Iščemo karantenske in druge gozdu nevarne organizme 
Dvojnozobi smrekov lubadar (Ips duplicatus)
Dr. Maarten de Groot, Oddelek za varstvo gozdov, 
Gozdarski inštitut Slovenije (maarten.degroot@gozdis.si)
GozdVestn 76 (2018) 2
ISSN 2536-264X
1
3
2
4

GDK 145.7(045)=163.6
LATINSKO IME
Ips duplicatus (Sahlberg, 1836)
RAZŠIRJENOST
Avstrija, Belgija, Bolgarija, Češka, Estonija, Finska, 
Hrvaška, Nemčija, Madžarska, Kazahstan, Latvija, 
Litva, Norveška, Poljska, Romunija, Slovaška, Švedska, 
Japonska, Rusija
GOSTITELJI
Glavni gostitelj je navadna smreka (Picea abies), 
napada pa tudi druge vrste smreke (Picea spp.), bore 
(Pinus spp.) in macesne (Larix spp.). 
OPIS 
Odrasli hrošči so temno rjavi s štirimi zobci na vsaki 
strani koničnika in so dolgi od 3 do 4 mm (slika 1). 
Odrasel hrošč prezimuje v skorji in stelji. Hrošči prvič 
rojijo maja. Dvojnozobi smrekov lubadar v glavnem 
napada stoječe oslabele smreke, starejše od 60 let.  
Gostitelja naseli višje na deblu ali na debelejših vejah, 
ko se zelo namnoži, pa kjerkoli na drevesu. Drevo 
prvi naseli samec, ki v skorjo izvrta glavni rov, izdela 
vhodno kamrico  in vanjo privabi 1–5 samic. Vsaka 
oplojena samica naredi daljši rov v smeri navzgor 
ali navzdol od vhodne kamrice in vanj na vsako 
stran zaleže jajčeca, ki  jih zalega posamič v enakih 
razmikih (slika 2). Ena samica lahko odloži od 1 do 
60 jajčec. Ličinke, ki se izležejo, so bele in izjedajo 
rove v smeri pravokotno na materinskega. Ko ličinka 
konča svoj razvoj, se zabubi na koncu rova (slika 3). 
Ips duplicatus lahko razvije tudi sestrske generacije. V 
eni sezoni se lahko razvijejo ena, dve ali tri generacije, 
na kar vplivajo podnebne razmere. 
ZNAČILNA ZNAMENJA 
(SIMPTOMI)
• Razbarvanje krošnje,
• okrogle izhodne odprtine,
• rovni sistemi pod lubjem na zgornjem delu debla  
 in na vejah (slika 4),
• vsipanje rjave žagovine iz vhodnih odprtin,
• odstopanje skorje. 
VPLIV
Navadna smreka je pomembna drevesna vrsta v 
gospodarskih gozdovih. Ips duplicatus lahko pov-
zroči propad stoječih smrek in drugih iglavcev. 
Pogosto se pojavlja skupaj z osmerozobim smre-
kovim lubadarjem (I. typographus). Podlubnik je 
tudi vektor gliv, ki povzročajo modrikasto obarva-
nje lesa in bolezni drevja. Zlasti problematičen je 
kot vektor fitopatogene glive Ceratocystis polonica.
MOŽNE ZAMENJAVE
Lahko ga zamenjamo z I. typographus in Pityogenes 
chalcographus.
DODATNE INFORMACIJE
• Portal o varstvu gozdov (www.zdravgozd.si) 
• Portal Invazivke (www.invazivke.si)
• Gozdarski inštitut Slovenije (www.gozdis.si) 
Slika 1: Odrasel dvojnozobi smrekov lubadar (foto: Milan Zubrik, 
Forest Research Institute - Slovakia, Bugwood.org)
Slika 2: Rovi ličink pod lubjem (foto: Robert Dzwonkowski, 
Bugwood.org)
Slika 3: Buba dvojnozobega smrekovega lubadarja (foto: Stanislaw 
Kinelski, Bugwood.org) 
Slika 4: Vhodne odprtine dvojnozobega smrekovega lubadarja 
(foto: Stanislaw Kinelski, Bugwood.org)
GozdVestn 76 (2018) 2
ČE OP AZITE OPISANE SIMPTOME ALI NAJDETE ŠKODLJIVCA,
obvestite Gozdarski inštitut Slovenije (Oddelek za varstvo gozdov) ali 
o najdbi poročajte v spletnem portalu Invazivke oziroma z mobilno aplikacijo Invazivke.
Dvojnozobi smrekov lubadar
Publikacija je nastala v okviru projekta LIFE ARTEMIS (LIFE15 GIE/SI/000770), ki ga 
sofinancirajo Evropska komisija v okviru finančnega mehanizma LIFE, Ministrstvo za 
okolje in prostor, Mestna občina Ljubljana in Javna agencija za raziskovalno dejavnost 
Republike Slovenije. Priprava prispevka je bila izvedena v okviru Javne gozdarske službe GIS.