1994- vi^ KRONIKA ^ -2/42 Časopis za slovensko krajevno zgodovino Aleš Gabrič ZGODOVINA, PISANA V "STAREM DUHU" Pred šestdesetimi leti je izšla prva številka revije za krajevno zgodovino. Najprej je to bila Kronika mestne občine ljubljanske, kot je bilo zapisano v glavi 1. in 2. številke v letu 1934. Uvodnik novi reviji je "ob 15-letnici osvobo- jenja, 1. decembra 1933", napisal ljubljanski župan dr. Dinko Puc. Poslanstvo nove revije je označil takole: "Objektivno in mimo bo prinašala vse o Ljubljani, kar je vredno, da ostane v spominu. Pisala bo zgodovino njenega prebi- valstva, posameznih stanov, znamenitih oseb in važnih dogodkov; pripovedovala bo povest njene industrije, trgovine, obrti; beležila bo njeno kulturno stremljenje, umetniški razvoj; zemlje- pisci, geologi, starinoslovci bodo prinašali svoje študije o njej."i Že s 3. številko 1. letnika seje koncept novo- pečene revije spremenil. V uvodniku te številke je mariborski župan dr. Franjo Lipoid zapisal, do so v Mariboru z veseljem sprejeli pobudo Ljub- ljane, da se Kronika mestne občine ljubljanske spremeni v Kroniko slovenskih mest. Po nje- govem mnenju naj bi torej bila Kronika "zgo- dovina vsega našega nacionalnega stremljenja v veliki Jugoslaviji", v njej pa bi morali sprego- voriti tudi o tistih slovenskih mejnikih, ki so ostala zunaj Kraljevine Jugoslavije, o Gorici, Trstu in Celovcu.^ Po Lipoldovem uvodniku so pozdravili pre- oblikovanje revije v Kroniko slovenskih mest še župani nekaterih drugih slovenskih mest.^ Kronika slovenskih mest je izhajala kot revija četrtletnica sedem let, vse do zasedbe Jugosla- vije, ki so ji na kulturnem področju sledile preki- nitve izhajanja številnih slovenskih revij. Zadnja številka Kronike slovenskih mest, tj. četrta števil- ka VIL letnika, je izšla decembra 1940. Prva šte- vilka Vin. letnika, ki je že bila v pripravi, pa ni ugledala sveta. Od vsega začetka so revijo tiskali v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Ta je z letom 1937 prevzela poleg tiskarskih še založniške posle. Poleg znanstvenih razprav je Kronika ob- javljala še kronološke preglede dogodkov v slo- venskih mestih za obdobje od konca 1. svetovne vojne dalje."* Dobro desetletje po izdaji prve številke Kro- nike so se razmere v Sloveniji močno spreme- nile. Po koncu vojne so zapihali drugačni poli- tični in ideološki vetrovi. Nova oblast je povsem spremenila do tedaj uveljavljene poglede na re- vije. Strokovne revije, ki v letih 1941-45 niso izhajale, tudi neposredno po osvoboditvi niso nadaljevale z delom. Njihova usoda je bila od- visna od mnenja nove oblasti. Ta pa ni z naklo- njenostjo ocenjevala zgolj strokovnih stremljenj številnih predvojnih uredništev in urednikov, temveč je v novem času zahtevala točno dolo- čeno ideološko naravnanost, strokovni kriterij pa je bil po njihovem pojmovanju drugotnega po- mena. Za uredništvo Kronike slovenskih mest pa ne bi mogli reči, da jim strokovni kriterij ni bil vodilo uredniške politike. O usodi starih knjig in revij je odločalo mi- nistrstvo za prosveto Slovenije, ki je julija 1945 začelo z akcijo izločanja ideološko in politično oporečnih del iz knjižnic in knjigam. Delo je vodila posebna komisija za pregled knjižnic, ki je upoštevala zahtevo novih oblastnikov, da morajo v novi dobi tudi kulturo in kulturne ustanove vrednotiti s političnimi kriteriji. Ti pa so bili podrejeni komunistični ideologiji, marksizmu.* Komisija, ki je sestavljala spiske prepoveda- nih del, je s prvim spiskom (27. julija 1945) poslala knjižnicam in knjigarnam še navodila, kako naj postopajo z izločenimi deli. Knjižnice so morale našteta dela izločiti iz javne uporabe, jih hraniti ločeno od ostalega gradiva, dostopne pa so smele biti le za študijske potrebe.^ Za knjigame niso bila predpisana tako natančna navodila in so bila možna različna pojmovanja direktiv ministrstva. Nadzor nad delom javnih knjižnic in s tem torej tudi nad izvajanjem čiš- ^ Kronika mestne občine ljubljanske, I, št. 1, 1. 1. 1934, str. 1. ^ Kronika slovenskib mest. I, št. 3, avgusta 1934, str. 161. 3 Ibidem, str.162-163. "* Glej: Anka Vidovič-Miklavčič: Bibliografsko kazalo Kronike slovenskih mest, Kronika, XXn, št. 3, 1974, str. 203-241. * Arhiv Republike Slovenije (dalje: ARS), Fond Ministrstva za prosveto LR SLovcnije (dalje: MP LRS), dok. 3159-45. Ö RS, MP LRS, dok. 3159/2-45. 1 1994- KRONIKA èM^ -2/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino čenja ideološko nezaželene literature je z uredbo, izdano septembra 1945, dobil oddelek za ljudsko izobraževanje ministrstva za prosveto7 Zgodovinske strokovne revije niso bile nave- dene med revijami, ki so morale biti izločene iz javne uporabe. Toda izdajateljem revij je ostalo po nejasnih navodilih ministrstva za prosveto odprtih kup vprašanj. Ali je potrebno izločiti iz prometa celotno revijo, pa čeprav je v njej le en članek ideološko sumljiv? Ker je bilo treba iz del izločiti "dinastične slavospeve" in "fašistično propagando", kako torej ukrepati v primeru, ko je šlo za objavljanje novic o politikih tistih poli- tičnih skupin, ki so v 2. svetovni vojni doživele poraz? Takšna in podobna vprašanja so se zastavljala tudi vodstvu Učiteljske tiskarne v Ljubljani, ki je tiskala Kroniko. Predsednik in podpredsednik tiskarne Josip Ribičič in Drago Supančič sta zato 21. januarja 1946 zaprosila ministrstvo za dodat- ne informacije. Kot sta zapisala, je "ostalo nekaj vprašanj nezadostno pojasnjenih", med njimi tudi tisto, kako naj sploh knjigarne postopajo z izlo- čenimi deli. Za našo problematiko je seveda zani- mivo vprašanje, ki se je odprlo vodstvu Uči- teljske tiskarne v zvezi s Kroniko. Ribičič in Supančič sta vprašala: "Zelo potrebna bi bila tudi pojasnila glede zgodovinskih del. Tako je v 'Kro- niki slovenskih mest' redno objavljena še kronika o dogodkih. Dostikrat se pri tem navajajo do- godki, pri katerih igrajo glavno (vlogo, op.p.) člani bivše dinastije. Ali se morajo takšni pasusi rigorozno izbrisati ali pa je pri presoji teh mest dopustna neka širokogrudnost in do katere meje? Ali pa naj se izloči sploh vsa 'Kronika' in bi se na ta način dostikrat izločilo tudi gradivo, ki vsebuje dragocene podatke?"^ Ob tem je vodstvo Učiteljske tiskarne povpra- šalo še po načelnem stališču do starejših zgodo- vinskih del, saj jim tudi navodila glede teh vprašanj niso bila jasna: "Ta dela so sicer pisana v starem duhu, so pa zaradi svoje vsebine dra- gocena. V zvezi s tem omenjamo Staretovo Občo zgodovino, Gruden-Malovo Zgodovino Sloven- cev, Dimitzevo: Geschichte Krains."^ Učiteljska tiskarna je poleg dopisa poslala ministrstvu za prosveto še ocene knjig, ki so jih še imeli na zalogi. Za bralce Kronike je seveda najbolj zanimiva ideološka ocena Kronike, iz Uradni Ust SNOS in NVS, 22. 9. 1945, št. 37, str. 169. * ARS, MP LRS, 5k. 6, Dopis UCitcljskc tiskarne, d.d. v Ljubljani, 21. 1. 1946. ' Ibidem. katere je razvidno, na kakšen način je bilo možno razumeti zahteve kulturne politike. Ideološke ocene knjig in revije je sestavil upravnik knji- garne Učiteljske tiskarne Aleksander Železnikar. Uvodoma je postavil čisto načelno vprašanje, s katerim je opozoril na razliko med obširnejšim, znanstveno zasnovanim delom revije s članki iz zgodovine mest, in drugim, bolj poljudnim kro- nološkim naštevanjem dogodkov iz medvojnih let. Pri tem je, poznavajoč in upoštevajoč zahteve komunističnih ideologov, pripomnil: "Prvi del je skoraj brez izjeme vsebinsko neoporečen, v dru- gem delu pa se objavljajo tudi fotografije in izjave javnih delavcev, od katerih so bili nekateri izraziti protikomunisti in pristaši prejšnjega re- žima."io Kot "napake" iz prvega letnika Kronike je ocenjevalec naštel "fotografije dr. Pavla Pestot- nika in inž. Remca, ki sta oba sedaj na begu", objavo govora "župana Tavčarja v proslavo 1. decembra in Karadjordjevičev", pohvalne besede na račun magistratnega direktorja Frana Janči- gaja, objavljene fotografije "znanega nacista prof Zupančiča", pa bivšega novomeškega župana dr. Rezka, krškega škofa Srebmiča in prelata dr. Sla- viča, regenta Aleksandra itd. Kot napake so na- štete še nekatere omembe kralja Aleksandra in kritike komimistične dejavnosti med svetovnima vojnama. Železnikar je oceno prvega letnika Kro- nike zaključil takole: "Navedeno gradivo bi se moralo iz Kronike izločiti, nakar bi se mogla Kronika prodajati. Zaradi drugega dragocenega gradiva pa bi se morda mogla vsa Kronika ohra- niti za znanstvenike in večje knjižnice."^! Na tak način je Železnikar analiziral še neka- tere zvezke iz starih zalog Kronike. Namesto dol- goveznega naštevanja "napak", ki jih je "zagre- šilo" uredništvo Kronike slovenskih mest, je bolj smiselno opozoriti na vprašanja, ki so se zdela sestavljalcu ocen, ki je upošteval navodila mi- nistrstva za prosveto, sporna. Največkrat so kot sporne omenjene navedbe in fotografije politikov in vidnih javnih delavcev iz tistih političnih skupin, ki so v državljanski vojni doživele poraz. Pogosto gre za kralja Aleksandra in druge člane kraljevske družine, za bana Dravske banovine dr. Marka Natlačena, za dr. Antona Korošca in za župane slovenskih mest. Na več mestih je ocenjevalec posebej poudaril, da je Kronika objavljala zelo ugodne Ibidem, priloge k dopisu: Kronika slovenskih mest. Nadaljnje navedbe so iz tega dokumenta. " Ibidem. 2 1994 - vi^ KRONIKA ^ 2/42 časopis za slovensko krajevno zgodovino ocene dela teh ljudi. Drugi politični zadržek so bile negativne ocene komunističnega delovanja in komimistične ideologije, ki jih najdemo v kronoloških pregledih. V nasprotju s tem so v ocenah Učiteljske tiskarne seveda negativno oce- njene pozitivne ocene delovanja katoliških usta- nov. Za povojno politično stvarnost so bile spor- ne še objave del tistih javnih delavcev, ki so maja 1945 pobegnili v tujino. Tovrstna poteza je po- sebej omenjena pri inž. Vladimirju Remcu, dr. Pavlu Pestotniku in kiparju Franu Goršetu. Učiteljska tiskarna je, po svoje razumevajoč navodila ministrstva, predlagala prepoved pro- daje treh zvezkov Kronike slovenskih mest, ki so jih še imeli na zalogi. To je veljalo za 3. številko letnika II (leto 1935), za 1. številko letnika m (leto 1936) in za vezani sedmi letnik (leto 1940). Prva od omenjenih predlaganih prepovedi, torej tretja številka E. letnika, ki je izšla oktobra 1935, je imela tri "napake". Na str. 234-239 je objavila pregled zgodovinskega razvoja uršulin- skih šol v Ljubljani, "ki zelo naglasa uspešnost pouka v laršulinskih šolah". Za članek Janka Orožna Veliko Celje in nova občinska uprava (str. 241-243) je Železnikar zapisal, da "se ta uprava zelo hvali in se objavljata sliki župana Mihelčiča in podžupana Stermeckega, ki je bil pred kratkim obsojen na 10 let". Tretja politično vprašljiva zadeva v tem zvezku je bila objava več slik iz evharističnega kongresa 1. 1935 v Ljub- ljani in objava slike bana dr. Marka Natlačena na str. 256 (v dokumentu Učiteljske tiskarne je na- pačno napisano "bana dr. Adlešiča", op.p.) V prvi številki III. letnika je bil posebej moteč uvodni del, saj je Jakčevi sliki kraljice Marije sledil obširen članek Osnove sodobne zaščite otrok v Sloveniji (str. 1-18) z naštevanjem pred- vsem katoliških ustanov: Vincencijeve družbe, Vincencijeve ustanove, Marijanišča, Lichtentur- novega zavoda, Katoliškega društva gospa, Kongregacije šolskih sester sv. Frančiška v Mariboru, otroške bolnišnice, gluhonemnice, se- lezijancev itd. Ob tem so bile objavljene številne fotografije slovenskih cerkvenih dostojanst- venikov, sledilo pa je poročilo "o Jugoslovanski uniji za zaščito dece s sliko kraljice Marije, ki je tudi prevzela častno predsedstvo na kongresu te unije." V istem zvezku je bil v kroniki dogodkov (na 72. str.) na sporen način opisan spopad med komunisti in Orjvmci 13. julija 1924 pred Mag- dičevo trgovino v Ljubljani, saj je bil večji del krivde pripisan komunistom. V VII. letniku Kronike slovenskih mest so bile sporne objave številnih notic in fotografij članov kraljevske družine, škofa Rozmana, bana Natlačena, župana Adlešiča. Hudo moteč je bil tudi obširen članek o natečaju za postavitev spo- menika kralja Aleksandra v Ljubljani z veliko fotografijo spomenika po odkritju (št. 3, str. 129- 141). Železnikar je negativno ocenil še članek Franceta Steleta Ljubljana v letih 1935-1940 (št. 4, str. 215-222), saj so bile v njem izrečene šte- vilne pohvalne besede na račim delovanja mestne uprave z dr. Adlešičem na čelu. Prav tako je bil negativne ocene deležen še priložnostni članek ob smrti dr. Antona Korošca, v katerem je bil prvak pred vojno najmočnejše slovenske poli- tične stranke označen kot "politični voditelj Slo- vencev" in kot "edini program Slovenije" (št. 4, str. 251-253). Kritik so bili deležni še nekateri drugi zvezki Kronike slovenskih mest, le da je Učiteljska tiskarne ocenila, da gre za manjše "napake" in ni predlagala prepovedi nadaljnje prodaje posamez- nih zvezkov. Za drugo številko I. letnika je predlagala, da bi prelepili fotografije prof Rem- ca, "nacista" dr. Riharda Zupančiča, župana dr. Adlešiča. Druga možnost je bila "izločiti vso kro- niko dogodkov in potem ni zadržka". Za tretjo številko letnika III je Učiteljska tis- karna predlagala, da "se lahko prodaja, če se zle- pita str. 196 in 197". Na sporni str. 196 sta bili namreč objavljeni dve fotografiji z obiska kralja Petra II. v Ljubljani in "na obeh slikah se dobro vidi tudi dr. Natlačen". Poleg pripomb na račun posameznih podatkov in člankov iz Kronike v letih 1934-1941 nam ocene povedo še marsikaj drugega iz življenja tistih dni in iz preteklosti časopisa za slovensko krajevno zgodovino. Vodstvo Učiteljske tiskarne se je očitno pripravilo na najostrejši možni ide- ološki poseg na področju založništva in knjiž- ničarstva. V oceni Kronike in ocenah ostalih pri- loženih del so predvideli naj ostrejše možne posege komisije za pregled knjižnic slovenskega prosvetnega ministrstva. Učiteljske tiskarne nika- kor ne moremo šteti za pobudnika izločanja knjig in revij iz javne uporabe. Pač pa njene pripombe po svoje pričajo, do kako različnih razumevanj navodil lahko pride na terenu, če so smernice preveč splošne in dopuščajo preveč samovoljne interpretacije. V dopisu Učiteljske tiskarne najdemo tudi dokaz, da niso bili ravno pristaši močne cenzure in prepovedovanja tiskanih del. Ribičič in Zupan- 3 1994 vi^ KRONIKA èM^ -21 Al Časopis za slovensico l