sprejemati, niti volilec dati po- slancem navodil, ta ])repovod je pač brez sankcije. Ce se stori kaj kljub te- iiiu, ostane poslancev mand'at vendar le veljaven; saj poslanec je že radi bodoci'h volitev vezan na voliloe. Važna pi'avica poslancev pa obstoji kot v vseh parlameintarnih državah tudi pri nas, to je neodgovornost po- slancev po čl. 87 ustave. Nikdo.nain- reč ne sme nikoli klicati poslamca na odgovor zaradi glasu, ki ga je oddal kot clan nairodne gkupscine. Za vse V bivši Praunseisovi hiSi v Št. Jurju ob južni žel., se takoj poceni odda v najem obstoječe iz ene velike !epe svetle sobe in kuhinje z novim Stedilnikom. Inte- resenti se naf javijo pri g. Franc u Mastnaku, irgovcu v Št. Jurju ob j. ž. In tudi lovec se grcje s Zephirom, ker ve kaj mu prija, zato pozna to reč in kupi samo dobro peč. Izdeluje Zephlr-townrna peči, Subotica. Brezplačen opis na zahtevo. izjave in vse postopanje pri izvrseva- nju mandata, bodisi v sejah narodne skupsčine, bodisi v odborih ali v po- sebnem odpaslan^tvu ä!i v posebni d'olznosti ]io naročilu skupščine, so poslainci cdgovorni samo narodni skupsčini po doiorilih ])oslovnika. (Dalje prill.) Lepons de francais English lessons Lezioni d's Taliano Cozzi, Glavni trg 17. 2-2 M. Joštov paromlin Medlog — CeSje Ppodajalna Gosposka ui. 27 Na debelo ! Na drobno! Qelititi naroönn trgoyina 26-22 V Prešernova ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega blaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. Lostnihom OVfomoilÜQV in vsem cenjenlm strankam vljudno naznanjam, da izdelujem lu- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ter jih tudi popravljarn. lzdelujern tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča de!a. Za naročila se toplo priporočam JoŽe StajnkO, izdelovatclj avtokareserij CELJE, Ljubljanska c. 19, (v hlši g. Gregl, kovač). Postrožba totna. Cent aolldae lesenie ohHe in kompiste, r.=u o-erje, veste, lemberčke po najnovejših vziTch in korikurenčnih cenah nudi na drobno in debelo touarna plGtcnin Mil HRIŽfiNIt, Celje, 22 Poiul« A. 35 Prevzema tudi podpletanje nogavlo< Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 116. Obvešoam moje visoko čislane stranke, da od 1. okt. 1928 nisem veö vodja tukajšnje silijalke ZALOGE ČEVLJEV HUMANIK ker sem mesto odložil. Zahvaljujem se spoštovanim strankam za v sili- jalki Humanik mi izkazano zaupanje in prosim isto- öasno mi to zaupanje tudi dalje ohraniti v moji modni trgovini. Z odličnim spoštovanjem FR. KRICK, CELJE. üaznanilo. Usojam si javiti, da vodim zobnl atfcBje umrlega dr. A. Kunsta nespremenjeno naprej. Priporočam se cenjenemu občinstvu. Erika Kunstova, zobni atelje Celjc, Krclja Petra cesta 26. Gromofoni in plošče iz tovarne Edisen Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi irnenovana tovarna na zalog'i, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Gor« I Mmm, Geije knjsgar«^ in valetirgovfiia s papi^j^m, pisalnime in H&aSninti ppedm&ti. po vseh mestih kot vecditelje padruž«ic. Posebna izobrazba, skladižče ali prometni kapital nepotreb^n. — Mesečni dohodek ca, 150—200 dolarjev. VpraSanja na: „The flovelty Compnny" v Valkeftbupgu (Limburg), Nizozemska- Mebttrana soba z eno ali dvema posteljama, elektr. ! lučjo in separatnim vhodom, se odda v najern s 1. novembrorn v vili »Park- hof« v Celju. Proda se pisalna miza, stenska ura in par stolov. Naslov v upravi. Velika domača zavarovalna družba potre- buje za svoje glavno zastopstvo v Celju mladega, spretnega potovalnega uradnika za akvizicijo življenjskih zavarovanj. Re- flektanti s čednim nastopom in dohrirni trgovskimi zvezami, naj pošljejo oferte na upravo lista pod šifro »Stalna služba«. 1-3 Briwnica „1ORA" Celjc, Ppeler^ova ul. 8 brez pcdružnice. Dobra in čista po- strežba. Za dijake striženje po znižanih cenah. Se priporoča M. Bukevčan. Glasovir zelo dobro ohranjen, se proda. Naslov v upravi lista. SODE vseh velikosti ima vedno v zalogi po nnj- nižjih cenah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pomočnike sprejnie v stalno dclo. 8-15s Razsirjajte „Novo Oobo"! f|MÄ__._ „ iz vseh rudnikov in rlfjilu! naiboiiše vr8te S 1 vKiBVIJ dobavlja in do- stavlja najcenej§e Frawui Još4, CeSje« Alefcsandrova ul. 4 Elektrotvrdka Celje, Up ni. I izvrSuje inštalacije ^a elek- trično luč ir. pogon, popravlja rnotorja in aparate, postavlia antene, polni akumulatorje v za radio. Srroliouiia dohra postrežba. Jiizke cene Loviske puške v najboljši izdelavi, stre- livo, lovske potrebščine ra k e t e, riniike Iučif topiče, ben- gal, ogenj, žabice itd. priporoča P.ili i'iHufür Slomskou trg St. 4 (pri faml cerkvi\ Veselje je P H -I3r ffH las mwt m ^i9 B ff» ^Ui w pri Iva-jtiu l^egro.fu reparirafi. POCEM5 IN BEEZeiBNO! Maribor^ Vet rinjslko ul* 3O. Tel. 434. Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo weliko a:alügo vscih vrsft kozuliovin« V zalogi ikožuhovinski jilažči od Din 3.800'— (lastni izdelki). MARTIN QREHOVC, krznarski mojstor, 15-6s CELJE, OOSPOSICA ULICA 14. Din S5Ö8" itofasfe moike obleke inDfn 150"- lepe deške obfeke v manufakturni in konfekcijski trgovini Ivan Mastnak 1R CELJE, Kralja -|P^ I*-* Petra cesta St. lv-^ Velika izbira USNJATIH SUKENJ. Maznanilo preseiifve. Cenjen'm strankam in občinstvu vljudno naznanjam, da sem se presclila s SYOJo t^gsovlrso iz firalta i^etra ceste St. 33 WOSitEUO ULiGO štev. Z, nasproti gosiilne „3ELEN" SfflAREJA BORO^Č, CELJE, M3tdošič®w*a **V*ca St. 2 T^GUUIMA ŠIVALNIH STROJEV IN KOLES. Deiaj, nabiraj in Popolnoitta vamo nalozltß den^rne prihranke pri varčU] v miadosti, ^e^anif1 stevbeni in kreditni zadrugi i omej. zavezo v Gaberju pri Celju da T^Z^ Obrestuje luramitne ffiL ^l ^ vloge po ^M \Z O Vcčje stahic: vlogc po dogovoru najugodncje. larastvo za vloge uad 2,000.000 öln. Marljivost, tr?znost in varCnost so prcd- pogoj nravnosti! Pri nalothl -snentta do SO Din se dobi nahJraSiiik na dom. Pisarna v Celju Prešernova ulica 6. Iz malega raste vcJiko I Tiska in izdaja Zvezna tiskarna. — Odgovoron za izdajatelja, tiskarno in rcdakcijo Milan Cetina v Celju.