>"7 703 5 3 "73 4020
Krvave zvezde Vandàli iz Londona Starega piskra pekli potico
Stran 15	Stran 17
Št. 74/ Leto 62 / Celje, 18. september 2007 / Cena 0,81 EUR
9770353734020
NOVI TEDNIK
Med prvimi dobitniki znakov specializiranih kmetij je tudi kmetija Konrada Arbajterja iz Skomarja. Znake je podelila direktorica KGZS Nataša Belinger.
Za se bolj specializirane kmečke turizme
Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je kmetom, ki imajo dopolnilne dejavnosti turističnih kmetij ter so hkrati izpolnila določene pogoje, na Mednarodnem obrtnem sejmu podelila znake za specializirano ponudbo na kmetijah. Projekt, ki so ga skupaj z nekaterimi ministrstvi začeli pripravljati že pred leti, so letos le izpeljali do konca ter znake podelili 26 kmetijam, od tega devetim iz naše regije.
Znak, kot je na primer družini z otroki prijazna turistična kmetija, kolesarjem.
invalidom prijazna kmetija (zaenkrat so oblikovali osem različnih specializiranih znakov), naj bi turistom zagotovil ustrezno kakovost, poleg tega se bodo v ponudbi turističnih kmetij lažje znašli. »Znaki služijo kot dodatek, po katerih bodo specializirane kmetije potrošniki, torej turisti, lažje prepoznali,« je uvodoma poudarila direktorica Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Nataša Belinger, »ravno turizem je namreč na naših kmetijah ena pomembnejših dopolnilnih dejavnosti.«
Znak, ki je kot nekakšen certifikat, velja štiri leta, nato pogoje na kmetijah znova preverijo, je poudarila vodja projekta Milena Kulovec. »Izmed predlaganih znakov se le za znak ljubiteljem konj in jahanja prijazna kmetija še nihče ni odločil, a verjamem, da se bodo po prvih podeljenih znakih za kandidiranje odločili tudi tisti, ki so sedaj še oklevali.«
Kot so še dodali ob koncu, bo prireditev podelitve znakov specializiranih kmetij na obrtnem sejmu odslej stalnica.
RP
Rdeči karton za avtomobile
Z organiziranim sprehodom po mestnih gozdovih in z dnevom javnega prevoza so se tudi v Celju, podobno kot v številnih drugih evropskih mestih, začele prireditve ob tokratnem evropskem tednu mobilnosti. Letošnji slogan Vesela ulica cilja na osveščanje, da mobilnost pomeni tudi uporabo koles, javnega prevoza in ne zgolj avtomobila.
V Celju so prve dni tedna mobilnosti ob prireditvah delili tudi rdeče kartone avtomobilom. Na kartonček so zapisali, da naj nas namesto avtomobila vozi dobra volja, našteli razloge za manj avtomobilov mestih in pozvali, da v mestih ulice vrnemo ljudem. Dodali so še tri male ukrepe za velike učinke. Ti pa so - vozi manj, vozi učinkovito in vzdržuj avtomobil.
V času tedna mobilnosti bo Prešernova ulica v središču Celja zaprta za promet in sicer v sredo od 10.-12. ure, v četrtek od 9. -14. ure, v petek od 9. -10. ure in v soboto od 8:30-12. ure.
Začetek prireditev ob tednu mobilnosti pa vsaj v Celju ni bil najbolj spodbuden. Za štiri ure'zaprta Prešernova ulica je spet ujezila voznike, ki nanjo in preko nje niso mogli do doma ali do delovnih mest, dogajanje pa je nekam otožno simbolizirala le na ulici postavljena stojnica, ob kateri so redkim
slikajo v podvozu
zainteresiranim ponujali v izpolnjevanje anketo o (žalostnem) celjskem javnem prometu in predstavljali način usposabljanja voznikov v avto šolah.
Samo upamo lahko, da bodo preostale načrtovane prireditve bolj odločno in nazorno pokazale vse cilje tedna mobilnosti. Privlačna zna biti sredina predstavitev policije, Rdečega križa in sveta za preventivo in vzgojo v prometu, mlade pa bo gotovo
a Kersnikovi ulici.
pritegnil četrtkov poligon Ju-micar, popestren tudi s prometnimi igricami. V petek pripravljajo še Celjsko miljo -tek in pohod po nekdanjem obzidju Celja in v soboto še dan brez avtomobila, ko bodo predstavljali nordijsko hojo in s kolesarsko stojnico in spretnostno vožnjo za kolesarje promovirali kolo kot najbolj ustrezen nadomestek avtomobilom pri gibanju po mestih.
BRST
Nagradna igra Trajnostna mobilnost
V okviru evropskega tedna mobilnosti, ki traja od 16. do 22. septembra, je ministrstvo za okolje in prostor pripravilo nagradno igro, v kateri lahko sodelujete tudi bralci Novega tednika.
Obkrožite odgovor, ki se vam zdi pravilen, izrežite kupon in ga do 28. septembra 2007 pošljite v kuverti na naslov: Ministrstvo za okolje in prostor, Služba za odnose z javnostmi, Dunajska c. 48. 1000 Ljubljana, s pripisom nagradna igra Trajnostna mobilnost - Novi tednik.
Ministrstvo bo med prispelimi pravilnimi odgovori med našimi bralci 2. oktobra izžrebalo pet nagrad:
-	Veliki kolesarski vodnik po Sloveniji
-	4-krat DVD Neprijetna resnica
Vsi, ki ne bodo izžrebani za omenjene nagrade, pridejo
v izbor za skupno žrebanje Pravila nagradne igre naj-vseh sodelujočih časopisov za dete na spletni strani www.te-električno kolo.	denmobilnosti.si.
GURUS
Uporaba avtomobilov vsako leto narašča. V mestnem okolju je od 100 potovanj 82 opravljenih z avtom, samo 12 pa z javnim prevozom in le 6 s kolesom. Tudi obremenjevanje okolja s strani prometa je vedno večje. Zato si organizatorji evropskega tedna mobilnosti prizadevajo, da bi čimveč ljudi vzpodbudili, da bi se pogosteje odločali za prevoze s kolesi, javnimi prevoznimi sredstvi ali za skupne prevoze s prijatelji, sorodniki in sodelavci.
Koliko odstotkov potovanj v mestnem okolju opravimo z avtom?
a)	82 odstotkov
b)	74 odstotkov
c)	66 odstotkov Obkrožite eno od možnosti!
Ime in priimek........................................................
Naslov.................................................................
Nagradili najboljše, najizvirnejše in najzvestejše
V petek so na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju družba Celjski sejem, Mestna občina Celje ter Obrtna zbornica Slovenije podelili priznanja najboljšim, najzanimivejšim in najzvestejšim razstavljavcem jubilejnega sejma.
Vsak izmed njih je presojal po drugačnih kriterijih, skupaj pa so nagradili 18 razstavljavcev. Po mnenju Celj-
skega sejma se na sejmu najbolje predstavlja Območna obrtna zbornica Šmarje pri Jelšah, ki je umetniško in hkrati realno povezala obrtnike in izobraževalne ustanove v obrtniško ulico. Najvišje, z zlatim cehom, jih je nagradila tudi Obrtna zbornica Slovenije. Mestna občina, ki je podelila le štiri priznanja, je posebno priznanje za izdelke tradicional-
ne domače obrti namenila podjetju Soven iz Selnice ob Dravi, ki izdeluje volnene pletenine za poslovna darila. Celjski sejem pa še je letos odločil tudi za podelitev posebnega priznanja najzvestejšim razstavljavcem - prejel ga je Boris Žrjidar, ščet-karski mojster Vodic,-ki na obrtnem sejhtu razstavlja že štirideseti»; >À-
Celjani najboljši krovci
Na MOS-u se je odvijal tudi finale 8. državnega prvenstva mladih kleparjev in krovcev Slovenije, na katerem je zmagala ekipa Območne obrtne zbornice Celje.
Krovci so imeli pripravljeno ostrešje, na katerem so morali hitro, kakovostno in estetsko narediti vsa potrebna krovsko-kleparska dela. Starost tekmovalcev je bila omejena na.'24 let, v posamezni ekipi pa je poleg dveh tekmovalcev sodeloval še njun mentor.- /
Drugo mesto je zasedla skupina Ombočne obrtne zbornice slovenske Konjice, tretje pa tekmovalci iz Murske Sobote. Zmagovalci bodo čez mesec dni našo državo zastopali na svetovnem prvenstvu na Madžarskem.
HOV! TEDNIK
3
Za oživitev lesarske branže
Od nedelje je Velenje polno pik, kitk in različnih nogavičk, saj je na prizorišče 18. Pikinega festivala s padalom v spremstvu članov slovenske padalske reprezentance doskočila »uradna« Pika Nogavička.
Na prizorišču ob Velenjskem jezeru je bilo opaziti številne manjše in večje Pike kot dokaz, da so z malo rdečelasko zrasle že številne generacije. »Skočila sem s >tristomilijonovtisoč< metrov, da bi prišla med vas, še prej
pa sem videla cel svet. Z očkom sva se imela čudovito, jadrala sva po vseh morjih, vmes imela trikrat brodolom, se srečala z gusarji in jih premagala ... Vseeno pa sem težko čakala na druženje v Velenju,« je Pika, v svojem stilu seveda, pozdravila številno zbrano množico. Po nedeljskem odprtju festivala je Pika za teden dni zavladala Velenju, saj so ji ob soglasju vseh zbranih otrok okrog vratu tudi uradno nadeli župansko lento. Župan
Srečko Meh je vseeno poseben pozdrav namenil otrokom in jim zagotovil, da Pi-kin festival v Velenju ostane.
Včeraj so ob Velenjskem jezeru odprli vrata več kot 100 delavnic, poskrbeli za bogato spremljajoče dogajanje, v mestu bodo prikazali predstave, ki trenutno najbolj navdušujejo mlado občinstvo, zbirali bodo denar v humanitarni akciji ... Skorajda je nemogoče našteti številna radoživa dogajanja, ki letos minevajo v znamenju Pikastih osemnajst. »Res, da je festival dosegel polnoletnost, Pika pa bo ostala vedno stara devet let. Takšna, kot jo poznamo, nagajiva in razigrana. Če bi Pika odrasla, bi otroci izgubili lep del navihanosti in navodil, kako preživeti težke dni,« je omenil vodja festivala Matjaž Černovšek.
Danes bo prizorišče v znamenju Anje Bukovec, letošnje častne pokroviteljice festivala, ki bo pomagala tudi pri zbiranju denarja za ogrožene otroke. »Že vrsto let pripravljamo sklop humanitarnih akcij, s katerimi pomagamo otrokom v različnih državah, letos bo na vrsti Romunija. V bistvu želimo najmlajše naučiti, da še tako majhen kovanec ali dobro delo pomaga otrokom v stiski, in jim dopovedati, da vsem otrokom na svetu ni tako lepo,« je povedal Černovšek, ki napoveduje teden dni veselega, pestrega in razigranega dogajanja, na katerega velenjski organizatorji vabijo vse majhne in velike »Pi-kote in Pike«.
US, foto: GREGOR KATIČ
V Nazarjah, nekdanjem središču lesne industrije, je minister za lokalno samoupravo in regionalni razvoj dr. Ivan Žagar v petek odprl Lesarski razvojni center.
Cilji centra so povezovanje in pomoč pri razvoju podjetij, proizvodnja in trženje novih proizvodov z večjo dodano vrednostjo ter vzpostavljanje sodobne infrastrukture za izobraževanje in tehnološki preboj. To bi bila tudi možnost intenzivnejšega zaposlovanja-mlajših izobraženih kadrov te branže v domačem okolju. Lesarski center je nastal v okviru Sosedskega programa Slovenija-Madžarska-Hr-vaška 2004-2006, za njego-
Dodatni prostori?
V Šmarju pri Jelšah še vedno ni povsem jasno, kje bo občinska uprava dobila dodatne prostore za svoje delovanje. Zdaj je 25 občinskih uslužbencev razporejenih na štirih lokacijah, v prihodnje pa si želijo celotno občinsko upravo združiti na enem mestu.
Svetnikom so bile doslej predstavljene štiri različice, a nobena še ni dobila dokončne podpore. V občinskem vodstvu so zadovoljni z zadnjo, ki jeusklajenatudizupravno enoto. Prizidek k občinski stavbi na severni in zahodni strani omogoča tako zadostno površino dodatnih prostorov kot možnost uvedbe pultnega poslovanja upravne enote in dostop za invalide. Pred časom so investicijo ocenili na dober milijon evrov. »Trenutno pripravljamo idejne ureditve tega prizidka, ki jih bomo svetnikom predstavili na naslednji seji konec septembra,» pravi župan Jože Cakš. Takrat bodo svetnikom predstavili tudi možnost, da bi prostore stare šole namenili glasbeni šoli in dntš-tvenim dejavnostim. AK
vo vzpostavitev pa so Občina Nazarje in projektni partnerji iz regije Saša skupaj z državnimi in evropskimi sredstvi zagotovili 170 tisoč evrov, kolikor je veljala naložba. Kakor je poudaril na-zarski župan Ivan Purnat, je LRC izjemnega pomena za celo Zgornjo Savinjsko dolino.
V z lesom nadpovprečno bogati regiji Saša deluje preko 120 lesarskih podjetij in obratovalnic, ki zaradi številnih razlogov zaostajajo v inovativnosti in razvoju. V LRC-ju, ki je namenjen predvsem podjetnikom in obrtnikom, naj bi nadomestili nekaj teh izgub. Kot je povedala direktorica Savinjsko-ša-leške območne razvojne agen-
cije (Saša ORA) Jasna Kle-pec, je panoga precej zapostavljena, v zadnjem času pa prihaja do nerazumnega trošenja lesa in nekontroliranega izvoza, poleg tega pa opažajo tudi probleme zaradi pomanjkanja kadrov. Odpravljanje teh težav naj bi bilo v ospredju dela LRC-ja, za katerega minister Žagar meni, da je eden od kamenčkov v mozaiku uspešnega črpanja evropskega denarja. »Pozdravljam center, ki je gospodarsko in razvojno naravnan, s ciljem povečanja dodane vrednosti. Hkrati je tudi zametek bodočih pokrajinskih struktur, znotraj katerih bodo takšne razvojne institucije še kako potrebne.«
US, foto: EM
»Uradna« velenjska Pika je z očetom, kapitanom Nogavičko, pred prihodom v Velenje menda objadrala cel svet.
Prizor, ki jih v Velenju ne manjka. Lanski Pikin festival je obiskalo 90 tisoč obiskovalcev, predvsem najmlajših.
Nagajiva rdečelaska z lento
18. Pikin festival v Velenju privablja na tisoče otrok
V nove prostore, ki so jih v nazarskem kulturnem domu uredili za Lesarski razvojni center, se je iz Mozirja preselila tudi Saša ORA.
KRATKE M.N.STRSKE
Zgodnje jesenske
Kar nekaj ministrov smo ob obisku Zgornje Savinjske doline zalotili s takšnimi ali drugačnimi težavami. Tako so v petek ministra brez listnice, dr. Ivana Žagarja, pristojnega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, po njegovih besedah doletele »zgodnje jesenske težave«. Menda so bili številni traktorji na cesti glavni krivci za zamudo na otvoritev Lesarskega razvojnega centra v Nazarjah.
Dom sv. Jožef Celje, duhovno-prosvetni center
Vabimo vas k
40-urnemu nadaljevalnemu tečaju nemškega jezika
(utrditev besednega zaklada, dialogi v različnih
situacijah, branje, obnovitev slovnice). Informativno srečanje: torek, 2. oktobra 2007, ob 19. uri. Prijave zbiramo do 28. septembra. Prijave in dodatne informacije: (tel.) 548-37-04, dom.jozef@siol.net. www.dom-sv-iozef.si
wnmtf.radiocelie.com
4
GOSPODARSTVO
NOVE TEDNIK
Ne delajo za manjše plače
Med 32 tisoč tujimi delavci v Sloveniji jih kar 70 odstotkov prihaja iz Bosne in Hercegovine. Zavod za zaposlovanje obeh držav sta zato na Mednarodnem obrtnem sejmu podpisala protokol, ki služi kot uvod v dobro nadaljnje sodelovanje na področju delovne sile.
Kot sta obe strani večkrat poudarili, bo protokol, ki mu bo sledil še krovni dokument, na eni strani zaščitil delavce, ki prihajajo na delo v Slovenijo, nam pa omogočil nadaljnjo gospodarsko rast, ki je brez ustrezne delovne sile nemogoča. Razlog tiči še drugje. Naši podjetniki se namreč pogostokrat pritožujejo, da izdaje potrebnih dovoljenj za delo trajajo predolgo, kot pravi generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Marija Poglajen, pa so za to najpogosteje krive nepopolne vloge. »Resda so postopki preveč zakomplicira-ni, a predolgo trajajo predvsem postopki pridobivanja dodatnih dokazil. S tem podpisom bi radi vsi najprej vedeli, kakšna so potrebna potrdila, da bi delavci, ki prihajajo na delo v Slovenijo, vedeli, kaj morajo s sabo prinesti. Gre za velik prihranek na času.«
V imenu Združenja delodajalcev obrtnih dejavnosti Slovenije, zavoda RS za zaposlovanje ter agencije za delo BiH so protokol podpisali Milan Škapin, Marija Poglajen ter Huso Sarić.
Obenem bodo s sodelovanjem zmanjšali tudi možnost izkoriščanja delovnih dovoljenj za tako imenovano sivo dejavnost »viza shopping« ali odpiranje vrat v Evropo. » V preteklosti so posamezniki s.p.-je ustanavljali kar na nekem fiktivnem naslovu, da so le prišli do Evropske unije,« je opozorila vodja za zaposlovanje tujcev pri
zavodu za zaposlovanje Metka Barbo Škerbinc. »Zdaj se sicer zakon zaostruje, saj bo delodajalec moral dokazati, da ima poslovni prostor v najemu ali v lasti, imeti bo moral določena lastna sredstva ter dokazilo, da bo leto dni bival v naši državi.«
Obe strani sta poudarili še, da pri tem ne gre za nado-
meščanje domače delovne sile s tujo, temveč za problem deficitarnosti določenih poklicev v Sloveniji. Njihova konkurenčnost torej ni v tem, da so pripravljeni delati za nižjo plačo, saj so pogoji za tuje delavce enaki kot za domače (kadar posredi ni siva ekonomija), temveč le v želeni izobrazbi.
ROZMARI PETEK
Ličen v odhajanju?
Po trditvah virov blizu holdinga Zvon Ena, ki je sicer v obliki sklada Julius od decembra Lani lastnik Steklarne Rogaška, so predsedniku uprave Robertu Ličnu, ki je steklarne rešil iz prisilne poravnave, dnevi šteti, piše
Namigov Ličen še né želi komentirati. Minuli teden so z lastniki potekali pogovori o nadaljnji strategiji razvoja Steklarne, sestanek pa naj bi nadaljevali v tem tednu. Da poslovni rezultati v Steklarni še niso zadovoljivi, je Ličen sam že velikokrat povedal, a hkrati tudi obrazložil, da je gradnja lastne blagovne znamke draga in dolgotrajna. Ali so se lastniki naveličali čakati, bo znano kmalu. Glede na veliko število zamenjanih vodij v steklarni še ena zame-30 ravno v prid.
: RP
Kdo bo savinjsko-zasavska gazela?
V četrtek se bodo v Rogaški Slatini tri podjetja iz seznama stotih, predvsem manjših podjetij, potegovala za naziv savinjsko-zasavske gazele 2007. V ožji izbor je komisija določila podjetja Rihter z Ljubnega, Termoteh-niko iz Braslovč ter Vitle Krpan iz Šmarja pri Jelšah.
Podjetje Rihter, ki je znano predvsem po svojih montažnih hišah, je lani beležilo več kot tri milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je skoraj desetkrat več kot pred petimi leti. S 36 zaposlenimi so ustvarili 27 tisoč evrov dobička. Termotehnika, ki izdeluje varčne toplotne črpalke, hladilne in ogrevalne sisteme, je lani z 19 zaposlenimi zaslužila 460 tisoč evrov dobička ter ustvarila 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je vsaj sedemkrat več kot pred petimi leti. Podjetnik Franc Pišek iz Šmarja pri Jelšah pa je z gozdarskimi vitli, ki jih izdeluje že 30 let, odkril tržno nišo, ki mu je v zadnjih petih letih za več kot osemkrat povečala prodajo ter ustvarila več kot sedem milijonov evrov čistih prihodkov. Čisti dobiček je znašal 178 tisoč evrov, trenutno pa zaposljujejo že 90 ljudi. RP
Terjatve prijavilo 43 upnikov
V	postopku prisilne poravnave delniške družbe Jelen iz Slovenskih Konjic je svoje terjatve prijavilo 43 upnikov v višini skoraj 165 tisoč evrov. Preizkus terjatev je napovedan 3. oktobra na celjskem sodišču.
Že pred tem bodo upniki, ki so prijavili terjatve, dobili po pošti glasovnice, da se bodo lahko izrekli, ali se strinjajo s prisilno poravnavo ali ne. Naroka se bodo na sam dan glasovanja lahko udeležili tudi lastniki, ki imajo skupno 6,7 odstotka glasovalnih pravic.
Prisilna poravnava bo uspela, če bodo upniki zbrali 60 odstotkov celotne terjatve. V tem primeru bodo upniki dobili denar v treh letih od pravnomočnosti sklepa o potrjeni prisilni poravnavi. Če jim ne bo uspelo zbrati 60 odstotkov, bo šel Jelen v stečaj.
V	stečajnem postopku je že Jelenova hčerinska firma Tehnološko inovacijski zavod Dravinjske doline, ki je zaradi neplačevanja najemnine v dvorcu Trebnik tudi eden večjih Jelenovih dolžnikov.	MBP
Branko KOSIR s.p.
Pod gozdom 5, 3230 Šentjur telefon: 041 799 633 fan: 03 574 0 5 54
montaža senčil in PVC oken
e-mail: kosir@siol.net
www.iivitednik.com
V znamenju Aerodroma
Zanimanje vlagateljev na Ljubljanski borzi se je y zadnjih dneh nekoliko ohladilo. V primerjavi, s preteklim mesecem in tudi tednom nazaj se je promet ž vrednostnimi papirji opazno zmanjšal, skladno z manjšo aktivnostjo vlagateljev pa so se stabilizirali in umirili tudi tečaji delnic. Slovenski borzni indeks se je tako v preteklem tednu nekoliko znižal, njegova vrednost pa se je tekom tedna spustila malenkostno pod mejo 12 tisoč indeksnih točk.
Nekoliko večja previdnost vlagateljev je v tem trenutku povezana s pomanjkanjem informacij o zapletih oziroma razpletih vročih zgodb o povezovanjih in konsolidacijah lastništev, v katere so bile v preteklih mesecih vpletene različne pomembne družbe. Te so gnale tečaje njihovih delnic kvišku. V ospredju pozornosti je še vedno prodaja Telekoma, ki je na prvi pogled najbližje zaključku velikih zgodb. Nedostopnost rezultatov o cenitvi družbe in ugibanja o razpletu privatizacije puščata sled pri trgovanju na celotnem domačem trgu. Rezultati cenitve bi vlagateljem namreč namignili možno smer, končna prodaja deleža Telekoma pa bo posredno pokazala tudi, ali so slovenska podjetja na Ljubljanski borzi primemo ovrednotena in kakšen je nadaljnji potencial domačega trga kapitala. Vendar bodo verodostojne informacije o tej temi za investitorje še nekaj časa nedostopne, mogoče celo do razpleta, kar se kaže tudi na trgu, ki v tem trenutku ne najde navdiha.
lUtaka	fatte	Enotni M Promet v t EUR			%spr.
CICG	Cinkarna Celje	166,00	8,40		0,60
CETG	Cetis	115,20	8,10		0.00
CHZG	Comet Zreče	13,10	0,90		0,76
GRVG	Gorenje	47.99	2.857,10		-0,58
PILR	Pivovarna Laško	95.50	579.20		-1.12
JTKS	Juteks	149,96	22,70		-0,01
ETOG	Etol	217,69	174,40		1.12
Tega pa zagotovo ne bi mogli trditi za delnice Aerodroma, ki se izrazito dvigajo nad sivo povprečje. Zgolj v preteklem tednu se je cena dvignila za skoraj 14 odstotkov, mesečna rast delnice pa znaša kar 40 odstotkov/Cena delnice se je dolgo časa zadrževala pod nivojem 100 evrov, kjer je bil kljub nakupnim naročilom in pozitivnemu razpoloženju na trgu prodajni pritisk prevelik, z objavo strategije razvoja in polletnih poslovnih rezultatov ob koncu preteklega meseca pa se je mirovanje delnice prevesilo v agresivno rast. Polletni rezultati podjetja so bili zagotovo navdušujoči, optimistični nakupi pa so bili podkrepljeni tudi z novico o nakupu delnic s strani člana uprave in z informacijami, da se Aerodrom zanima za vključitev v logistični holding skupaj s Deutsche Bahnom. Naval manjših kupcev in izredno omejena ponudba delnic v prvih dneh tedna sta takšno rast dopuščala, ob izredno visoki in nagli rasti pa smo ob koncu tedna že lahko spremljali unovčevanje dobičkov, ki so delnico potisnili nekoliko nižje. . t
Indeks	Zadnji teÈaj	%spr.
SBI20	11.869,04	-1,46
PIX	7.041,74	1,00
BIO	116,44	; -0,24
Ob koncu tedna je na trgu odmevala tudi presenetljiva informacija o prevzemni nameri. Istrabenz, ki je v zadnjem času vneto kupoval delnice Petrola, je postal tarča slednjega. Petrol je namreč objavil namero za prevzem Isttabenža, razvoj dogodkov pa bo mogoče spremljati te dni, ko bo na trgu dostopnih več informacij.
MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ: ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d.
STISKALNICE ZA SADJE »PREŠE
ŽAGAR Bogomir s.o. Tovarniška 7,3312 Prebold
www.euroinox.biz, tel 03/7053470, fax: 03/ 705 34 71, gsm: 041/ 681 214
•	RAZLIČNIH VELIKOSTI
•	NAGIBNA VARIANTA - EN05TAVN0 POLNJENJE IN PRAZNJENJE
•	KVALITETNA IZDELAVA, UGODNE CEN
•	IZDELANE IZ NERJAVNECA JEKLA
MOWltWK	|WWmSPOIIT/tìA
ITLAKO'J
Foto: ALEKS ŠTERN
St. 74 -18. septembef 2007 -
TOC
na dopisnicah na naslov: Prešernova 19, Celje
da se skrivata
Ime, Priimek; Naslov:____

v
£
MEDVEDKOV
ZAg Q QNASMEHO V
V razpredelnici označite dve polji, v katerih se skriva po en medvedek.
Vsak konec meseca bomo tako zbrali deset medvedkov in jih odpeljali v celjsko bolnišnico.
Žrebanje vsak ponedeljek ob 16.30 na Radiu Celje.
Pravila si lahko ogledate na www.radiocelje.com in www.novitednik.com
6
JEV
»F! »HI
Po zdravje kmalu v novo ambulanto
Po več kot tridesetih letih obljubljanja v Rimskih Toplicah končno nova zdravstvena postaja
Občina Laško je letos od države dobila približno 200 tisoč evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo zdravstvene postaje v Rimskih Toplicah. Da bi pospešili pridobitev gradbene in druge dokumentacije za gradnjo tega prepotrebnega objekta, na katerega Rim-skotopličani čakajo že več kot 30 let, se je v četrtek na izredni seji sestal laški občinski svet.
Laški svetniki so izredni seji sprejemali odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu, kar je pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja za novo zdravstveno postajo. Spremembe in dopolnitve so se nanašale predvsem na zagotovitev zadostnega števila parkirišč pri zdravstveni postaji, saj je pomanjkanje parkirnih mest v kraju že zdaj precejšnje. Da je bojazen o tem odveč, je zbrane svetnike potolažil župan Franc
Zdolšek: »V bližnji prihodnosti nameravamo blizu zdravstvene postaje zgraditi še dodatna parkirišča, tako da Rimskotopličani in pacienti ne bodo imeli težav s parkiranjem.« V času javne razgrnitve odloka o spremembi zazidalnega načrta so krajani dali tudi pobudo, da bi v postaji deloval laboratorij. V Zdravstvenem domu Laško so na podlagi analize naročanja laboratorijskih storitev ugotovili, da zdravniki iz Rimskih Toplic v Zdravstveni dom Laško naročajo le desetino vseh laboratorijskih storitev, kar je premalo, da bi lahko imeli v Rimskih Toplicah svoj laboratorij. »Jasno je, da bi bila ob tako nizkem številu potrebnih preiskav oprema laboratorija in zaposlitev laboranta nerentabilna in ekonomsko povsem neupravičena,« meni direktor Zdravstvenega doma Laško Marko Ratej.
Zupan Franc Zdolšek računa, da bodo gradbeno dovoljenje za poslovno-stanovanj-ski objekt, v katerem bo zdravstvena postaja, dobili že konec oktobra oziroma v začetku novembra in da bo še v letošnjem letu prišlo tudi do podpisa gradbene pogodbe. Denar za gradnjo zdravstvene postaje bodo zagotovili iz različnih virov. Štirideset odstotkov bo financirala država, šestdeset Občina Laško, nekaj sredstev bo zagotovil tudi Zdravstveni dom Laško. Stanovanjski del objekta pa bo financiral Javni nepremičninski sklad občine.
Nova zdravstvena postaja v Rimskih Toplicah bo imela svoje prostore v pritličnem delu novega poslovno - stanovanjskega objekta, ki se bo nahajal vzdolž Aškerčeve ceste, v nadstropju pa bodo zgradili osem stanovanj. Objekt naj bi bil dokončan prihodnje leto.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Med nastopom najmlajših gasilcev
Gasilci postavljajo rekorde
Konec minulega tedna je Gasilska zveza Žalec v Športnem centru pripravila letošnje regijsko tekmovanje v gasilskih veščinah. Iz PGD petih občinskih poveljstev je nastopilo kar 115 desetin, kar je rekordno število.
Pri pionirkah in mladinkah sta zmagali desetini z Gomilskega, pri pionirjih in mladincih pa desetini iz Andraža nad Polzelo. Poleg tega tekmovanja so izvedli tretjo tek-V letošnji ligi Savinjsko-Šaleške regije.
Pri pionirkah je zmagala desetina Šmartnega ob Paki, pri pionirjih iz Andraža nad Polzelo, mladinkah z Gomilskega, pri mladincih pa desetina iz Zreč.
Na nedeljskem tekmovanju sta pri članih in članicah A slavili desetini Andraža nad Polzelo, pri članih B iz Braslovč, med članicami B pa desetina s Polzele. Pri starejših gasilcih in gasilkah sta bili najuspešnejši desetini iz PGD Kasaze-Liboje.
TT
Dober začetek
Prvi del akcije zbiranja nevarnih odpadkov, ki so ga v začetku septembra Javne naprave Celje izvedle v občinah Dobje in Šentjur, je uspešno zaključen. Minuli teden je bila akcija še v občinah Štore, Dobrna in Vojnik, kjer jo bodo zaključili v petek popoldne.
V prvem delu akcije so zbrali dobrih 6 ton nevarnih odpadkov ali 25 kilogramov manj kot lani. Zato pa je bil obisk občanov bistveno večji. Lani je namreč prineslo ne-
varne odpadke na zbirna mesta 208 občanov, letos pa 292. Zbrali so največ baterij in akumulatorjev, električne in elektronske opreme, sledi motorno olje ter premazi, laki in smole.
Vzporedno z akcijo poteka tudi nagradna igra, po zaključku katere bodo izžrebancu podarili mestno kolo.
Zbiranje nevarnih odpadkov se bo nadaljevalo v ponedeljek v Mestni občini Celje.
BS
V Radečah odkrili spominsko obeležje
Na Gori Oljki je bila v nedeljo osrednja slovesnost ob 250-letnici cerkve svetega Križa. Zbralo se je več kot tisoč vernikov ob blizu in daleč, ki jih je že na poti spremljala glasba godbe na pihala iz Liboj.
Med gosti so bili tudi celjski škof dr. Anton Stres in člani malteškega viteškega reda, ki sta jih v cerkvi pozdravila član župnijskega pastoralnega sveta Stanko Novak in polzelski župan Ljubo Žnidar, v imenu malteških vitezov Slovenije pa je govoril dr. Peter Vencelj. Vsi
so poudarjali pomen te bož-jepotne cerkve, za katero je veliko hudih pa tudi dobrih časov, vseskozi pa so bili verniki tisti, ki so zanjo skrbeli in jo ohranili do današnjih dni. Obnovitvena dela, ki so potekala zadnjih nekaj let, je blagoslovil škof dr. Anton Stres, ki se je ob tem zahvalil za prizadevnost in požrtvovalnost vseh, ki so kakorkoli sodelovali pri obnovi cerkve in pri slovesnem obeležju jubileja.
Posebne pozornosti je bila deležna obnovljena slika Jezusa na Oljski gori, delo
Fortunata Berganta, po kateri je Gora Oljka dobila ime. Obnovili so jo v mariborski restavratorski delavnici in je dobila v cerkvi posebno častno mesto. Med slovesno mašo, ki jo je daroval škof Stres, je pel združeni cerkveni pevski zbor, sodelovali pa so tudi pri-trkovalci in skavti. Ob koncu se je vsem sodelujočim zahvalil polzelski župnik, dekan Jože Kovačec, ki se je spomnil tudi tistih, ki so dve stoletji in pol z veliko truda, vztrajnosti in s trdno vero skrbeh za to romarsko svetišče.
TT
Odprta vrata odraslim
Svetovalno središče Žalec, ki deluje od septembra 2001, je eno od 14 svetovalnih središč za izobraževanje odraslih, v tem tednu pa se vključuje v Dneve slovenskih svetovalnih središč.
V žalskem središču želijo odraslim zagotoviti brezplačno, celovito ter kakovostno informiranje in svetovanje pri njihovem izobraževanju in učenju, svetujejo pa jim pred vključitvijo v
izobraževanje, med njegovim potekom in ob zaključku. Svetujejo na različne načine, hkrati pa želijo povezati čimveč ponudnikov izobraževalnih in svetovalnih storitev za odrasle v lokalnem okolju. Sicer bodo podrobnosti o delu v Žalcu predstavili na Dnevih slovenskih svetovalnih središč 2007 od srede do petka.
Glavna namena teh dni sta promocija možnosti vpisa
odraslih v formalne in neformalne izobraževalne programe ter promocija o možnostih svetovalne podpore v svetovalnih središčih. Dneve slovenskih svetovalnih središč povezujejo z izidom Razpisa za vpis v javnoveljavne programe za izobraževanje odraslih. V razpisu so objavljeni vsi programi, kamor se v letu 2007/08 lahko vključijo odrasli.
US
jitvena vojna ni bila prava vojna. Morda je to res, če jo primerjamo z Vukovarjem, vendar tudi v tej vojni so umirali Slovenci in tega se moramo zavedati ter to dejstvo spoštovati.« Dodal je še, da brez osamosvojitvene vojne danes ne bi imeli svoje države ter dejal, da je treba razvijati domoljubje, zlasti pri mladih, in da moramo biti ponosni, da smo Slovenci. Radeški župan Matjaž Han pa je spomnil, da smo junija 1991 ubranih svojo suverenost, udeleženci vojne za Slovenijo pa so pokazali veliko poguma in požrtvovalnosti.
V soboto so v občini Radeče odkrili še dve spominski obeležji, in sicer eno pri hiši Ka-dunc v Prnovšah ter drugo na domačiji Brez-nikar v Močilnem.	BA
Na Gori Oljki se je zbralo več kot tisoč ljudi od blizu in daleč.
Slovesno ob jubileju cerkve
Minister za obrambo Kari Erjavec je v soboto v Radečah ob občinskem prazniku slovesno odkril spominsko obeležje v spomin na dogodke osamosvojitvene vojne leta 1991.
Erjavec je dejal, da je veliko dogodkov zaznamovalo nastanek samostojne Slovenije, odkriti spomenik pa »nas bo opozarjal na dogodke pred 16 leti«. Poudaril je, da je bil slovenski narod skozi zgodovino trdoživ in da je ljubil svojo domovino: »Slovenska duša je vselej nosila v sebi idejo, da smo Slovenci. Tildi leta 1991 smo se zavedali, da smo Slovenci in da uresničujemo svoje sanje, sanje naših oče tov in dedov, da bomo imeli končno svojo državo. Nekateri danes trdijo, da osamosvo-
Itovi TS«

7
dan beležili pri brezplačnem merjenju krvnega tlaka, sladkorji in trigliceridov.
takšno gnečo.
Planet Tuš se je v soboto spremeni v deželico zdravja. Dežela zdravje je namreč projekt, s katerim bode
opozarjali na zdrav način življenja, hkrati pa obiskovalcem nudili; številne ugodnosti. Pripravili so bio tržnico, brezplačne meritve krvnega tlaka, sladkorja, holesterola: in trigliceridov. Obiskóvaleì so se lahko udeležili brezplačne delavnice tibetanskih vaj pomlajevanja in brezplačnega predavanja Rajka Škariča, ki je predaval na temo premagovanja stresa. Tudi za otroke so poskrbeli - Putka Zdravka je namreč najmlajšim pokazala, kako se s trkanjem izognejo stresu. Zdravo pripravljena živila so v soboto obiskovalci lahko okušali tudi v Restavraciji Tuš in kavarni De la Creme.
Otroci osnovne šole in vrtca so novo igrišče z velikim veseljem prvi preizkusili.
kup poslovnega darila, doni-rajo za igrišče. S pomočjo občine je zemljišče v najem proti simboličnemu plačilu 400 evrov letno oddalo župnišče, zanj pa bo skrbela občina.
Poleg težko pričakovanega otroškega igrišča pa predvsem starši in zaposleni v vrtcu Mavrica Vojnik težko pričakujejo tudi nov, prostornejši vrtec. Letos so vpisali že 346 otrok,
kar je skoraj 30 otrok več kot lani, »in če nam na pomoč z oddajo kabineta ne bi priskočili na osnovni šoli, bi morali kar nekaj otrok zavrniti,« pojasnjuje ravnateljica vrtca Mavrica Zvonka Grum. Nov vrtec je sicer že nekaj časa na občinskem listu prioritet, a vseeno letos nanj še ne gre računati. »Zgraditi ga nameravamo s državnimi sredstvi,
»pojasnjuje župan Beno Podergajs, »na razpis pa se bomo najverjetneje prijavili že prihodnje leto (letos smo namreč prijavili projekte za telovadnico, ki je po nekem nenapisanem pravilu prva na vrsti) idejne zasnove za vrtec pa so že izdelane in usklajene.« Realno bi se vrtca lahko lotili v dobrem letu ali dveh, še pred tem pa se bo morebiti za obliko zasebnega vrtca odločilo še podjetje Mik. Resno namreč razmišljajo 0 tem, da bi ga uredili v spodnji etaži enega izmed dveh novih blokov za farno cerkvijo.
ROZMARI PETEK
Novo igrišče, nov vrtec pa še ne
Hiša že oddana Romom
Kot smo poročali v petkovi številki Novega tednika, krajan Frankolovega, ki ne želi biti imenovan, oddaja polovico hiše, polovico pa prodaja številčni romski družini. Zanimanja zanjo je bilo po pričakovanjih veliko, kupila pa naj bi jo romska družina iz Celja.
»Zanjo so se res skorajda stepli, saj je bila cena postavljena zelo ugodno,« pravi prodajalcev, in ob tem skriva, za koliko je polovico hiše prodal. »Ko bodo prinesli tudi denar, bomo opravili prepis. Na kratko pa naj povem le, da gre za dobro družino, brez brezposelnih, temveč z urejenimi delovnimi razmerji in celo s.p.-ji.« Medtem pa je predsedniku krajevne skupnosti Dušanu Horvatu telefon zaradi vznemirjenja ljudi skorajda pregorel, »kljub temu pa še vedno ne vemo, kdo sploh je skrivnostni prodajalec.«	RP
Krvodajalske akcije v septembru
Rdeči križ vabi na krvodajalske akcije v septembru. Kri bo mogoče darovati 19. in 20. v Slovenskih Konjicah v dvorani Konjičanka, 20. v Rogaški Slatini v kulturnem centru, 21. v Zrečah v hotelu Dobrava in 27. na Planini pri Sevnici v zdravstvenem domu. V Celju je kri mogoče darovati vsak ponedeljek, torek in sredo na transfuzijskem oddelku SB od 7.30 do 10.30.
Na kopališču rekordno
Na celjskem letnem kopališču, ki ima že častitljivih 50 let, so v tej sezoni beležili rekorden obisk. Kopališče so zaprli v nedeljo.
V	dobrih stotih kopalnih dneh je kopališče obiskalo več kot 35 tisoč obiskovalcev. Zadnji dan je bil vstop tradicionalno brezplačen.
V	ZPO, ki upravlja s celjskim letnim kopališčem, so s sezono več kot zadovoljni, ocenjujejo tudi, da so letošnje 450 tisoč evrov vredne naložbe, predvsem v sistem ogrevanja bazenske vode in v ureditev zelenih površin z igrali za otroke, obrodile sadove. Prav tako se je dobro obnesel nov elektronski sistem vstopa na bazen, ki je omogočil ugodnejše cene za krajše kopanje.
Ljubiteljem plavanja bo od predvidoma 14. oktobra na voljo zimski bazen Golovec.	BS
Jože Plečnik ne bo pozabljen
Dijaki umetniške smeri Gimnazije Celje-Center so v okviru projekta Dnevi evropske kulturne dediščine 2007, ki ga razpisuje Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, pripravili razstavo, ki prikazuje celjske umetniške stvaritve arhitekta Jožeta Plečnika.
Razstava z naslovom Plečnik in njegove sledi v Celju je na ogled do 26. septembra v Mercator centru Celje. Dijaki so ustvarjali pod vods-
tvom akademskega slikarja Ratiinira Puše-lje in arhitektke Maje Rak. Sodelovala pa je tudi vodja likovne smeri umetniške gimnazije Darja Poglajen, ki pravi: »Letos se ob 50. letnici smrti spominjamo tega velikega Slovenca. Plečnik starejše in mlajše Celjane še danes nagovarja s svojimi stvaritvami. Dijaki so ob tej priložnosti odšli po mestu in risali ter fotografirati Plečnikova dela, nato pa jih upodobili za razstavo.«	KŠ
Simpatična Putka Zdravka je razveseljevala otroke injimzaupafa. kako premagati stres, ki v sodobnem življenju i/se pogosteje doleti tudi naše najmlajše.
Mentor Ratimir Pušelja z dijakoma Anjo Košir in Nejcem Romihom pred :
DEŽELA ZDRAVJA M PLAIMETU TUŠ
V petek so v Vojniku odprli novo otroško igrišče, vredno okoli 20 tisoč evrov, ki ga je ob prihodu podjetja v novo občino financiralo podjetje Mik Celje. Ta je namreč na večerni prireditvi slavnostno odprlo novo, 12 tisoč kvadratnih metrov veliko proizvodno halo, zgrajeno v slabih petih mesecih. Kljub temu, da so otroci in njihovi starši igrišča zelo veseli, pa že oboji kar nekaj časa čakajo tudi na nov, prostornejši vrtec, ki je letos vpisal rekordno število otrok.
Ob vseh donacijah, ki so jih pretekla leta otrokom v občini namenili predvsem novi veliki trgovci, se je Mik očitno najbolje odrezal. Prisluhnil je željam staršev in otrok ter v bližini župnijske cerkve postavil pravo otroško igrišče. Podjetje Mik je skupaj z Rotary klubom Celje, katerega predsednik je direktor Mika Franci Pliberšek, za nakup igral namenil 12 tisoč evrov, dodatnih 8 tisoč evrov za ureditev igrišča pa je Mik zbral s pomočjo svojih poslovnih partnerjev. Na vabila za otvoritev so le-te namreč pozvali, naj denar, ki bi ga namenili za na-
Trgatev nad Štorami
Pri Srečku Pajku, ki je letos med najboljšimi štajerskimi vinogradniki
Srečko in Jožica Pajk iz Kompol nad Štorami se najboljše počutita v domačem vinogradu, kije zadnje dni v znamenju trgatve.
Če bi statistiki izračunali odstotek občanov, ki so bili zadnji konec tedna na trgatvah, bi bil ta zelo visok. Grozdje je zadnje dneve seveda glavna tema pogovorov v vinorodnih krajih ter širše. Tudi pri Pajkovih nad Kompolami, v vinogradu, ki je na vinorodnem vzhodu Celju najbližje.
Srečko in Jožica Pajk ga obdelujeta tri desedetja, letos je njuna tretja žlahtna trgatev. Obiskovalci so pohvalili že njuno vino iz samo-rodnice, na letošnjem ocenjevanju na ravni Vinorodne dežele Podravje v Mariboru pa je prejel Pajkov sau-vignon nič manj kot zlato odličje!
»Ves čas je bila moja velika želja, da bi v našem vinogradu imeli cepljeno trto in res se mi je izpolnila,« se spominja žlahtnega začetka vinogradnik Srečko Pajk. »Izpolnila se mi je leta 2002, ko smo zemljo zre-golali, to je usposobili za novo nasaditev.« Srečko Pajk je bil prej doma na Svetini: »Tam smo bolj pili jabolčnik in hruševec. Pri ženi Jožici na Brecljevem pri Šmarju sem nato pridobil čut, da je vino nekaj posebnega, da tudi združuje
veselje, prijatelje,« se spominja začetkov.
Pred tremi deseüetji sta kupila nad Kompolami gorco, ki sta jo uredila v svoj sedanji dom. Na Gorici pravijo temu koncu Kompol domačini, saj so bili tod v avstroo-grskih časih, vse do uničujoče trsne uši, upoštevanja vredni vinogradi. To so ljudje pozabili, zato so bili nekateri nad Pajkovo pogumno odločitvijo za žlahtno trto, ki je nadomestila samorodnico, začudeni. »Preden sem v vinogradu začel saditi žlahtno trto, sem se posvetoval o tem, kaj posaditi, s takratnim predsednikom Društva vinogradnikov Polič Štore, Janijem Glavačem. Predsednik se je razveselil, da se je še nekdo v občini Štore navdušil za vinogradništvo.« To je dalo Pajku dodatno »korajžo«. V okviru društva je opravil vinogradniška tečaja o uporabi fi-tofarmacevtskih sredstev ter o kletarjenju.
Danes v Pajkovem vinogradu prednjači sauvignon, ki so ga obrali zadnji konec tedna, nato laški rizling ter žametna črnina in modra frankinja. Rdeči sorti nameravajo brati čez dva tedna. »Z letošnjo kakovostjo grozdja smo zelo zadovoljni, tako po
zadostni stopnji sladkorja kot po količini,« nam je v vinogradu povedal Srečko Pajk. »Imeli smo tudi srečo, da ni bilo toče, da je lepo in zdravo grozdje,« je dodala soproga Jožica. Prvi Pajkov pridelek žlahtnega grozdja je namreč delno uničila toča, rane na trsnem lesu so se nato celile dve leti.
Tako so lahko Pajkovi med letošnjo trgatvijo, ki je zanje velik dogodek, zadovoljni. Na trgatev prihajajo sorodniki, ki jih ni malo, saj je bil Srečko na Svetini enajsti otrok. Pridružijo se sosedi, prijatelji in znanci, vsem skupaj pa Srečko Pajk, ki je ljudski muzikant, za konec branja zaigra. S svojo »frajtone-rico« je igral na več kot štiristo ohcetih ter na praznovanjih abrahamovcev, vendar v zadnjem času bolj igra v ožjem krogu. Vsi zbrani na trgatvi nato z muzikantom še zapojejo.
Nič čudnega, trgatev pri vinogradniku, ki se je znašel med najboljšimi na Štajerskem, je resnično vesel dogodek. Že za prvi pridelek je prejel na šmarskem ocenjevanju vina srebrno diplomo, njegov drugi pridelek je bil nato v Storah prvak sorte, v Šmarju pri Jel-
šah pa je prejel zanj zlato diplomo. Letos je med drugim sledil omenjeni velik uspeh v Mariboru. »Ponosen sem, da je Društvu vinogradnikov Polič Štore uspelo, da se lahko na ocenjevanjih kosamo, na primer z vinogradniki iz Jeruzalema ali Ormoža, kjer imajo
bogato tradicijo,« pravi danes Srečk Pajk, eden od uspešnih štorskih vinogradnikov. Najprej so se iz njih norčevali, če pridelujejo železno vino in podobno, danes govorijo o vinorodnih Štorah s spoštovanjem.
Pajkovima pomeni vinograd zelo veliko. »Sem šofer
in ko pridem z nore ceste domov, se počutim v vinogradu kot v raju. To še posebej, ko pridejo prijatelji in skupaj popijemo kozarec vina.« Podobno čuti soproga Jožica, ki dela v tekstilni tovarni.
BRANE JERANKO
Bolgarske pevke na Frankolovem
Moški pevski zbor PD Antona Bezenška s Frankolovega bo 19. in 20. septembra gostil vrhunski, mednarodno priznani bolgarski dekliški pevski zbor Evmolpeya, ki se bo vračal s turneje po Evropi. S pevci s Frankolovega je zbor navezal stike in imel tudi skupni koncert med lanskim gostovanjem v Bolgariji. Dekliški zbor, v katerem prepevajo dekleta od 14. do 18. leta starosti, se bo predstavil tudi širšemu občinstvu s samostojnim koncertom jutri, v sredo, ob 19.30 uri v hotelu Terme Zreče.	EG
Po mejah občine Polzela
Vrhunec trgatve
V šmarsko virštanjskem vinogradnem okolišu je bil konec tedna vrhunec letošnje trgatve, ko so potrgali večino letošnjega grozdja. Začeli so pred tednom dni, s sauvigno-nom in chardonnayem, nadaljevali so z mešanim belim in modro frankinjo, sledita še laški in renski rizling ter žametna črnina. V Kleti Imeno, ki je glavni odkupovalec grozdja
v Obsotelju, opravljajo pogodbeni nakup od pridelovalcev, tako od članov kot nečlanov Kmetijske zadruge Šmarje pri Jelšah, katere enota so. Vodja Kleti Imeno Darko Šket je povedal, da računajo letos na odkup do tristo ton grozdja, kar je nekaj več kot lani. Zadovoljni so tudi s kakovostjo grozdja, ki je boljša kot lani.	BJ
V okviru prireditev ob prazniku Občine Polzela sta planinsko društvo in planinska sekcija DU pripravila 9. tradicionalni pohod po mejah občine.
Pohodnike sta pred občinsko zgradbo na Polzeli pozdravila župan Ljubo Znidar in predsednik PD Zoran Štok, ki sta jim zaželela, da bi se na pohodu počutili dobro in v
lepem vremenu uživali v naravi. Tokratnega pohoda se je udeležilo več kot 150 pohodni-kov, med njimi pa je bilo največ mladih iz polzelske osnovne šole. Pot, ki so jo prehodili v petih urah in se vmes trikrat okrepčali, jih je vodila mimo Šeneka do Gore Oljke, vračali pa so se mimo andraške cerkve.
TT
Šoli kurilno olje
Osnovni šoli Braslovče, kjer je avgustovsko neurje povzročilo za več kot milijon evrov škode, bo pomagala tudi družba Petrol. Šoli bo podarila cisterno novega kurilnega olja. Kot je dejala ravnateljica Andreja Zupan, je šola v tem času vesela vsakršne pomoči, tudi kurilnega olja. Pouk naj bi se, kot je načrtovano, začel v za-
četku novembra, saj se dela na strehi pospešeno izvajajo in je ta skorajda že v celoti prekrita. Prvotno podobo dobiva tudi notranjost šole. »Glede povrnitve škode pa smo vse prepustili županu, ki je odgovoren za to, da bo ta čimprej povrnjena,« pravi.
MJ
Otroški
časopis
Tokratna nagrajenka je Barbara Lokovšek iz Olešč pri Laškem, ki je glasovala za svojo najljubšo knjigo in bo za nagrado prejela lonček z Miškom Knjižkom (na oglasnem oddelku NT&RC). Ostali pridno glasujte in pošiljajte kupone na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje.
NOVI TEDNIK
9
Da bi društvo lahko čim večkrat osrečilo otroke, lahko pripomorete z zbiranjem praznih kartuš ali tonerjev vseh vrst tiskalnikov. Za vsako prazno kartušo ali toner bo društvo prejelo 1 evro. S SMS-om s ključno besedo NOSKI na 1919 bo Društvo prejelo 0,96 evra. Dobrodošle pa so tudi donacije podjetij in posameznikov.
Izid žrebanja nagradne križanke Weishaupt
(Izšla je v Novem tedniku 7. septembra 2007)
V okviru petkove kontaktne oddaje na Radiu Celje, ki je v živo potekala z razstavnega prostora podjetja Weishaupt na MOS-u, smo izžrebali tri reševalke.
1.	nagrado - darilni paket podjetja Weishaupt v vrednosti 80 evrov, prejme Ana Rohtek, Kraigherjeva 6, 3000 Celje.
2.	nagrado - darilni paket Weishaupt v vrednosti 50 evrov, prejme Anita Skok, Vransko 202, 3305 Vransko.
3.	nagrado ■ darilni paket Weishaupt v vrednosti 30 evrov, prejme Štefka Zagožen, Sp. Kraše 3, Šmartno ob Dreti.
Pri žrebanju smo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo Weishaupt), ki smo jih prejeli na dopisnicah. Izžrebanke nagrada čaka na oglasnem oddelku NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje.
Nagrajenke Weishauptove križanke sta v eter Radia Celje razglasila vodja prodaje podjetja Weishaupt Igor Herman (levo) in prodajno tehnični svetovalec Danijel Vesenjak.
Klovn izaci ja
z rdečimi noski tudi v Celju
ziti. Dejan Pajk je povedal, da je bil obiska zelo vesel, najbolj pa mu je bilo všeč, da sta mu klovnesi podarili rdeč nosek in se z njim slikali. Dejal je, da si podobnih obiskov še želi.
Rdeči noski vse leto tedensko obiskujejo oddelke na Pediatrični kliniki v Ljubljani, od avgusta 2006 pa vsak drugi teden tudi bolne otroke v Splošni bolnišnici Maribor. Njihovi cilji v letu 2007 so, da bi lahko otroke v Splošni bolnišnici Maribor obiskovali tedensko ter da bi na Pediatrični kliniki v Ljubljani zagotovili še en obisk tedensko več. Tja namreč prihajajo najbolj bolni iz vse Slovenije, otroci z najdaljšo ležalno dobo in otroci, ki se morajo vračati na terapije. Dolgoročni cilj društva je, da bi lahko redno obiskovali vsako bolnišnico z otroškimi oddelki ali rehabilitacijskimi programi ter domove starostnikov.
TINA VENGUST Foto: GREGOR KATIC
V četrtek je otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje obiskalo Društvo za pomoč trpečim in bolnim Rdeči noski, ki bo do konca meseca na svoji prvi turneji obiskalo vseh dvanajst slovenskih bolnišnic z otroškimi oddelki. Klovni s triki, z glasbo in domišljijo bolnikom pomagajo, da pozabijo na žalost, in jim prinesejo smeh in veselje.
Društvo obstaja že več kot tri leta, pri čemer letno obišče približno pet tisoč postelj mladih bolnikov. Sestavlja ga šest umetnikov, ki so jih za delo ob bolniških posteljah na več delavnicah in predavanjih usposabljali igralci,
pantomimiki, čarodeji, zdravniki in psihologi.
Pobudnica društva Eva Škofič - Maurer je povedala, da bolnišnice obiščejo v parih. Na oddelku se ustavijo pri sestri, ki jim pove, kdo leži v sobi, koliko je star, in jih opozori, če je treba na kaj še posebej paziti. »Ko vstopimo, se začne klovnska vizita - transplantacija rdečega noska, opera in balet Labodje jezero v treh minutah, žongliranje z rutkami in karkoli si še otrok zaželi,« pravi Škofič - Maurerjeva. Da klovn otroka navduši in nasmeji, mora po besedah Eve Škofič - Maurer obvladati več veščin, imeti mora dober
občutek za ljudi, saj so bolni še bolj občutljivi, zato mora biti klovn previden in sen-zibilen. »Klovn je že sam po sebi zaupnik otrok, kar je za mlajše odlično, vendar v bolnici ležijo tudi najstniki in tudi njih moramo prepričati in jih potegniti v svojo igro,« dodaja Škofič - Maurerjeva.
Ko sta doktorica Rozeta in sestra Marjetka potrkali na sobo številka sedem na otroškem oddelku Splošne bolnišnice Celje, sta pri otrocih vzbudili zanimanje. Sprva plašnim otrokom je na licih zasijala sreča. Živahni in hudomušni sta se vsakemu otroku posvetili na klovnski vi-
Dejan Pajk je dejal, da si želi več podobnih obiskov. - Št. 74 -18. september 2007
Otroke sta minuli četrtek zabavali doktorica Rozeta in sestra Marjetka.
VASE SKRITE ZELJE^ URESNIČITA NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE
Poleg Suzane in mame njenega fanta ob avtu požirata tudi Miha Matjaž, lastnik avtomobila in Darja Pavčič iz A2S-a.
MoJ sanjski avto
»Odkar sem ga prvič videla, ga želim imeti,« pravi Suzana Baniček, ki smo ji tokrat na pobudo njenega fanta uresničili skrito željo - Z audijem A5 po poligonu in avtocesti.
V naše uredništvo je prišlo pismo Danijela Kezića. V njem nam je zaupal svojo željo - presenetiti punco z vožnjo z audijem A5. V celjskem podjetju A2S, kjer au-dije prodajajo, sicer tega modela nimajo na zalogi. Z veseljem pa nam je priskočil na pomoč Miha Matjaž, sicer vodja prodaje Volkswag-na pri A2S-u, a ponosni lastnik novega audija A5.
»To je čisto nov koncept pri Audiju, prvi kupe. Je nekaj posebnega, moderen z enostavnimi linijami, podvozje in motor sta v samem vrhu po kakovosti. Športnost in vrhunska tehnologija, to mi je všeč. Vožnja je res užitek,« pojasnjuje Miha Matjaž razloge, zakaj je izbral prav audija AS.
Zaljubila sem se vanj
Bil je sončen dan, ko smo se dogovorili za srečanje. Suzana je vsa drhtela od presenečenja. »Odkar sem videla ta avto, sem popolnoma navdušena nad njim. Všeč so mi vsi audiji, ampak ta je nekaj posebnega.« Pred nami se je bohotil črni lepotec, katerega cena se začne pri 50 tisočakih. Pa še barva je bila po Suzaninem okusu. Črna. »Čeprav je ta avto v vseh barvah
lep,« dodaja.
Suzana vozniškega izpita nima, priznava pa, da je na domačem dvorišču avto že vozila. Ob pomoči njenega Danijela, seveda. »Mi je zelo hudo, ker nimam izpita, da bi sama sedla za volan tega audija, zdaj ko ga imam pred sabo. Lahko bi že naredila izpit, a nisem imela volje. Danes mi je žal. To bo zdaj dodatna spodbuda.« A se je tudi kot sopotnica dobro počutila. Sploh ker je prvič sedela v športnem avtomobilu. »Kako je fino. Sploh ne bom šla ven, bom kar v njem ostala.«
Namesto Danijela vozila njegova mama
Suzanin fant Danijel je bil ob uresničevanju skrite želje odsoten. V Mariboru je namreč opravljal izpit za varnostnika. Ko sem ga srečal nekaj dni kasneje, je priznal, da bi tudi on rad sédel v športnega audija, še raje pa bi videl izraz presenečenja na Suzaninem obrazu.
»Želel je narediti popolno presenečenje svoji punci. Da prej sploh ne bi vedela, kaj jo čaka,« razlaga njegova mama Janja, ki jo je pooblastil, da pomaga pri uresničitvi skrite želje. Je pa zato kar ona sedla za volan enega najhitrejših au-dijev in se popeljala po poligonu na Ljubečni, kjer je potekalo naše druženje. »Sploh nimam besed. Občutek je čudovit. Če bom kdaj koli imela možnost, ga bom kupila.«
Avto presežkov
Sicer se zelo redko zgodi, da Miha volan svojega audija prepusti komu drugemu. »Veliko prijateljev, znancev ali naših strank se želi popeljati z njim. Moj audi ima motor 3.0, štirikolesni quattro pogon in 240 konjev. Pospešek do 100 kilometrov je 5,9 sekunde, maksimalna hitrost pa je omejena na 250 kilometrov na uro,« je Miha navrgel nekaj tehničnih podrobnosti, Darja Pavčič iz A2S-a pa dodala, da je zanimanje za nakup omenjenega modela veliko, a je morda prav zato treba nanj čakati kar nekaj časa.
»Zahvaliti se želim fantu Danijelu, da mi je to omogočil,« je dodala Suzana, se usedla v audija A5 in Miha jo je skupaj z Danijelovo mamo popeljal še na vožnjo po avtocesti.
ANDREJ KRAJNC Foto: GREGOR KATIČ
Danijelova mama, na sliki poleg Suzane, seje tudi sama preizkusila kot voznica audija A5.
»Zdaj mi je res žal, da še nimam vozniškega izpita,« je bila iskrena Suzana.

NOVI TEDNIK
11
Najhitrejši - Matic Osovnikar (Foto: AS) Najbolj poskočna - Marija Sestak (Foto: AS) Najmočnejši - Miro Vodovnik (Foto: GK) - Št. 74 -18. september 2007 -
Naš najboljši - Primož Kozmus (Foto: GK)
S slovensko atletsko smetano
Kozmus in Langerholčeva končna zmagovalca -Svetovni podprvak v Celju ni zmagal, Brigita pa ni videla cilja
Miting celjskih knezov je organiziralo Atletsko druš- tako kot lani ugnai Madžar tvo Kladivar, njegov podpredsednik Stane Rozman je bil Krizstian Pars, ki je posta-zelo zadovoljen z izvedbo. Glede organizacije ni bilo te- vil najboljši izid po madžar-žav, nekaj disciplin pa je pred koncem sezone postreglo skih tablicah, 79,42 m, Bre-z zelo solidnimi dosežki.	žičan pa 79,12. »Ni sramota
Druga mednarodna liga At- čala s finalom na celjskem at- izgubiti proti petemu iz Osa-letske zveze Slovenije se je v letskem štadionu. Primoža ke. Po svetovnem prvenstvu četrtek z deseto tekmo kon- Kozmusa je v metu kladiva mi je forma pač bolj padla kot
njemu,« ni bil po porazu razočaran Kozmus. Tretji izid mitinga med moškimi je pripadel Miru Vodovniku, ki je kroglo sunil do 20,51 m in le za 25 cm zaostal za svojim slovenskim rekordom. »Pred .prvim poskusom se mi je zdelo, da bo krogla pristala pri 18 metrih. Tako izpraznjenega se že počutim. No, očitno sem se zmotil. Kaže, da sem zelo dober,« je povsem resno pripovedoval dobrodušni velikan iz Oplotnice.
Marija Šestak je v trosko-ku preskočila 14,45 m Bila je presenečena nad odličnim izidom, ob koncu sezone bo nastopila na svetovnem finalu v Stuttgartu. Matic Osovnikar je v teku na 100 m, v memo-rialni disciplini Ferda Skoka, zmagal z 10,38 sek. Na isti razdalji, memorialni disciplini Fedorja Gradišnika, je slavila Sabina Veit z 12,02 sek pred Velenjčanko Majo Mihalinec (12,22). Andrej Batagelj je s 16,35 m v troskoku ugnai nekdanjega. svetovnega dvoranskega prvaka Italijana Paola Cani ossi ja.
Martina Ratej iz AK Šentjur je v metu kopja (55,68 m) premagala domačinld Monito Lebeničnik (43,68) in Živo Klarer Rebec (43,47).
Slednja je bila tretja tudi v suvanju krogle (13,65). Tri kilometre z zaprekami je najhitreje pretekel mladi varovanec trenerja Toma Popetru-ja Rok Jovan. Jolanda Če-plak je tekmovanje spremljala iz ozadja, potem ko je bila lani zvezdnica mitinga z državnim rekordom na mi-
ljo in ko je zaradi nje in prihoda Kelly Holmes celjski štadion obiskalo veliko več gledalcev kot letos. Tokrat ji preostaja le upanje, da bo na zaslišanju, ki kmalu sledi, prepričala protidopinško komisijo, da ni storila nič nedovoljenega.
DEAN ŠUSTER
Najstarejša bivša vrhunska atleta med Kladivarjevimi nogometaši -Miro Kocuvan in Roman Lešek, stara 60 in 70 let (Foto: GK)
Luca srebrna,
ir Peking lirika in Roki
Edino medaljo za slovensko judo reprezentanco je na svetovnem prvenstvu v Braziliji osvojila članica Sankakuja Lucija Polavder.
V absolutni konkurenci, ki žal ni olimpijska disciplina, je bila druga. Ena najmlajših ju-doistk v slovenski izbrani vrsti postaja rešiteljica slovenske reprezentance na največjih tekmah, saj je tudi na EP lani v Tampereju poskrbela za preboj Slovenije na seznam držav, ki so osvojile kolajno. Imela je sicer obilo sreče z žrebom, ki pa ga je znala zelo dobro izkoristiti. Do polfinala se je domala sprehodila, nato pa ugnala evropsko prvakinjo Francozinjo Mon-dierejevo. To je njen največji uspeh, kajti to je prva srebrna medalja slovenskega juda na dosedanjih SP. V finalu je bila boljša Japonka Maki Cukada.
Urška Žolnir in Roki Drakšič sta bila peta, s čimer sta edina izpolnila normo za nastop na 01 prihodnje leto v Pekingu. Omenjena judoista in Polavderjeva so z mešanimi občutki zapuščali Južno Ameriko. A slednja je vseeno na boljšem: ima medaljo in po zadnjih rezultatih na svetovnih A pokalih tudi ogromne možnosti za kitajsko vizo. Če bi se v naslednjem mesecu in spomladi »odprlo« še Petri Nareks, potem lahko država začne razmišljati o gradnji »olimpijskega centra« na Lopati. Slovenska odprava se bo iz Brazilije na brniško letališče vrnila danes nekaj po 15. uri.
DEAN ŠUSTER
Najboljša športnika dveh občin Lucija Polavder in Roki Drakšič sta z i
občutki zapuščala Rio de Jane
Celjani le zaustavil Domiaicane
Uspeh so ponovili po skoraj dveh letih posta

»Res je lepo premagati vodilno ekipo, ki ima resnično kakovostno moštvo. Zelo smo zadovoljni tudi z našo predstavo. Dobro smo kljubovali tekmecem, obenem pa si ustvarili nekaj lepih piložnosti in zasluženo zmagali. Mujčinoviču je uspela dolga podaja, Biščan je dobro skočil in žoga se je odbila še naprej. Spremljal sem akcijo, proti žogi se je zakadil tudi Eisner. Bil sem za stotinko prej pri njej in na srečo sem jo dobro zadel. Po napornem derbiju bomo v petih dneh odigrali dve tekmi. Mislim, da se bo prav sedaj izkazala naša dobra pripravljenost, saj smo trdo delali. V takšnem ritmu sreda -sobota lahko le pridobimo,« je pripovedoval strelec prvega gola Nejc Pečnik.
»Soigralci so prikazali odgovorno in disciplinirano predstavo. Domžalčani na našo srečo niso zadeli. Dobil sem udarec v predel trebuha, slabo se počutim, upam, da ni nič hujšega. Državno prvenstvo bo še dolgo, mi moramo nadaljevati v tem slogu. Prezgodaj je govoriti o razpletu. Če se nam bo ponudila priložnost za sam vrh, jo bomo zgrabili z vsemi rokami. Pred štajerskim derbijem se moramo osredotočiti na pokalno tekmo in jo začeti resno. Če bo tako, potem naš uspeh ne bo izostal,« so bile besede vratarja Amela Mujčinovi-
ča.
Spet postaja zanimiv boj za obstanek (Livar je prvič zmagal, v gosteh pri predzadnji Dravi), obenem pa tudi za vrh, kajti Celjani so zaustavili Domžalčane, ko so jim v soboto zadali prvi poraz.
Derbi lige so v Areni Petrol pred 2.000 gledalci dobili z 2:0, popolnoma zasluženo, saj so imeli več zrelih priložnosti. Bolje so začeli, poskusi Biščana, Schwantesa in Peč-nika pa niso prinesli spremembe izida.
S kančkom sreče
Po 20 minutah zatišja so gostje imeli izvrstno priložnost (Žinko z nogo, Žeželj z glavo), a je bil kot še nekajkrat kasneje na mestu najboljši igralec tekme, vratar Amel Mujčinovič. In ko je brcnil žogo v napadalno polovico, je njen let z glavo podaljšal Biščan, z roba kazenskega prostora pa jo je natančno v mrežo usmeril Nejc Pečnik. Občinstvo je bilo navdušeno, še bolj v 90. minuti, ko je Blaž Puc - zaposlil ga je Gobec - priigral enajstmetrovko, izkoristil pa jo je Domen Beršnjak. Gostje ne bodo pozabili predvsem 71. minute, ko je po mojstrski asistenci Breziča Dražen Žeželj sam krenil proti celjskemu golu, a je žogo poslal mimo njega. Trener gostov Slaviša Stojanovič je poudaril, da so Domžale same krive za svoj poraz, zaradi neizkoriščenih priložnosti. Z njim se je strinjal Pavel Pinni, in čestital svojim varovancem za disciplinirano igro in prikazano željo po zmagi.
Jutri bodo tekme osmin« naia pokala NZS. Celjani do ob 18. uri pričakali tre ligaša Izolo, Dravinja pa gostovala v Mariboru, kar
»Veseli smo, kajti Domž boljši kader pri nas. Z boj' jih prvi uspeli spraviti na ! ko bomo ob koncu sešteli bor je s Čadikovskim še Domžal,« meni Sebastjan

Rogla druga. Zlatorog tretji, Alpos četrti
padla Crvena zvezda, udeleženec pokala Uleb in finalist srbskega prvenstva. Laš-čane konec tega tedna čaka njihov turnir Laško pivo, na katerem bodo v petek igrali proti tuzlanski Slobodi, v soboto pa še proti boljšemu iz dvoboja Zagreb - Darušafa-ka.
Premočni nasprotniki
Eden najmočnejših turnirjev v Sloveniji v tem obdobju priprav je bil v šentjurskem Hruševcu, kjer so ob domačem Alposu igrali še hrvaški prvak Cibona, slovenski prvak Helios in močna ruska ekipa Ural Great. Šentjurčani so pričakovano doživeli tri visoke poraze, kajti enostav-
no ne sodijo v rang preostalih treh ekip. Ob že tako nizki postavi je dan pred turnirjem trener Šentjurčanov Matjaž Čuješ ostal še brez najvišjega igralca Boruta Grušovnika, ki si je poškodoval prst na nogi in bo počival dva tedna. Čuješa je kljub temu razveselil vsaj nekaj minutni dober odpor močnim nasprotnikom. Na primer proti Ciboni je Alpos v 24. minuti zaostajal za le 10 točk, pa čeprav je Ervin Dragšič zaradi lažje poškodbe igral le osem minut. »Mi smo nekje med 60 in 70 odstotki pripravljenosti, torej nam še precej manjka. Rezultati nas še ne zanimajo, kajti pomembno se bo pripraviti na štart sezone, do ka-
terega pa je skoraj še mesec dni. Časa za popravke je še dovolj. Vem, kje smo. Vem, kaj moram narediti, pri čemer mi je pomagal tudi ta sicer rezultatsko za nas slab turnir,« je povedal strateg Šentjurčanov, ki bodo prijateljsko tekmo odigrali v Novem mestu pri močno okrepljeni Krki.
Zanimiv tudi Natkov memorial
Konec tedna bo zanimivo tudi v Šoštanju, kjer Elektra Esotech pripravlja 4. Natkov memorial, v spomin na očeta Šoštanj ske košarke Matjaža Natka. Na letošnjem turnirju, ki bo v petek in soboto, torej istočasno kot turnir Laško pivo, bodo sodelovali še Dubrava Zagreb, Krka in Kelag Piraten iz Celovca. V petek ob 20.00 bo Elektra igrala z Dubravo, v soboto pa se bosta pomerila najprej poraženca, nato pa še zmagovalca (20.00) prvega dneva.
JANEZ TERBÖVC
Rusi so osvojili zlato kolajno na EP v Španiji po zmagi v finalu nad domačini s 60:59. Neposredno uvrstitev na olimpijske igre si je zagotovila tudi Litva, medtem ko Grčijo, Nemčijo, Hrvaško in Slovenijo čaka kvalifikacijski turnir. Ta bo predvidoma julija prihodnje leto, z afriškima predstavnikoma Kamerunom in Kapverdskimi otoki, ameriškimi Portorikom, Brazilijo in Kanado, azijskima Libanonom in Južno Korejo ter Novo Zelandijo iz Oceanije.
Češko k svojim starim prijateljem v Prostejov, kjer bodo odigrali tri tekme in se pripravljali za začetek sezone v 1. A ligi in za 2. krog pokalnega tekmovanja, kjer jih čakajo Janče.
Laščani ugnali »zvezdaše«
Zlatorog je sodeloval na turnirju v Tuzli. Najprej je izgubil z Budučnostjo, brez Edina Alispahiča, Grega Mali pa je igral le nekaj minut zaradi poškodbe. V boju za tretje mesto, ko je že igral povratnik Nejc Strnad, je nekoliko presenetljivo
Izidi 8. kroga 1. SL: Mik
CM Celje - Domžale 2:0; Pečnik (37), Beršnjak (90 11-m). Nafta-Primorje 2:1, Gorica - Koper 2:3, Drava - Livar 1:3, Interblock - Maribor 0:1.
6. krog 2. SL: Zavrt - Rudar Velenje 1:0; Golob (85). Vrstni red: Bonifika 12, Triglav 11, Bela Krajina, Aluminij 10, Rudar Velenje, Krško 9, Mura 8, Zagorje 5, Za vrč 4, Krka 2.
5.	krog 3. SL - vzhod: Šmarje - Roma 1:2; Firšt (45), Veržej - Šentjur 0:0, Odranci - Šmartno 1:2; Podbrežnik (39, 67), Dra-vinja - kovinar Štore 2:0. Vrstni red: Šentjur 14, Dravinjä, Odranci, Šmartno 13, Šmarje 11, Veržej, Črenšovci 10, Malečnik 8, Stojnci 7, Dravograd 6, Pa-loma 5, Roma 4, Kovinar Štore 3, Pohorje 0.
6.	krog Štajerske lige: Bistrica - Möns Claudius 3:0, Zreče - Šentilj 0:1, Oplotnica - Simer Šampion 1:6; Matič (13), Kožar (37, 80), Naprudnik (65), Omanovič (70), Hrvačanin (88). Rogaška - Peca 3:1; Mikše (39 11-m, 56, 73). Ormož - Šoštanj 0:2; Raj-kovič (8 11-m, 24). Vrstni red: Simer Šampion 16, Šoštanj 13, Gerečja vas 12, Podvinci 11, Rogaška, Ormož 10, Bistrica, Partizan Fram 9, Šentilj 7, Zreče 6, Möns Claudius 5, Peca, Železničar, Oplotnica 3.
2. krog 1. SLMN: Dobo-vec - Živex 3:3; Stres (15), Kolar (25.,ag), Bogatin (35); Adrinjek (2), Vojsk (12), Kugler (28). Vrstni red: Dobovec, Izola 4, Puntar 3, Živex 2, Ajdovščina, Sevnica, Svea, Gorica, Tomi Press Bronx , Sodra-žica 1. (KM)
■ 1«»' i«4 ,-i.!-	
1. DOMŽALE 8 S	i 2 1 16: 4 17
3.	MIK CM CELJE 8 t 4.	MARIBOR 8 C 5.	NAFTA 8 : 6.	PRIMORJE 8 : 7.	INTERBLOCK 8 1	! 2 4 9: 9 8
9. DRAVA 8 i tO. LIVAR 8 1	10 7 822 3
Trije zanimivi turnirji za ekipe s Celjskega so bili v minulem vikendu, uvrstitve pa v okviru pričakovanj.
Na Ikovem memorialu v Slovenskih Konjicah je zreška Rogla osvojila drugo mesto. Zrečani so ugnali B ligaša Radensko, v finalu pa izgubili s srbsko Cmokoso iz Kosjeriča. Dan pred začetkom turnirja so odigrali še prvi krog pokala KZS in v Celju premagali Celjski KK. Očitno je tudi utrujenost naredila svoje v dvoboju s Srbi, ki so na pripravah v Slovenskih Konjicah. Zrečani bodo odpotovali za pet dni na
se bodo Celjani odpravili v nedeljo, kjer se bo štajerski derbi začel že ob 15. uri.
DEAN ŠUSTER Foto: GREGOR KATIČ
imajo po mojem mnenju najin tudi kančkom sreče smo Gremo korak za korakom in zna iziti v naš prid. Mari-a zame Še vedno slabši od
Pravičen razplet sosedskega obračuna
Lokalni derbi 1. državne lige malega nogometa med Dobovcem in Živexom je prinesel zelo dobro predstavo in pravično delitev točk na koncu razburljivih 40 minut, po katerih je bila polna dvorana zadovoljna z prikazanim.
Na začetku so takoj prevzeli pobudo gostitelji, gostje pa so postavili gibljivo obrambo in čakali na protinapad. To se jim je po nekaj zamujenih polpriložnostih na obeh straneh obrestovalo v 7. minuti, ko je po prekršku reprezentant Milan Adrinjek zadel med dvema domačima igralcema iz prostega strela. Po prejetem zadetku so igralci Dobovca še stopnjevali pritisk, a so se Celjani odlično branili in iz protinapada preko nekdanjega igralca DObovca Matjaža Vojska povišali prednost. V 15. minuti sta Gašper Hrovatič in Peter Stres izpeljala odlično akcijo, najboljši domači strelec pa je zadel v polno in znižal na 1:2, kar je bil kljub še nekaterim priložnostim končni izid prvega polčasa. Tudi nadaljevanje ni prineslo spremembe. Napadi Dobovca so se odbijali od obrambnega zidu Živexa, izenačenje pa je prišlo po strelu Damirja Repinca in spremenjeni smeri žoge od celjskega igralca Andreja Kolarja, s čimer je žoga prevarala gostujočega vratarja. Preko Adrinjeka, ki je ukradel žogo nepazljivemu Roku Mordeju, so Celjani znova povedli v 28. minuti, kar je pomenilo znak za popoln napad Dobovca. Izenačenje je prišlo v 34. minuti po mojstrskem strelu Aleša Bogatina, po izidu 3:3 pa sta obe ekipi krenili na vse ali nič. Zivex se je namreč povsem odprl in napadi so se vrstili zdaj na eni zdaj na drugi strani. A sta oba vratarja, domači Alen Mordej in celjski Primož Martinčič, do konca uspela obraniti svoji mreži.
JANEZ TERBOVC
Na lokalnem derbiju so gostje dvakrat vodili, a se je zaključilo z remijem. Št. 74 - 18. september 2007 -
panorama ^
ROKOMET d
1. SL (m)	t
2. krog: Celje Pivovarna O Laško- Sviš 41:34 (21:18); , $ Kokšarov 10, Terzič 8, Ga-jič, Sulič 5, Muhovec, Kos 3, Gregore, Špiler, Kozli-na 2, Drugovič 1; Ristič 11, "" Čančar 7. Gorenje - Prevent 37:27 (19:17); Vukovič 8, Kavaš 6, GolČar 5, J. Dobelšek 4, Oštir, Sirk, Mlakar 3, Rezniček 2, Tamše, L. Dobelšek, Blaževič 1; Dumančič 6, Gams 5. Vrstni red: Cimos Koper, Jeruzalem Ormož, Trimo 4, Celje, Rudar, Gold Club, Gorenje, Sviš, Prevent 2, Nova Gorica, Slovan, Knauf Insulation 0.
1. SI (i)
1. krog: Celeia Žalec - Velenje 44:25 (23:12), Celje Celjske mesnine - Izola ^ 47:16 (25:6).
KOŠARICA
Pokal KZS (m), 1. krog: Rogaška - Radenska Crea-tiv 64:59, Celjski KK - Rogla 82:94, Šmartno - Radovljica 88:75, Alte Bistrica -Terme Olimia 78:90.
koledar
Sreda, 19. 9.
NOGOMET
Pokal NZS, osmina finala: MIK CM Celje - Izola Ar-geta [18), Maribor - Dravi-nja (15).
ROKOMET
Šestnajstina finala pokala RZS (m). Novo mesto: Krka - Gorenje (18.30).
KOŠARKA
Pokal KZS (m), 2. krog: _ Hopsi Polzela-Rogaška (19).
Verk četrti na SP
Balinar BŠD Rogaška Car system Marko Verk je na mladinskem svetovnem prvenstvu v balinanju v paru z Ljubljančanom Igorjem Šircljem v hitrostni štafeti osvojil četrto mesto.
V boju za bronasto medaljo šta Slovenca izgubila s Hrvatoma, po zaslugi slabše igre Širclja. Če bi slovenski par ponovil rezultat iz četrtfinala, bi osvojil bronasto medaljo. Slatinčan Verk je potrdil svojo veliko nadarjenost za ta šport, v katerem prav gotovo še ni rekel zadnje besede.
JANEZ TERBOVC
ill^ kronika
NOV! TEDNIK
Največja letošnja krvava tragedija
V samo petih urah so na celjskih cestah umrle kar tri osebe - Prometna varnost iz dneva v dan slabša
Prometna varnost se je na Celjskem v petkovem večeru in v noči na soboto drastično poslabšala, saj so na cestah v razmaku petih ur umrle kar tri osebe, šest jih je bilo poškodovanih. Letos je tako v prometu na našem območju življenje izgubilo že 28 oseb, lani v tem času pa 22. Kljub trudu policije, ki javnost vedno znova opozarja na previdnost na cestah, je videti, da se ljudi takšna opozorila ne dotaknejo.
Prva tragična nesreča se je zgodila v petek ób 20. uri in 10 minut. Na lokalni cesti Arclin-Ljubečna je 22-letni voznik osebnega vozila iz okolice Šmarja pri Jelšah trčil v 50-letnega kolesarja, ki je vozil proti Lju-bečni. Kolesar je padel najprej na vozilo, nato pa na travnato površine» ob cesti in umrl na kraju nesreče, opisujejo na celjski poUčt-
20-letni voznik, ki je zapeljal
ji.
Slabo uro kasneje je po-č^oia, AvtocesU^nt odse-
ku med Arjo vasjo in Žal- vozilom. Zaneslo ga je na nik pa je padel iz vozila in cem. 20-letni voznik oseb- nasprotni avtocestni pas, umrl na kraju nesreče. V nega avtomobila z območ- kjer je vanj trčil 29-letni razbitine so zatem trčili še ja Velenja je vozil v smeri voznik osebnega avtomobi- štirje vozniki. Lažje so se Šempetra. Na delu, kjer je la, ki je pripeljal iz smeri poškodovali štirje vozniki smerno vozišče ločeno s Šempetra. Trčenje je bilo ta- in en sopotnik. Avtocesta je službenim prehodom in ve- ko silovito, da je vozilo 20- bila v obe smeri zaprta kar rigq,, je izgubil,eblast nad Jetnika .pretrgal® B4.poL voz- r,.še§tjjr^ode j^mJi! W9. -*' :	•• • "	•: ; -r za 'feffsrfč'evrov. :
• , ,	" - ;	■■ - ; * Tretja prometna nesreča
V nedeljo zjutraj se je huda nesreča zgodila tudi na turistični cesti Jurklošter-Polana izven naselja Lahov Graben. 32-letni voznik je s štirikolesnikom v levem nepreglednem ovinku zapeljal s ceste, kjer se je vozilo prevrnilo na bok, pri padcu iz vozila pa se je voznik huje poškodoval. V nedeljo se je hujša nesreča zgodila tudi na avtocestnem odseku Tepanje-Celje v bližini izvoza za Ljubečno. Voznik osebnega vozila je zapeljal na brežino, od koder ga je odbilo nazaj na cesto, kjer se je avtomobil večkrat prevrnil in obstal na strehi. Posredovati so morali tudi poklicni gasilci, ki so iz zvite pločevine rešili tri osebe. Vse se zdravijo v celjski bolnišnici.
s smrtnim izidom pa se je zgodila 20 minut čez polnoč v Gornjem Gradu. 22-letni voznik je vozil iz smeri Nove Štifte proti Radmirju, v levem nepreglednem ovinku pa je domnevno zaradi neprilagojene hitrosti izgubil oblast nad vozilom, za-
AVON	Tek/hoja za upanje 2007
ZA BQ| PROTI RAKU DOJK	Letošnji humanitarni dogodek, ki ga že četrtič organizirajo Europa Donna, Avon in Naša žena, bo v soboto, 6. oktobra 2007 v ljubljanskem Tivoliju. Začetek bo ob 10. uri z zabavno kulturnim programom, štart teka ali hoje ob 11.
EUROPA S3	Proge so dolge 2,4 in 8 km in potekajo po tivolskih ravnih poteh. Izberite tek ali hojo, dolgo ah kratko progo, kakor ste pač telesno pripravljeni. Pridružite se nam in prispevajte 5 EUR za boj proti raku dojk, najpogostejšem raku pri ženskah. Letos zbrani denar bomo namenili za nakup ultrazvočne naprave za mariborsko bolnišnico.
DONNA	Vabimo podjetja in posameznike, da se množično udeležijo tega humanitarnega dogodka. Ustvarite svojo roza ekipo (najmanj 5 članov) in tako povečajte število udeležencev. Skupinsko prijavnico vam pošljemo po e- pošti. Zahtevajte jo na: dara.jovanovic@avon.com.
w^tednÄ pasfeeeije	Prijavite se že danes!
TEK ZA UFfeNJE 2007 10	
NA - ilea. hiSna številka, pušta kraj:	
Telefon:	Eat
Prijavljam se na Tek a upanje 2007.61020	
hai d.M. vam 1» v iato») za sodelovanje poslal darili paket. » katerem bo tonov proizvod. vabilo na tek In majica i logotipom dogodka - ÜZNAÖTE VELIKOST MAJKE Prosimo »as, da po piaci) Slattile - prispeto pošljete to mamim re riasto SIO»en»kozdnižef^	
peljal desno in trčil v rob betonskega nasipa. 27-let-ni sopotnik je dobil tako hude poškodbe, da je umrl na kraju nesreče, 20-letni voznik pa jo je odnesel z lažjimi poškodbami.
Katastrofalno!
Da gre s prometno varnostjo le še navzdol, kaže podatek, da so samo v začetku leta celjski policisti kaznovali 11 odstotkov več kršiteljev kot v začetku lanskega leta. Največ je bilo neupoštevanja prednosti, nepravilnega prehitevanja in prevelike hitrosti. Ter seveda alkohola. Ravno prevelika hitrost, za alkohol še ni znano, je namreč botrovala zadnjim trem nesrečam. Na našem območju zelo izstopa problem alkohola, skoraj več kot polovica povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izi-
Pisali smo že o predlogu sprememb zakona o varnosti v cestnem prometu, ki so ga pripravili na ministrstvu za promet in ki predvideva strožje kazni za hude cestne divjake in prekrškarje. Vinjeni vozniki bi imeli v tem primeru še več možnosti, kot jih imajo zdaj, da bi namesto za volanom pristali v policijskih prostorih. O izjemno slabem prometnem stanju in o možnih rešitvah, kako bi ga izboljšali, se bomo pogovarjali tudi v četrtkovem Odmevu na Radiu Celje.
dom v zadnjem obdobju je bilo vinjenih. Lani je bila denimo povprečna koncentracija pri povzročiteljih kar 1,51 g alkohola na kilogram krvi! Na cestah najbolj umirajo vozniki osebnih vozil, sledijo jim motoristi, tudi pešci. Če pogledamo lansko statistiko, po kateri se bo očitno zgledovala tudi letošnja, se je največ nesreč zgodilo med četrtkom in nedeljo, s tem, da je bilo ogromno nesreč v nočeh na nedelje, ko je na cestah več mlajših ljudi. Na cestah je najhujša poletna sezona in meseci od oktobra do januarja. Vinjeni vozniki povzročajo največ nesreč v naseljih, na lokalnih cestah in avtocesti. Najmanj, kar se lahko zgodi vinjeni osebi v prometu je, da ga ustavi policisti, ga opozorijo, denarno kaznujejo, izločijo iz prometa, odvzamejo vozniško do-votjenjé.'-ga pridtžijd' äli zä-sežejo vozilo. Treba pa je vedeti, da če taka oseba povzroči smrt drugega, se ne ustavi pri teh kaznih, ampak tudi pri materialni in odškodninski odgovornosti. Gre tudi za varnostne ukrepe odvzema vozniškega dovoljenja od enega do petih let, visoke denarne kazni, zaporno kazen ter izredno visoke civilne odškodninske zahtevke, posledično pa tudi za izgubo zaposlitve, premoženja ter ostale predvsem druž-beno-socialne posledice.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Prijeli pločevinaste
Policisti so v Laškem prijeli štiri osebe, doma z območja Maribora, ki so osumljene tatvine večje količine nerjaveče pločevine. V noči na ponedeljek naj bi pločevino ukradli na območju enega od podjetij v Laškem. Policisti so nepridiprave prijeli tudi s pomočjo občanov, ki naj bi tatove opažih in policijo o tem tudi obvestili. Nekaj podobnih tatvin pa se je zgodilo že konec preteklega tedna. Iz podjetja na Partizanski cesti v Velenju je namreč nekdo odnesel kar 1200 kilogramov kabla in s tem povzročil za dva tisoč evrov škode. Nekaj kabla in elektromateriala pa pogrešajo tudi v enem izmed podjetij v Medlogu, kjer so neznanci s tem povzročili prav tako za dva tisoč evrov škode.
181! HINIM
Krvave zvezde Starega piskra
Knjiga razkriva nacistično nasilje nad slovensko duhovščino na okupiranem Štajerskem
Nacistično nasilje na Štajerskem v času II. svetovne vojne ni obšlo slovenskih duhovnikov. Mnogi med njimi so sodelovali z Osvobodilno fronto kot edino organizacijo, ki se je postavila v bran zatiranemu ljudstvu - in to odločitev so številni plačali z življenjem.
Ko je papež Janez Pavel II. ob prelomu stoletja kar v dveh apostolskih pismih pozval cerkev, da naj razišče usode mučencev, ki so v 20. stoletju trpeli ali celo umrli zaradi svoje predanosti veri, so samo na območju današnje celjske škofije našteli. 10 takšnih duhovnikov. Mnogi od njih so žalostno končali kot izseljenci na Hrvaškem, predvsem v zloglasnem Jasenovcu. Nekateri, ki niso bili izseljeni in so v krščanskem duhu pomagali uporu Slovencev proti okupatorjem, pa so kon-
Jože Kužnik
je uredil in ji napisal sprem-	Grešaka, ki so ga Nemci us-čali v zaporih, predvsem v no besedo škofijski tajnik	trelili v Starem piskru, prav celjskem Starem piskru. Jože Kužnik.	tam do smrti mučenega Fer-Usode treh od njih razkri- Knjiga opisuje tragične	dinanda Potokarja in v piva v knjigi pričevanj, ki jo usode duhovnikov Mihaela	skru zaprtega ter v Maribo-
ru ustreljenega Izidorja Za-vršnika.
»Knjiga je nastala na osnovi zbranih pričevanj o usodah teh in drugih duhovnikov, pa tudi nekaterih laikov, ki so bili preganjani zaradi svoje vere. Ker so ti trije duhovniki žrtve celjskega Starega piskra, smo izpostavili njihove zgodbe in pričevanja, kolikor smo jih pač dobili,« je temo zanimive knjige pričevanj opisal Jože Kužnik. Zamisel za njen naslov Krvave zvezde Starega piskra pa je dobil zaradi treh celjskih zvezd, ki so tudi v škofijskem grbu in zaradi zapisov v sv. pismu, ki o mučencih govori kot o zvezdah na nebu.
Knjigo, ki odstira nova dognanja o ravnanju slovenske duhovščine na slovenskem Štajerskem, za katero je Hitler izrecno zahteval, da jo naredijo spet za nemško, je mogoče kupiti v knjigarnah Mohorjeve družbe.
BRST
_15
Kogojeva galerija v Celju
V prostorih Narodnega doma v Celju jo odpirata zakonca Dolinar
ske šole Oskar Kogoj natural design in slikar Sergio Pausig, sodelovali bodo še Stane Jagodič, Drago Medved in Vesna Budnar Čet-kovič, razstavo pa je postavil prof. Nenad Fabjanič iz zagrebške univerze za arhitekturo. Podelili bodo tudi nagrado zlati venetski konj, ki jo bo za življenjsko delo prejel dr. Peter Kre-čič. V kulturnem sporedu bodo nastopili violinistka Anja Bukovec, Simon Dvoršak, Oktet Provox, Plesni teater Igen pa bo uprizoril celjsko premiero Hiše 22.
Med častnimi gosti so udeležbo potrdili nekdanji predsednik države Milan Kučan ter veleposlaniki iz Nemčije, Avstrije in Srbi-
Celje bo imelo od četrtka naprej še eno, prav posebno, zanimivo in dragoceno galerijo. V prostorih Narodnega doma namreč zakonca Dolinar odpirata Galerijo Oskarja Kogoja, enega najboljših oblikovalcev ne le v Sloveniji, pač pa tudi preko državnih meja.
V	galeriji bo na ogled in tudi na prodaj vrsta izvirnih Kogojevih izdelkov iz njegovih serij Nature design, Devin design in Energy design. Četrtkovo odprtje ob 19. uri v veliki dvorani Narodnega doma pa bo velik dogodek. Galeriji bo srečno pot zaželel župan Celja Bojan Šrot, o Oskarju Kogoju pa bosta spregovorila italijanski profesor Roberto Roda in slovenski etnolog dr. Janez Bogataj.
V	Galeriji Oskarja Kogoja, ki je v spodnjih prostorih Narodnega doma, bo delovala tudi Turistična agencija Potepuh.
Odprtje galerije bo obeležilo še kar nekaj dogodkov. Odprli bodo namreč razstavo, na kateri sodelujejo absolventi podiplom-
je.
BRST

Bio - izdelk
CENEJE
Prednosti bio izdelkov
Natur*pur
višja vsebnost hranil in zaščitnih snovi
^ uporaba izključno naravnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin
• klasična vzreja živali
(prosto gibanje na travnikih in pašnikih, naravna krma in brez množične vzreje)
^ ne vsebujejo gensko spremenjenih sestavin
-:»• proizvodnja poteka brez
kemično - sintetičnih pesticidov
jfe strog nadzor nad vsemi stopnjami predelave
Hribovski sir
45% m.m., 200 g
Mleko
s podaljšanim rokom, 0.5 I
Kare narezek, 80 g
redna cena € 1,45
Ponudba, velja do .£5.?. '07 oz. do
16
S KULTURA
NOVI TEDNIK
Jenkova ulica je v Celju v bližini bolnišnice.
Od Jenka do Stritarja
V današnji rubriki pojasnjujemo poimenovanje Jenkove ulice, ki v Celju v bližini bolnišnice povezuje Kersnikovo in Ipavčevo ulico. Poimenovali so jo po pesniku in pripovedniku Simonu Jenku.
Zanimivo, pestro, a relativno kratko življenje Simona Jenka se je začelo 27. oktobra 1835 v Podreči pri Mavčičah, kjer je na domu materinega očima preživel prva leta svojega življenja. Po vrnitvi očeta Jožefa Jenka od vojakov, leta 1839, se je mlada družina preselila v Praše, kjer so prevzeli domačijo Jenkovih prednikov.
Prva znanja je mladi Simon nabiral v Smledniku, nato pa šolanje v letih 1844-47 nadaljeval v Kranju. Jeseni 1847 je 12-letni Simon odšel k stricu Juriju Jenku, ki je kot oče Nikolaj živel v Novem mestu med frančiškani pri tamkajšnjem kapitlju. V Novem mestu je Simon obiskoval frančiškansko gimnazijo in uspešno opravil šest razredov. Ko so strica leta 1853 premestili v Kamnik, je Novo mesto zapustil tudi Simon in gimnazijo nadaljeval v Ljubljani. Po uspešno opravljeni maturi leta 1855 se je zaradi slabih gmotnih razmer zatekel na celovško bogoslov-nico, vendar je kmalu spoznal, da duhovniški poklic ne bo zanj. Zato je študij opustil.
Leto kasneje (1856) se je odpravil na Dunaj, kjer je najprej študiral klasično jezikoslovje, nato zgodovino in ob koncu še pravo. V avstrijski prestolnici se je vseskozi preživljal s poučevanjem in podporami prijateljev, kot študent prava pa je lahko živel v Knafljevi ustanovi, ki je na Dunaju štipendirala finančno šibkejše študente s Kranjske. Kljub temu, da študija ni dokončal, je ostal še
dve leti na Dunaju, kjer je kot domači učitelj pri premožni družini Reinlein poučeval njihove otroke.
Leta 1863 se je vrnil v domače Praše, kjer je veliko pesnil. S pesništvom se je Jenko sicer prvič resno seznanil že na gimnaziji v Ljubljani, kjer je v zadnjem, 8. letniku, skupaj z literarno nadarjenimi sošolci Mandelcom, Tuškom, Erjavcem, Zamikom in drugimi ustanovil literarni krožek. Izdajali so tudi leposlovni list Vaje, kjer je bil Jenko že med vodilnimi pesniki. Kasneje je Jenko pesmi objavljal v Bleiweiso-vih edicijah, Novicah in Koledarčku slovenskem, več pesmi pa je objavil tudi v almanahu Leptir in Slovenskem glasniku.
Kratko zgodbo o Simonu Jenku je za objavo pripravil mag. Branko Goropev-šek.
Simon Jenko se je v literarno zgodovino vpisal tudi kot pripovednik. Snov je jemal pretežno iz vsakdanjega življenja, predstavljal pa jo je v obliki ljudske pripovedi, ljudskih šal in zabavljic. Prvo povest Spomini je izdal leta 1858. V njej je v osebi ostarelega duhovnika pripovedoval zgodbo o maščevalni ciganki, ki je s prevaro one-srečila tri kmečke družine. Jenko je kasneje napisal še več povesti, omenimo naj vsaj dve. Humoristična novela Tilka (1858) predstavlja nerodnega in slaboumnega kmečkega fantiča, ki v hudi
želji po ženitvi ustvarja smešne situacije pri iskanju prave ženske. Istega leta je Jenko izdal tudi zgodbo o Jeprš-kem učitelju, v kateri s trp-kohumorno pripovedjo opisuje življenje starega učitelja, organista in brezdelneža, ki upa, da mu bo uspeh na loteriji prinesel toliko želen denar, a ga strast zanese v neizogiben konec.
Kasneje se je Jenko ponovno posvetil pesništvu, vendar ne preveč uspešno. Tako jeleta 1864 kljub močnim kritikam iz krogov konservativne duhovščine pri ljubljanskem založniku Giotiniju izdal zbirko Pesmi. Ker so to pesniško zbirko močno kritizirali tudi mladoslovenci, je Simon Jenko nehal pisati pesmi. Z denarjem pa, ki ga je zaslužil z izdajo Pesmi, se je ponovno lotil študija prava. V Gradcu je uspešno opravil tri rigoro-ze, četrtega pa zaradi bolezni ni uspel. Tako Simon Jenko, žal, nikoli ni prišel do samostojnega poklica in se je moral vse do svoje prerane smrti preživljati kot slabo plačani uradnik pri različnih notarjih v Kamniku in Kranju.
Umrl je mlad, star komaj 34 let. Vzrok njegove smrti je bilo hudo možgansko vnetje, mnogi njegovi sodobniki pa so bili mnenja, da sta bila vzrok za prezgodnjo smrti tudi pomanjkanje in pretirano kajenje.
Prihodnji torek bomo pojasnili poimenovanje Stritarjeve ulice, ki mimo atletskega štadiona Kladivarja povezuje Kersnikovo in Ipavčevo ulico.
Svetina v barvah
Šestnajst slikarjev in kipark bo od danes do petka ustvarjalo na 15. Mozaiko-vi slikarsko-kiparski koloniji na Svetini. Razstava del, ki jih bodo umetniki ustvarili na koloniji, pa bodo od 5. oktobra na ogled v galeriji Mozaik.
Osnovni namen kolonije je druženje, spoznavanje drugih umetnikov, njihov način razmišljanja. Tako se bodo letos na koloniji sreča-
li slikarji Todorče Atanasov, Matej Cepin, Viktor Šest, Andrej Pavlič, Ismar Mujezinovič, Ivana Andrič - Todič, Rudi Skočir, Simon Kajt-na. Narcis Kantardžič, Boris Zaplatil, Petar Beus, Jurij Kravcov, Enver Kaljanac, Izet Alec-kovič ter kiparki Milena Braniselj in Vladimira Stoviček. Kot častna gostja se bo umetnikom za en pridružila celjska slikarka Darinka Pavletič-Lorenčak.	BA
Ustvarjanje stote grafike
V soboto je na Jožefovem hribu nad Celjem zaživela 6. Mednarodna grafična delavnica na temo Arhitektura Celja. Na njej bodo do sobote ustvarjali štirje umetniki iz Srbije in s Slovaške.
Delavnico pod okriljem Zavoda za ustvarjalni razvoj mladih in Društva prijateljev galerije likovnih del mladih Celje vodi Mihai-lo Lišanin. Na delavnici bodo umetniki us-
tvarili stoto grafiko po vrsti, ki bo ponazarjala staro Arhitekturo Celja in Starega gradu, videno skozi prizmo akademskih umetnikov različnih držav, ki se na delavnici prvič srečajo s Celjem in arhitekturnim značilnostim tega mesta. Kolekcija vseh stotih grafik bo decembra na ogled na razstavi v Galeriji likovnih del mladih Celje.
BA
10.30 in 16.30Muzej növejäe zgodovine ĆClje
Demonstracija obrtnika - čevljar Anton Mužič
16.00 Muzej novejše zgodovine Celje_
10.30 in 16.30 Muzej novejše
Zgodovine Celje __
Demonstracija obrtnika - krojač Franjo Podbregar
16.00 Ploščad pred mestno četrtjo Hudinja Celje
17.00 MNZC-Stekleni
fotografski atelje Josipa Pelikana
III. Pelikanovi dnevi Josip Pelikan (1885-1977) kronist
odprtje fotografske občasne razstave 19.00 Knjigarna Kulturnica
Velenje _
Miha Mazzini: Trenutki spoznanja
pogovor z avtorjem vodi Tanja Petrič
17.00 Muzej novejše zgodovine
Celje_
in. Pelikanovi dnevi Dr. Milanka Todič: Fotografija in propaganda predavanje
Okrogla miza: Za boljši program javne radiotele-
Pikine ustvarjalne delav-
17.00 TRC Jezero ___
Pikina čajanka Lutkovno gledališče Vele-
19.00 Knjižnica Velenje (Center
Nova)_
Večer s častno pokroviteljico festivala Anjo Buko-
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00 Bela dvorana in okolica Pikine ustvarjalne delav-
ni. Pelikanovi dnevi »Josip Pelikan med arhitekturo in industrijo«
pogovor z Andrejo Rihter in Boženo Pelikan ob izidu
17.00 Zeliščni park pri obrambnem stolpu v Žalcu
Fotografije Barbare Jak-
Pikin osemnajsti oder Plesni studio N in Simon Gorišek
20.00 Galerija Mladinskega centra Velenje
Kulturni večer v zelišč-
17.00 Muzej novejše zgodovine Celje
Richard Bean: Evrofilija
predpremiera za abonma Četrtek večerni in izven
Robi Klančnik in MC Ve-Video je voda brez teko-
odprtje razstave
III. Pelikanovi dnevi Milan Pajk: Erotična fotografija med umetnostjo in poslom
predavanje
19.30 Kulturni center Laško Mavrica polk in valčkov Zlati muzikanti
končen ansambla
Razstava fotografij z žalskimi motivi odprtje razstave 18. PIKIN FESTIVAL
16.-22. september 2007
9.00 - 13.30 in 15.00 - 18.00 _ Bela dvorana in okolica Pikine ustvarjalne delav-
17.00 TRC Jezero
Pikina čajanka Pika se uči Capoiero Olinda Brasil (Brazilija) 18.00 TRC Jezero
Pikin osemnajsti oder Irena Vrčkovnik
Folkloristi plesali balet
V Celju in Žalcu so minuli konec tedna nastopale folklorne skupine iz Makedonije, s Poljske, iz Španije in z Madžarske, ki so se udeležile II. mednarodnega folklornega festivala Od Celja do Žalca.
Na festivalu sta ob gostujočih sodelovali tudi domači skupini, ki sta organizirali festival, in sicer Celjska folklorna skupina ter skupina Grifon iz Šempetra. Za ogled so bili po mnenju mnogih najbolj zanimivi Baski iz Španije, saj njihov ples na trenutke spominja na balet. Sicer so se folklorne skupine predstavile na dveh gala večerih v Celju in Žalcu, ob tem pa še na drugih prizoriščih v obeh mestih.
Prireditev naj bi v bodoče prestaviti v junij. Prihod skupin iz tujine namreč veliko stane, zato organizatorji razmišljajo, da bi festival časovno povezali še s kakšnim drugim podobnim festivalom v Sloveniji aH Evropi. To bi organizatorjem omogočilo, da bi k sodelovanju povabili tudi bolj eksotične folklorne skupine.
BA
Foto: GREGOR KATIČ
Na stojnici na celjski tržnici so mladi umetniki prodajali drobne izdelke, priponke, bižuterijo in med obiskom v Celju izdelane plakate. Najbolj pa je šla v promet potica.
Potica, grozdje ogrožene službe
Ob obisku študentov iz Londona smo Celje spoznavali skozi oči tujcev
WE
CAME
TO
TAKE
YOUR
INK
AWAY
Mladi umetniki so naredili tudi poseg v naš časopis: »Prišli smo vam vzet črnilo,« je napis na plakatu.
»Prišli smo, da vam vzamemo službe« - tak je bil (samo) ironičen slogan, ki so si ga za svoj delovni teden v Celju izbrali podiplomski študenti ugledne londonske Royal College of Art, ki so v organizaciji študentke tega kolidža, Celjanke Polone Dolžan in društva ljubiteljev umetnosti v Celju in Sloveniji preživeli ustvarjalen teden. V svoji inventivnosti so položaj v državah evropske skupnosti, kjer vlada prava paranoja pred priseljenci iz novih članic in njihovo »lakoto« za boljšimi službami, obrnili na glavo in »zagrozili«, da bodo zdaj oni nam pobrali vse službe.
Celje in Slovenijo so doživljali po svoje. Šokirani zaradi majhnosti države kar niso mogli dojeti prijaznosti, lepot in odprtosti, ki so jih pričakale. Potem so, vsak skozi svoje preference v umetnosti, iskali navdih za ustvarjanje. Riitta Ikonen iz Finske, ki jo posebej
Velika pozornosti obiskovalcev je pritegnila serija krokijBv, ki je bila nekak likovni dnevnik dogajanj med obiskom.
privlači kostumografija, je iz-	~
delala dve obleki. Prva - Slovenija - je nekak zemljevid - s Slovenijo na torzu in mejnimi državami na okončinah. Še več navdušenja je požela z obleko iz vinske trte in grozdja. Na sobotni otvoritvi razstave vsega v teh dneh ustvarjenega jo je ponosno nosila in, ker so obiskovalci kar naprej zobali grozdje z njene obleke, prostodušno povedala, da bo domov bržkone odšla gola...
Drobnih iskric, ki so jih ustvaril mladi umetniki, se praktično ne da našteti. Izjemen je bil slikarski dnevnik enega od sodelujočih, ki je v duhovitih krokijih opisal vsak dan posebej. Druge spet je navdušil Ka-juh. Nastal je izjemen plakat »One Cherry Flower« - (Samo en cvet, en češnjev cvet). Spet tretji so ustvarili evropski zemljevid imigrantov in na hrbtni strani po mesecih ustvarili faze pozabljanja lastne identitete. Četrte je prevzela slovenska ikonografija - od kozolcev do mita o sv. Juriju, ki je tudi eden osnovnih angleških mitov. Spet peti so skupaj s celjskimi dijaki ustvarjali stripe, ki jih je navdahnila mestna arhitektura. In šesti, Brazilci, so našli navdih v celjskih barvah - enakih kot na njihovem »svetem« nogometnem dresu ali na švedski zastavi. Prav posebno doživetje pa je (med drugim) pripravila Cathrin Morgan, ki je sama (po receptu mame Polone Dolžan) spekla slovensko potico in jo večino tudi prodala na celjski tržnici.
Pričujoči zapis je zgolj kroki izjemnega dogajanja, ki je višek doživelo s sobot-
Polona Dolžan s Finko Ritto Ikonen, ki je blestela v svoji obleki iz vinsko trta.
nim, odlično obiskanim odprtjem razstave na Rimski cesti pod Knežjim dvorcem. Tam se je kar iskrilo od idej, zamisli ... »A vedeti morate, da je to zgolj ad-hoc razstava. Prvi vtis. Resna dela sodelujočih bodo še nastajala, saj so si nabrali toliko zamisli in ustvarjalnih dražljajev, da bodo prave >posle-
dice< tega dela vidne šele na razstavi, ki jo bomo ob zaključku projekta odprli oktobra v Royal College of Art,« je, vidno zadovoljna, da ji je sprva zelo utopičen projekt multikulturne izmenjave tako lepo uspel, pripovedovala Polona Dolžan.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: ALEKS ŠTERN
Svoje navdušenje nad gostitelji so gostje izrazili tudi z zahvalami, v prvi vrsti Gregorju Deleji, ki je v imenu društva ljubiteljev umetnosti platel organizacijske niti obiska.
NOV! TEDNIK	I REPORTAŽA	17
18	f BRALCI POROČEVALCI
novo v Celju Galerija Oskar Kogoj
TURISTIČNA AGENCIJA pOTEPUH
Narodni dom, Ire Celjskih knezov 9
Vrnitev strica iz Amerike
bralci fotografirajo
Očiščevalna akcija na Hudinji
Bil je vroč in soparen avgustovski dan, ko sem na mobilni telefon dobila sporočilo »Božo tiratina vabi na očiščevalno akcijo v soboto, 25. avgusta, zbirni center Zgornja Hudinja 71«. Z velikim veseljem sem se odpravila na kraj dogodka.
Cilj očiščevalne akcije sta bila prvi in drugi gozd nad osrednjim delom Hudinje. Najprej smo se napotili v drugi gozd. Na obrobju je ležalo polno praznih pločevink, cigaretnih škatel in plastenk. Nekaj metrov naprej pa smo na moje veliko presenečenje naleteli na prebivalca gozda.
veški podobi, ki je svoj mir poiskal v zavetju gozdnih dreves, daleč proč od ponorelega sveta. Ime mu je Tone. Hidi njega smo prestrašili, saj je še ravnokar sanjal lepe sanje.
Kmalu je sledilo drugo manj prijetno presenečenje.
bila nadrealistična. Že tako mi je bilo slabo, potem pa je Ob meni poskušala sedeti še ženska, debela kot kit. Hoditi je morala s palico in ko je manevrirala, da bo lahko sedla, so ji hlače zdrsnile navzdol. Z muko sem obrnil pogled na drugo stran, kjer je neka belopolta babica pela uspavanko malemu temnopoltemu krof-ku - v nemščini. Nek brezzobi možakar se je pogovarjal z gospo na drugi strani avtobusa, pri čemer se ta gospa z njim sploh ni želela pogovarjati. Od zadaj mi je v glavo butal rap, ki ga je navijal pubertetnik s slušalkami. »Če je kaj pekel,« sem pomislil, »ga doživljam sedaj«. In po svoje sem bil kar zavisten gospe, ki so ji hlače zdrsnile navzdol, ji vsaj niso pritiskale na trebuh, kar je ravnokar ubijalo mene. Slabost mi je med polurno vožnjo le počasi pojenjala. Ko sem pri: sopihal do sobe, sem bil pa tako ali tako že kar malce ponosen nase, da sem dokazal, da se da v moj trebuh spraviti mnogo več, kakor trdi uradna medicina.
Jazbeca za »precednika«!
Nekega dne sem imel priložnost spoznati ekipo strokovnjakov, ki si je vzela čas,
il.i mi ie nfitkl/i.il.i, k.ii in k.i ko topočno. Najprej.sem prisostvoval njihovemu strokov-nemu kolegiju, kjer.so si na
moč uglajeno delili mnenja in usmeritve, nato pa je glavni predstavil ostalo omizje. Predstavil je vsakogar od prisotnih, kaj počno in kaj jim gre dobro od rok.
Potem sem na vrsto prišel jaz in predstavitev sem opravil v svojem slogu. Ta slog je precej specifičen in niha med sveto preproščino, jasno jedrnatostjo, ščepcem nadutosti in občasno uspešnim nastopaštvom. Seveda je temu primeren tudi odziv. Če se sogovornik zapiči v tretjo točko ali mu gre na živce četrta, takrat si običajno pridobim novega prijatelja, ki me organsko ne pre-bavlja. Seveda pa se najdejo tudi takšni, ki jim je vse skupaj čisto ok.
No, v tem primerit je bila kombinacija prava. Bliskajo nasmeški, prebija se led, izmenjave mnenj in pame-tovanj, kakšno duhovičenje, izmenjave mailov ... in ko končamo, se mi približa nek možakar, ki ga jaz sicer nisem opazil, je pa On sledil sceni. In mi kar stisne roko. »Dober si,« pravi. In jaz vprašaj nad glavo. In on: »Poglej, kako si jih navdušil. Iž roke ti jedo. Poslušaj ti mene -kandidiraj za predsednika!«.
Np, pa Uom. Naslednjič veste, koga voliti. Jazbec 'ma vas rad. In vsem ponujam lepše življenje in kupon za kokice.
Da v uredništvo ne dobivamo le zabavnih in prijetnih fotografij, priča objavljena, ki je le ena od številnih, ki smo jih prejeli v eni pošiljki. Bralca oz. bralki, ki se ni podpisal/ -a, očitno zelo moti neurejenost nekaterih celjskih predelov. Zlasti opozarja na cvetlična korita po mestu, ki so polna zeli in smeti in ne služijo ničemur, na neurejene ograje, na slabo vzdrževane stavbe v mestu ... Prva fotografija je s Savinove ulice, druga pa iz okolice bolnišnice.
Pred kratkim sem se vrnil iz ZDA in ne morem si kaj, da ne bi delil kakšne zgodbe z vami. Pred vami je torej venček anekdot in priporočam, da jih jemljete z merico zdravega humorja, ne pošiljajte mi grozilnih pisem in prijeten ostanek poletja.
Pa če takoj umrem!
V nekem manjšem, zaspanem mestecu sem našel restavracijo, kjer si nekaj malega plačal, nato pa si lahko pojedel, koliko te je volja. Tja sem hodil na kosilo, na razpolago so bili razni samopostrežni bifeji, kuhar je rezal biftek, kuhal omake, meso in solate na tisoč in en način. Tako sem običajno zadovoljno predel v nekem kotu, se mirno pomešal med družiriice in stare mame in vsi smo zadovoljno mlaskaii hrano in včasih tudi kakšno rekli. Ali si pa vsaj na moč vljudno podajali solnice in paradižnikovo mezgo.
Enkrat pa sem sè tja odpravil zvečer, ne vedoč, da je večerja skorajda dvakrat dražja kot kosilo. Seveda mi ponos ni dal, da bi se pred blagajno, ko sem prišel na vrsto, obrnil. Mirno sem plačal, ne da bi trenil z očmi, nato pa krenil proti bifejem z železno voljo, da bom pojedel vse, kar imajo, da
Piše: GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com
pokrijem to plačilo. Na krožnike sem si tlačil bedrca, polival z fižolovo omako, pri-slinil pomfrit, notri pomešal rebrca, posipal s kockicami suhega kruha, ha drug krožnik mešal solate, koruzo v storžu, italijanske dresinge, grah ih paradižnik, baiansi-ral sem s pudingi, želatino, rjavim pecivom in pito. Ut-di pri pijači jim ne bom ostal dolžen, sem kuhal vsebi. Sprite, kokakola navadna, pa še eno z okusom vanilije, pa pomarančen sok za finale.
Nato pa sem obsedel. Pomnim še, kako mi je glas govoril, da se moram, pa naj bo še tako neizvedljivo, privleči dò avtobusa in svoje sobe. Na koncu temnega tunela sem videl sobo, posteljo, mogoče pa tudi školjko, v katero bom lahko bruhnil.
S trebuhom, ki je izgledal tako, kot bi pogoltnil napihljivo žogo za na plažo, sem se odvlekel na bus, se počil na sedež in haluciniral. Scena je
Proizvajamo toplotno tehniko
Naša posebna pozornost je namenjena
varčevanju z energijo in varstvu okolja.
Iščemo sodelavca/sodelavko:
1.	Vodja projektov -prodaje industrijskih kotlov
2.	Komercialist za prodajo toplotne tehnike
Prednost imajo kandidati z izkušnjami pri prodaji toplotne tehnike in znanjem nemškega jezika.
Če vas delo zanima, vas prosimo, da nam v roku 15 dni od objave pošljete prošnjo s kratkim življenjepisom na naslov:
Viessmann, d. o. o., C. XIV. divizije 116a
nikom gozda, potegnili iz arhiva projekt obnove trim steze in gozd zopet vrnili krajanom. Še posebno danès, ko se poudarja pomen gibanja in zdravega načina življenja.
Sledil je prijetnejši del akcije. Čakala nas je obložena miza. Svoje kuharske mojstrovine sta pripravila gospa Breda in gospod Bogdan. In nismo si dali dvakrat reči, da sedemo za mizo.
Akcija je uspela! Ne samo zato, ker smo očistili del našega življenjskega prostora, temveč tudi zaradi druženja, ki je potrdilo staro tradicijo: »V slogi je moč!«
SANDRA POČIVALŠEK
Na hribčku ob gozdu z razgledom na avtocesto je bilo pravo razdejanje! Ostanki požganega avtomobila in polno smeti. Našli pa smo še nekaj, kar nas je razžalostilo in hkrati opomnilo na kruto realnost današnjega časa - igle. Vse do sedaj smo vedeli, da se to dogaja, vendar nismo slutili, da tako blizu. Gospod Cveto, ki je imel na skrbi gradbeno mehanizacijo, je moral posredovati in pokrpati večje luknje v travniku, ki so jih uporabljali za odlaganje odpadkov.
Kontejner se je vse bolj polnil. Nato pa spet novo presenečenje, ki jih je bilo ta dan že kar precej. Na obrobju prvega gozda, od koder je lep razgled na našo mestno četrt, nas je Čakal nič kaj lep pogled. Obrobje gozda je bilo dobesedno nastlano s smetmi. To priča, da je gozd red-
no obiskovan, na žalost pa obiskovalci ne počistijo za seboj.
Spomnila sem se, kako zanimiv je bil gozd nekaj let nazaj. Tudi takrat je bil shajališče mladih. Skozi njega je vodila trim steza. Obiskovati so ga otroci iz vrtca in tudi osnovnošolci v okviru predmetov iz spoznavanja narave. Krajani smo živeli z gozdom.
Očiščevalna akcija je pokazala, da je sedaj nevaren. Obiskujejo ga tisti, ki se zatekajo vanj, da bi ubežali pred svetom, ki ne razume njihovega načina življenja. Nevaren ni zaradi ljudi, ki ga obiskujejo, temveč zaradi tistega, kar puščajo za seboj. Ostanke lahko najdejo otroci, ki so že po svoji naravi bolj radovedni in raziskovalni.
Lepo bi bilo, da bi v mestni četrti v sodelovanju z last-
NOVI TEDNIK
NASVETI
19
Navadnemu gladežu COnonis spinosa) so njega dni rekli moška vera, pa tudi pizdomik. Tistega, ki ga je nosil okrog vratu, je varoval pred tatovi in tolovaji. Pa tudi pred samim peklenščkom, ki ga tako ni mogel zapeljati v skušnjavo, četudi se je spremenil v rujno vince ali bujno deklino ... Kar se zdravilnosti tiče, so s poskusi dokazali, da zavira vnetja, ima dober diuretični učinek, preprečuje nastajanje kamnov.
Ta nadležen, a zdravilen plevel raste po sončnih suhih mestih, ledinah in njivah po vsej državi. Cveti od junija do septembra, a s cvetovi si ne moremo kaj prida pomagati. V zdravilne namene uporabimo le korenine, ki jih izkopavamo jeseni. Pri tem opravilu naj ne bo odveč previdnost. Kaj hitro se namreč lahko ranimo, rane od trnov pa se nerade celijo. Korenine obesimo in jih na zračnem mestu posušimo. Debelejše prerežemo po dolgem, da jih lažje posušimo.
Pizdomik uporabljajo v zdravilstvu že od starega veka. Starodavna ljudska modrost pravi: »Vzemi pravočasno gladežev čaj, ker čisti kri!« Diuretično delovanje in učinkovanje gladeževe korenine pri ledvičnih kamnih že v 1. stoletju omenja Galen. V srednjem veku o moški veri ni več ne duha ne sluha, šele v 16. stoletju pridejo podatki o zdravilnosti te zeli spet na svetlo. Omenja se, da namočen v kisu, uspešno zdravi zobobol. V neki knjigi iz tega obdobja je moč prebrati, da je imenitno »kameno zelišče«, saj odvaja seč in kamne pri človeku in živini.
Od tega časa dalje vse do danes se njegova uporaba zopet priporoča zoper to in ono. Najbolj pogosto se uporablja kot preizkušeno sredstvo za odvajanje vode. Silno se obnese pri protinu, revmat-skih obolenjih in težavah z mokrenjem. Njegova priljubljenost izhaja iz dejstva,
Piše: PAVLA KLINER
da ima dober diuretičen učinek, pri tem pa ne povzroča nikakršnega draženja ledvic. Uporaba korenine se priporoča za izpiranje pri vnetnih procesih sečnih organov, kot je vnetje ledvic in mehurja, pri kamenem pesku ledvic in mehurja, za preprečevanje nastajanja kamnov in pri zbiranju vode v tkivih oziroma edemih. Čaj pripravimo kot poparek: dve žlički sesekljane posušene korenine prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo pokrito stati pol ure, ker je za učinkovanje pomembno tudi hlapno olje. Pijemo največ tri skodelice nesladkanega čaja na dan med obroki. Pri daljšem uživanju čaja naj bi diuretično delovanje počasi prenehalo, zato se med uporabo priporočajo tedenski presledki. Drag način priprave čaja, ki ga zagovarja tudi »stiški doh-tar«, je sledeč: 2 žlički droge namakamo 8 ur, najbolje čez noč, v skodelici hladne vode, zavremo in takoj precedimo.
Čaj na oba načina bo prečistil še kri in poživil prebavne žleze, da bodo izločale prebavne sokove. Ugoden vpliv bo imel tudi na bronhije, ki bodo zato močneje izločali sluz in tako se bodo katarji hitreje pozdravili. Pri zbiranju vode v telesu, ki je posledica slabega delovanja srca, moške vere ne smemo uporabljati.
HUJSAIMJE
8 - 12 kg mesečno
Dr. PIRNAT
)2^252 3255,01/519 35 P
Zelena luč za paradižnik
Paradižnik je okusen in zdravilen - krepi telesno obrambo, spodbuja prebavo in presnovo, hladi in osvežuje, nasiti z minimalnim številom kalorij ter pripomore k lepoti.
Z njim si lahko učinkovito pomagajo celo posamezniki z visokim krvnim priti-
skom. Hipertonikom priporočamo, naj dnevno zaužije-jo 400-500 g svežega paradižnikovega soka (bogat s kalijem, reven z natrijem), ki naj ga pijejo čez dan, brez dodatka soli. Po mesecu dni naj bi se krvni tlak občutno znižal, kuro pa je moč izvajati skozi vse leto.
www.novitednik.com
Po izkušnjah poznavalcev je s paradižnikom moč uspešno zdraviti rane in odrgnine (antibiotično delovanje rastline). Američani se takoj po vojni ugotovili, da pradižnik deluje baktericid-no in fungicidno (preprečuje in zavira okužbe z bakterijami in glivicami). Količina antibiotičnih snovi v popolnoma zrelem (živorde-čem) paradižniku je dvakrat večja kot v nezrelem (ni priporočljiv za uživanje, ker vsebuje strupeni solanin); ker so omenjeni antibiotiki (likopersicin, tomatin) termostabilni, se med ku-
hanjem (juhe, omak, domača mezga) ne uničijo. Pomembna pa je tudi aktivna substanca likopen, katerega številne pozitivne učinke na organizem strokovnjaki še raziskujejo.
Obenem pa se tomatin ponaša tudi z insekticidnimi lastnostmi, zato lahko s paradižnikom (zlasti listi in steblom) uspešno odganjamo mrčes (vključno z zajedalci na rastlinah - uporaben namesto kemikalij).
Paradižnik je uporaben tudi v kozmetiki, saj ugodno deluje na kožo.
NM
Telekom V!
Slovenije	\\
«r	w	»r
rožice in cajcki
Z moško vero nad kamne
TVOJ SRČEK
Sodobna tehnologija nam ne omogoča samo lažjega sporazumevanja in pogostejšega komuniciranja, ampak lahko z njo prisluhnemo tudi tistim, ki se bodo šele rodili.
V Telekomu Slovenije smo 18. septembra celjski porodnišnici podarili napravo CTG, s katero lahko spremljajo srčni utrip dojenčka in matere pred in med porodom. Enako napravo pa bomo letos podarili tudi vsaki od štirinajstih slovenskih porodnišnic.
Prisluhniti najmanjšim pomeni prisluhniti zdravi prihodnosti.
St. 74 -18. september 2007 -
m
20
E-MALI OGLASI
Muce niso nevarne
tednik
Obvestilo za naročnike
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agen-cijsfco-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19,3000 Celje, telefon (03)4225190, fax: (03) 5441032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 0,81 EUR petkovega pa 1,25 EUR Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Ktanšek. Mesečna naročnina je 7,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 180 EUR Številka transakcijskoga računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in foto-
grafij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d.. Tiskarsko središče, RADIO CILJE Dunajska 5, direktor: Ivo Oman. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
Odgovorna urednica: Simona Brglez
Urednica informativnega programa: Janja InUhar
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
mirijadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si; E-mail tehničnega uredništva tehnika.tednik@nt-rc.si
- Št. 74-18.
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, RozmariPetek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
september 2007 -
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Le-jič. Organizacijski vodja: Franček Pungerčič. Propaganda: Vojko Grabar, Zla tko Bobinac, Viktor Klenovšek, Alenka Zapušek, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekL pošti: agencija@nt-rc.si
Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase
v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti -4 male oglase u Novem tedniku do IO besed in čestitko na Radiu Celje - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika.
let-
PR0DAM
MINI cooper, letnik 2002, s klimo in premično streho, prevoženih 31.000 km, prodam. Telefon 041729-352. 4876 MINI one avtomatik, letnik 2002, s klimo, prevoženih 43.500 km, prodom. Telefon 041729-352.	4876 MOTORNO kolo mz etz 250 con, letnik 1988, odlično ohranjen, prodam. Telefon 041 872-065. 4881
KUPIM
RABLJENO osebno vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Sem resen kupet, za gotovino. Telefon 041 361-304. 4696
PRODAM
VODNO stiskalnico za grozdje, 1201, staro dve leti, ugodno prodam. Telefon 041 601-271.	4778
ROČNI mlin za grozdje prodam. Brežnik, Lopata 16, Celje.	4829
MAKLADA1M0 prikolico Sip, novo, tip Pionir
17, odlično ohranjeno, prodam. Telefon 031 553-567.	Š648
PRODAM
MANJŠO hišo v bližini ZD v Žalcu prodam, na 149.000 EUR. Telefon 041 389-
38.	4826
CEDE. Skladiščno halo, 1.200 m7, s pisarnami, 300 m', prodamo za 890.000 EUR. Telefon 041 368-625. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.	n
ARCUN. Poslovno: nik 1974,264 m2 parcela 707 m2, odi mirna dejavnost, prodamo za 168.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje. n
LAŠKO. Dve etaži, p +1, v dvostanovanjski hiši, 190 m2,spripadajočo delavnico,56 m2, prodamo za 115.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 o, Celje.
GRIŽE. Stanovanjsko stovbo, letnik 2007, nedokončana 5. gradbena faza, 140 m2 uporabne površine, parcela 710 m2, prodamo za 150.000 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje.
stm
PRODAM
CELIE, Otok. Lepo dvosobno stanovanje, 53 m2, prodam za 80.0000 EUR. Telefon po 17. uri, 031 668-700.	P
V CEUU na Otoku prodam obnovljeno stanovanje, 55 m2. Telefon 040 851-100.
4872
IATK0VA vos. Novo dvosobno stanovanje, 71,65 m2, nadstropje 2/3, prodamo za 85.125 EUR. Telefon 041 798-278. PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n CEDE, Nova vas. Dvosobno stanovanje, 67,02 m2, visoko pritličje, prodamo za 92.000 EUR. Telefon 041 79&-278.PgP Nepremičnine, Dobrova 23 a, Celje, n EN0S0BN0 stanovanje v Šentjurju, 43 m2, prodam za 56.900 EUR. Telefon 051 819-572.	4884
ENOINPOLSOBNO stanovanje, lokacija Celje, Nova vas, 51 m2, prodam. Telefon 040 427-377.	4886
www.novitednik.com
POSLOVNI SEKRETAR (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:
-	vsaj 8 let delovnih izkušenj
-	odlične organizacijske in koordinacijske sposobnosti -10 prstno strojepisje
-	osnovno zanje angleškega in nemškega jezika
-	poznavanje računalniškega okolja: Word, Excel, Outlook
-	poznavanje osnov računovodstva
-	vozniški izplz B kategorije
Ponujamo:
-	možnost izobraževanja, izpopolnjevanja in osebnostnega razvoja
-	delo v dinamičnem, mladem kolektivu
-	stimulativno plačilo
Verjetno se mnogi sprašujete, od kod pride v Zonzani čez tisoč zapuščenih kosmatincev na leto. Težko je našteti vse razloge, eden izmed njih pa je zaskrbljenost ljudi za svoje zdravje in zdravje svojih otrok.
Znano in res je, da se nekatere bolezni širijo z živali na ljudi in obratno. Takšne bolezni imenujemo zoonoze. A čeprav se to sliši strašno resno in nevarno, to ne pomeni, da je vsak kuža prinašalec obolenj in da vsaka muca ogroža zdravje rojenih in še nerojenih otrok. Ena izmed omenjenih bolezni je namreč tokso-plàzmoza. Verjetno to bolezen pozna veliko mamic, saj je eno prvih vprašanj, ki jih zdravnik zastavi nosečnici, če ima stike z mucami. Muce so namreč možni prenašalec te bolezni, bolezen pa lahko povzroči težave z nosečnostjo, celo splave.
Ali to res pomeni, da bodoče mamice ne smejo imeti muc, ali pa se jih morajo znebiti? Čeprav zdravniki včasih to svetujejo, največkrat dobrega razloga za to ni. Ugotovljeno je, da je veliko večja možnost, da se okužite s slabo opra-' no solato, kot pa z božanjem
Očitno smo danes črni lepotci na tapeti. Ja, tudi jaz sem eden izmed njih. Mogoče te lahko očaram s svojo dolgo svileno dlako in s svojim očarljivim pogledom. Sicer pa sem v živo še lepši! (4854)
Tudi jaz sem pol dobermana-lepotca, vendar nisem tako samovšečen kot moj predhodnik. Še ne gledam za puncami, saj sem še v otroških letih. Trenutno so moje misli usmerjene na igro in nate, da bi se skupaj igrala. (4860)
Tigrastih muc moje barve skoraj ne srečate. Nisem pa edinstven le po barvi, saj sem zelo prisrčen tudi v naročju ali med igro. (muc bež)
Kakšen lepotec, bi rekle punce! Poglej te mišice, to postavo, uuuaaau-uu, in ljubke uhlje! Jp, punce, sem še samski, a ne za dolgo. A si za zmenek? (dobernian)
muce. Muce so namreč zelo čiste živali, in na njih zelo težko (če sploh!) najdemo ostanek blata, ki vsebuje obliko toksoplazmoze, ki je sposobna okužiti človeka. Če si po božanju muce umijete roke in čiščenje mačjega WC-ja prepustite drugim, je možnost, da se boste okužili, minimalna. Vsaka muca tudi ni okužena, lahko pa se jih testira na okužbo, za kar se posvetujte z veterinarjem. Zelenjave ne poza-
bite dobro oprati, predvsem tiste, ki jo jeste surovo.
Nosečnice lahko torej mirne duše obdržite svoje mačje prijatelje, saj je dokazano, da stik z mucami zelo pomirja in lajša stres, ki ga je veliko več kot zoonoz v današnjem svetu in je prav tako nevaren vašim nerojenim otrokom.
Morda pa še nimate nobene mehke kepice, ki bi lajšala stres, ali pa si želite spremlje-
valca, varuha in razlog za sprehode? Hi je le nekaj, ki jih za te namene priporočamo v našem zavetišču Zonzani v Jar-movcu pri Dramljah, več jih lahko vidite v živo pri nas od ponedeljka do petka med 12. in 16. uro, ali na spletnem naslovu: http://www.go.to/zon-zani. Za informacije lahko kličete od ponedeljka do petka med 8. in 16. uro na telefon 03/749-06-00.
ROK KRAJNIK
Zakaj nejevoljno gledam? Ker sem ravno v recepciji igral »fuzbal« z zmečkanim papirjem, ko so me odnesli na travo. Sem pač malo razvajen in si ne maram mazati svojih tačk z blatom. Kaj še nihče ni slišal, da se tudi nogomet lahko igra v dvorani? (črni muc)
Vem, da nam mucam ni dano leteti, a vseeno bi bil rad pilot. Kako lepo bi bilo jeseni odleteti za lastovkami na jug in nadlegovati recimo havajske miške, (muc tiger)
1ALI OGLASI
21
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 0,81 petkova pa €1,25. Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 7,50 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. Dodatni popusti: 5% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, 2% pri plačilu za tri mesece (velja od 1. februarja 2007).
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
rrrvTTO tudi letnik 2007 4 j,y/,];i ■ Jiys prHogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
IMMUIS^19 NAROČILNICA
ime in priimek:
Kraj:____Datum rojstva:____
Ulica:	_______________ '
Nepreklicno naročam Novi tsdnik
za najmanj 6 mesecev	podpis:
NT&RC d.0.0. bó podalke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
GRAD MATEI
TELICI simentalki, breji S in 6 mesecev, prodom. Telefon 041951-092. Š641 BIKCA, rjave pasme, 120 kg in telilo, belgijsko plavo, težko 140 kg, prodam. Telefon 6810-536.	4839 PRAŠIČE, mesnate pasme, od 25 do 60 kg, možna dostava, prodamo. Telefon 031 544-653. Š644 BIKCA sivca prodam. V račun vzamem tudi jalovo kravo. Telefon 5885-921, 031 428-650. 4848 PRAŠIČE, majhne, od 20 do 50 kg, ugodno prodamo v okolici Prebolda. Telefon 040 792-827, Ivan. 4866 PUJSKE, težke od 30 do 40 kg, zelo ugodno prodam. Telefon 041 262-763. š 646 KOZLIČKA in kozico, burske pasme, brez dokumentov, stare 4 mesece, prodam. Telefon 031 561-155. Š647 KRAVO frizijko, z mlekom, brejo, primemo za dojiljo, prodamo. Telefon (03) 5724-016. 4883 TOPLOKRVNO slovensko kobilo, staro štiri leta, ujahono, temperamentno, barva lisjačka, prodam. Telefon 051 854-113.
PRODAM
MEŠANO belo grozdje, v okolici Šmarja, prodamo. Telefon (03) 5821-139,041 264-336.	4664
500 kg suhe koruze v zrnju prodamo.
Telefon 031 813-040-	4741
NA Tinskem prodamo kakovostno sortno in mešano belo grozdje. Cena po dogovoru. Telefon 5795-535. 4757 RDEČE in belo grozdje prodam v Virštanju.
Telefon (03) 809-5523. 4830 V ŽALCU prodamo grozdje, črnina in izabela. Telefon 059120-820. 4832 GROZDJE, žametna črnina, približno 350 kg ter izabela in jurka, približno 450 kg, prodorno. Telefon (03) 5798-242,051 255475.	Š643
KORUZO za silažo, na parceli približno 30 a, parcela je v bližini Celja, prodam. Telefon 031 573-965.	4833 GROZDJE, jurka, izabela, v okolici Štor, ugodno prodam. Telefon 5771-356. 4880
GROZDJE, črno, modra frankinja in žametna črnina, približno 800 kg, prodam. Telefon 041 725-088.	4869
GROZDJE, belo, mešano, v okolici Šmarja, 800 kg, prodam. Telefon 041 317-088.
4871
GROZDJE, laški rizling in souvignon, ugodno prodam. Telefon 031 765-466. 4885
PRODAM
BRZOPARIIMKE (alfe), 50,80,120,160 in 2001, prodam. Telefon (02) 8026-350, po 15. uri.	4547
DVA hrastova soda, 500 in 3601, prodam.
Telefon (03) 5824-381. 4755 RABUENE sode, 60,100,120,170 in 2001, poceni prodam. Telefon 041 724-409.
4756
RAČUNALNIK Pentium, 700 Mhz, 128 Mb ram, 30 GB trdi disk, komplet z monitorjem, 17«, tipkovnico, miško in naloženimi programi, prodam. Dostavim na dom. Telefon 051 864-354. 4789 CISTERNO za kurilno olje, 2.0001, kot novo, ugodno prodam. Telefon 051 253-876.
4834
DOMAČE neškropljeno mešano grozdje, žganje, krompir, nov mlin za grozdje in dve starejši harmoniki prodam. Telefon 041866-611.	4873
SUHA bukova drva, sod, 1601, pomivalni stroj, prodam. Telefon 051 344-245.
PREMOŽEN 40-1 etni Celjan želi spoznati žensko do 39 let. Resno. Lahko te tudi zaposlim. Agencija Alan, telefon 041 248-647; www.superalan.si. 4823
■m
PIZZERIA Taurus, Miran Kajtna s. p., leveč 40, Petrovče, zaposli žensko za pomoč v kuhinji. Nedelje prosto. Telefon 031714-990.	n
GOSTILNA Jež, Linhartova 6, Celje nudi delo natakarici, kuharia, picopeku. Zaželene izkušnje. Informacije po telefonu Telefon 041369-332.	4821 ZAPOSLIMO ovtomehanika za opravljanje manj zahtevnih del v avtomehanični delavnici v Štorah. iančič, d. o. o., Obrtniška 8, 3220 Štore, telefon 041 611-747. 4842 ZAPOSUMO voznika C, E kategorije za opravljanje mednarodnih prevozov. Jančič, d. o. o., Obrtniška 8,3220 Štore, telefon 041 611-747. 4842 ZAPOSUMO dva monterja ali delavca za pomoč pri montaži predelnih sten in stropov. Monting, Renato Vodeb, s. p., ULI. celjske čete 27, Šentjur, telefon 041 696-044. Š645 ZAP0SUM simpatično, komunikativno dekle za delo v lokalu. Delovni čas po dogovoru. Telefon 041477-572. Andreja Melanšek, s. p., Lokovica 145, Šoštanj.
Zaposlimo čistil ko za čiščenje poslovnih prostorov
v popoldanskem času.
doma iz Celja. Inf 041-777-704 ali 03-42-88-120.
ELEKTRO TURNŠEK, Mana Turnšek. s.p.
ZAPOSUMO elektro monterja (5), delo v proizvodnji, izdelovanje električnih priključnih vrvic. Elektro Turnšek, d. o. o.,
MARIJE POTUŠEK
roj. Ivšek iz Rimskih Toplic (16.3.1928-1.9.2007)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče,
svete maše ter izražena pisna in usma sožalja. Hvala gospodu župniku, pevcem iz Rimskih Toplic in gospodu Marinšku za poslovilne besede.
Žalujoči domači
_4855
Naj tihi vzdihljaji neslišno zamrejo brez glasnih trenutkov
prečute noči, poslednji pogledi naj k nebu šepnejo in trudne za vedno zapro se oči. (Sergo)
Ob smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tašče
ODDAM
GARSONJERO, 35 m2, Okrogarjeva ulka, oddamo, cena 200 EUR+stroški. Telefon 031 655-181, po 17. uri. 4737 V STROGEM centru mesta Celje oddam tri-
2,3 ali 4 urejenim dijakom(-injam) ali študentom(-kam). Najemnina po dogovoru. Dve veliki sobi in kabinet, kabel. TV, možnost interneta, ogr. centralna kurjava. Za informacije pokličite po telefonu 041669-272.	p SOBO v centru mesta Celja, souporaba kopalnice in kuhinje, KTV, centralno ogrevanje, delitev stroškov, najemnina 150 EUR, oddam. Telefon 031 645-744.
4801
NAJAMEM
PODJETJE vzame v najem dvoinpol ali trisobno stanovanje v Celju. Telefon 041 912-733.	4865
SPALNICO, lahko tudi za samsko sobo, novo, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 040477-733.	Ž176
PRODAM
BREZOVA drva, cepana, suha, prodam, cena 42 EUR/m3. Telefon 031 786-622.
4849
Vroče s Cubismom
«ma
PRODAM
ŽENUNA posredovalnica Zaupanje, ki je upanje v ljubezen povrnila že več kot 10.000 osebam, posreduje za vsa starostna obdobja, brezplačno za mlajše ženske. Telefon (03) 5726-319, 031 505495. Leopold Orešniks. p., Dolenja vas 85, Prebold.	n
PURANE, za dopitanje, težke približno 8 kg, prodam. Naročila po telefonu (03) 577-3744.	P
BIKA, približno 500 kg, brez številke, drugi ima približno 350 kg, s številko, prodam. Telefon 031642-504. 4822 ZLATE prinašalte, stare osem tednov, cepljene, razglistene, prodam. Šentjur, telefon 031449-831.	4835
HITRO NAROČITE
Mariborska cesta 86,3000 Celje, telefon (03)4288-120,041 777-704.
Zaposlimo HATAKARJA/4CO
v piceriji Bonita v Žalcu. Delo v prijetnem delovnem okolju in kolektivu. Prošnje pošljite na naslov SPD, d.o.o,, Podlog 59, 3311 Šempeter. Informacije v dopoldanskem času na tel št 03/703-39-02, GSM: 041/393-002-
WESJI3M
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3Grad, d. o. o, Gosposvefška 3,"Celje, telefon 041 771-104.	4810
www.radiocelje.com
GLASBENO izobraževanje na instrumentih: synthesizer, klavir in kitara, za otrokein odrasle. Harmonija glasbeno izobraževanje, Mojca Kajba, s. p., Lovrenc 26, Prebold, telefon 5723-066,040 555-167.	ž
Da nekoliko nižje temperature niso ovira za dobro zabavo, so v soboto dokazali v hotelu Faraon. Na terasi hotela so namreč organizirali latino zabavo s skupino CUBISMO. V prijetnem ambientu hotelske terase je kubansko-hrvaško-slo-venska naveza znova dokazala, da je v njihovi družbi vedno vroče. Da pa bo vroče in zanimivo tudi v prihodnosti, vas v Faraonu še naprej vabijo v svojo družbo.
22
DELA
NOVI TEDNIK
Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: - na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda;
•	na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http; //www.ess.qov.si;
•	pri delodajalcih.
Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče.
gradbeni delavec, polagalec asfalta; do 6.10. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9.3220 Štore. Delavec brez poklica voznik taksija; do 25.9.2007; Amari d.o.o., Pod gabri 9. 3000 Celje;
montaža pvc oken in vrat; do 2.10. 2007; Amari d.o.o.. Pod gabri 9,3000 Celje;
pomočnik v gradbeništvu, del. mesto v Celju; do 25.9.2007; Amve d.o.o, Par-mova ulica 14.1000 Ljubljana;
objekta, košnja zelenice okolice objekta, delo v Celju; do 21. 9.2007; Hernaus d.o.o., Kopališka cesta 2.3320 Velenje;
čistilka na območju Celja, čiščenje in dezinfekcija prostorov in opreme, delo v treh izmenah, tudi sob. in ned., objekt Spi. bolnišnica Celje; do 18.9.2007; ISS Servisystem d.o.o.. Ptujska cesta 95, 2000 Maribor;
čistilka na območju Celja, čiščenje 2 uri na dan pon.-sob., 7.30-9.30; do 21.9. 2007; ISS Servisystem d.o.o.. Ptujska cesta 95. 2000 Maribor;
čistilka na območju Celja, čiščenje prostorov in opreme, objekt Ce mesnine; do 21.9.2007: ISS Servisystem d.o.o.. Ptujska cesta 95,2000 Maribor;
pomoč pri polaganju kamna in keramike; do 19. 9. 2007; Roman Štor s.p. -Sini, Prožinska vas 46 b, 3220 Štore;
delavec za montiranje skladiščnih re-galov in opreme, del. mesto v Celju; do 21.9.2007;Trummerzaposlovanje d.o.o.. Obrtna ulica 28. 9000 Murska Sobota.
picopek, priprava in peka pie po naročilu gostov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Restavracija Tuš, Mariborska cesta 128,3000 Celje.
Mesar
izkoščevanje mesa; do 13.10.2007; Anušek Boštjan s.p., Izkoščevanje mesa Akord. Vuzmetinci 3, 2275 Miklavž pri Ormožu.
Mizar
mizar, mizarska in monterska dela; do 21.9.2007; Evisnet d.o.o., Ob Dragi 9, 3220 Štore;
delo v lesni in kovinarski stroki; do 21. 9.2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3, 3000 Celje.
Ključavničar
ključavničarska dela; do 3.10. 2007; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5. 3000 Celje;
varilec monter, obdelovanje kovinskih materialov v delavnici in montiranje na terenu; do 21.9.2007; Nivo koing d.o.o., Železarska cesta 3, 3220 Štore.
Monter konstrukcij
monter pvc stavbnega pohištva (okna in vrata); do 18. 9. 2007; M-finance Melita Zupane s.p.. Vrtna ulica 17,3220
:a 3, 3000 Celje; h naprav; do 28. 9. , Medlog 7 c, 3000
28.9.2007; Prosignal d.o.o., Kersnikova ulica 19,3000 Celje. Snažilka
čistilka prostorov; do 10. 10. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8.3000 Celje.
montaža knaul stropov predelnih sten in armstrong; do 27.9.2007; Ervin Arčan s.p., Ob Hudinji 1,3000 Celje;
voznik avtobusa; do 10.10.2007; Izletnik Celje d.d.. Aškerčeva ulica 20.3000 Celje;
upravljalec stroja, razlagalec, upravljanje strojev, razlaganje končnih izdelkov, kontrola kakovosti izdelkov, vstavljanje materialov za pridobitve končnih zmesi; do 25.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje. Stanetova ulica 4. 3000 Celje;
voznik taksija; do 21. 9. 2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3,3000 Celje;
delavec v proizvodnji; vloge na naslov: Trenkwalder d.o.o., Mariborska cesta 120,3000 Celje; do 18.9.2007;Trenk-walder d.o.o., Leskoškova cesta 9 e, 1000 Ljubljana.
Celje. Elektrikar energetik električar do 25.9. 2007; Nivo d.d.. Lava 11,3000 Celje;
elektrikar vzdrževalec, obratni elektrikar; do 20.9.2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3, 3220 Štore.
zidar tesar; do 22. 9. 2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje.
Strojnik gradbene mehanizacije strojnik težke gradbene mehanizacije; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8. 3000 Celje; . strojnik TGM; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
strojnik TGM; do 6.10.2007; Marmat d.o.o., Železarska cesta 9, 3220 Štore. Asfaltar
polagalec asfalta; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o., Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
ik kuharja, pomoč pri pripra-
iš d.o.o..
a. Ce-
sta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9. 2007; Engrotuš d.o.o., Restavracija Tuš, Mariborska cesta 128.3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) demontaža in montaža oken in vrat; do 13.10.2007; Dušan Gorenc s.p., Stanetova ulica 24,3000 Celje;
voznik tovornega vozila, dostava blaga po Sloveniji, skrb in odgovornost za vozilo in tovorno blago; do 25.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4,3000 Celje. Nižja poklicna izobrazba (do 3 let) taksi voznik' do 18.9.2007; M-finan-ce Melita Zupane s.p.. Vrtna ulica 17. 3220 Štore;
prodajalec, prodaja športnih artiklov in opreme; do 25.9.2007; Mercator d.d., Mercator center Celje, Opekarniška cesta 9.3000 Celje;
komercialist na terenu; do 21.9.2007; Sun 64 d.o.o., Ipavčeva ulica 22, 3000 Celje;
prodaja tekstilnih izdelkov v trgovini; do 21.9.2007; Tarantela d.o.o.. Kolodvorska ulica 37 b. 2310 Slovenska Bistri-
prodaja tekstilnih izdelkov; do 21. 9. 2007; Tarantela d.o.o., Kolodvorska ulica 37 b. 2310 Slovenska Bistrica;
voznik kamiona; do 22.9.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje.
Voznik
voznik kamiona; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8, 3000 Celje;
voznik kamiona; do 6.10.2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9,3220 Što-
Proda/alec
prodajalec otroške konfekcije, igrače. oprema za dojenčke; vloge na naslov: Ariel d.o.o., Šmartinska 152,1000 Ljubljana, s pripisom Ariel Celje/prodajalec; do 21.9.2007; Ariel d.o.o., PE Celje Interspar, Mariborska cesta 100, 3000 Celje;
prodajalec v trgovini Maya Maya v Celju; do 21. 9. 2007; Itu sports fashion d.o.o. Ljubljana. Brnčičeva ulica 13.1231 Ljubljana - Črnuče;
skladiščnik, nakladanje, razkladanje, manipulacija z blagom; do 28. 9. 2007; Lesnina d.d., Skladišče Medlog, Medlog 7.3000 Celje;
serviser, sprejemnik vozil; do 29. 9. 2007; RO + SO d.o.o., Skaletova ulica 13, 3000 Celje;
finančno računovodski relerent; do 21.9.2007; Sun 64 d.o.o.. Ipavčeva ulica 22,3000 Celje;
komercialist - evidentiranje, zbiranje in obdelava naročil za področje ur blagovne znamke D&G, spremljanje poteka tržnih akcij, spremljanje in evidenca tržnih aktivnosti, tehnično urejanje postopkov plasmana; do 25. 9. 2007; Zlatarna CBlje d.d., Kersnikova ulica 19,3000 Celje.
nitih kovin ter ur v prodajalni Zlatarne Celje v Ljubljani; do 25.9.2007; Zlatarna Celje d.d., Kersnikova ulica 19, 3000 Celje.
Prodajalec živilskih-prehramb. artiklov
prodajalec; do 18. 9. 2007; Celjske mesnine d.d., Cesta v Trnovlje 17,3000 Celje.
kuhar, priprava in kuhanje malic, a la carte, menijev; do 6. 10. 2007; Anton Zvone Štorman s.p. - Gostilne-hoteli Starman, Rimska cesta 10.3311 Šempeter v Savinjski dolini;
kuhar, kuhanje in pripravljanje hrane po naročilu gostov; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 21. 9. 2007; Engrotuš d.o.o.. Restavracija Tuš. Mariborska cesta 128,3000 Celje;
samostojni kuhar v Restavraciji Fontana; do 25. 9. 2007; Geneza, Vransko 98,3305 Vransko;
samostojni kuhar; do 25.9.2007; Slo-rest d.o.o., Obrat Celje, Ipavčeva ulica 32,3000 Celje;
samostojni kuhar, priprava toplih in hladnih obrokov, priprava dodatne ponudbe, deljenje malic, vzdrževanje higiene; do 25.9.2007; Slorest d.o.o.. Obrat Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje. Natakar
natakar, strežba jedi in pijač; do 6.10. 2007; Anton Zvone Štorman s.p. - Gostilne-hoteli Štorman, Rimska cesta 10,3311 Šempeter v Savinjski dolini;
strežba pijač v Restavraciji Fontana v Celju; do 25.9.2007; Geneza, Vransko 98,3305 Vransko;
strežba pijač; do 18. 9. 2007; GGM international d.o.o,, Kosovelova ulica 16, 3000 Celje;
strežba pijač; do 2.10.2007; Gostilna Mlakar. Marija Mlakar s.p., Teharska cesta 26,3000 Celje;
strežba pijač; do 20. 9. 2007; Stanislav Krajšek s.p., Zadobrova 68. 3211 Škofja vas;
natakarica, strežba pijač; do 25. 9. 2007; Tripex d.o.o., Bežigrajska cesta 7, 3000 Celje. Bolničar-negovalec bolničar negovalec; do 27. 9. 2007; Contraco-Špesov dom Vojnik d.o.o., Cesta v Tomaž 6 a, 3212 Vojnik. Srednja poklicna izobrazba pomožna dela v proizvodnji in na terenu; do 21.9.2007; Tina Pozinek-Koštomaj s.p., Krpanova ulica 3.3000 Celje. Lesarski tehnik
prodajalec, izmere, montaža in prodaja pohištva; do 25.9.2007; Tripex d.o.o. Bežigrajska cesta 7. 3000 Celje. Računalniški tehnik oblikovalec spletnih strani, pripravnik; do 29. 9.2007; Mobinia d.o.o.. Dečkova cesta 38, 3000 Celje. Gralični tehnik
flexo tiskar, tisk alu folije, izdelava alu pokrovčkov za potrebe mlečne industrija; do 21.9.2007; Fotolik d.o.o. Celje, Teharska cesta 4, 3000 Celje. Gradbeni tehnik
delovodja na gradbiščih; do 25. 9. 2007; Amve d.o.o., Parmova ulica 14, 1000 Ljubljana;
delovodja gradbeništva; do 6.10.2007; Gradnje Žveplan d.o.o.. Ulica heroja Lacka 8,3000 Celje;
delovodja za asfalterska dela; do 6. 10. 2007; Marmat d.o.o.. Železarska cesta 9,3220 Štore. Prometni tehnik
disponent; do 21. 9. 2007; Avtopre-voz Miroslav Gobec s.p.. Pot v Konjsko 23,3212 Vojnik. Komercialni tehnik komercialist na terenu; do 26.9.2007; Vrvica d.o.o. Celje, Kosova ulica 14,3000 Celje. Ekonomski tehnik administrator, tajniška, knjigovodska in administrativna opravila, samostojno knjiženje dokumentov, opravljanje poslovne korespodence s tujino v nemškem jeziku; do 26. 9. 2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje;
naročniških razmerij z Mobitel d.d., pooblaščen posrednik Citycenter Celje; do 21. 9.2007; Maja Kopič s.p.. Mariborska cesta 120,3000 Celje;
pripravnik, zavarovalni zastopnik za območje Celja, pripravnik; do 20.9.2007; Prima zastopstvo d.o.o., Partizanska ulica 19.1000 Ljubljana. Upravni tehnik
sodni zapisnikar; do 21.9.2007; Upravno sodišče Republike Slovenije, Oddelek v Celju, Trg celjskih knezov 10,3000 Celje.
Srednja strokovna ali splošna izobrazba
visiranje in svetovanje pri prodaji slušnih aparatov na območju Celja, Velenja in Trbovelj; do 21. 9. 2007; Gatton international d.o.o. Ljubljana, Prodajalna, ljubljanska ulica 3. 2000 Maribor;
prodaja v Pie, prodaja voznih kart v notranjem in mednarodnem prometu; vloge na naslov: Holding Slovenske železnice d.o.o., PE Potniški promet Kolodvorska 11,1506 Ljubljana; do25.9.2007; Holding Slovenske železnice d.o.o., Sek. za potniški promet Maribor, Delovna enota Celje. Krekov trg 1. 3000 Celje;
zastopnik, svetovalec na terenu Celje in okolice; do 24.9.2007; Lango d.o.o.. Rojčeva ulica 18.1000 Ljubljana;
strojepiska ali stojepisec. slepo desetprstno tipkanje je nujni pogoj; do 18. 9. 2007; Odvetnik Končan-Verstovšek Mateja, Ljubljanska cesta 5 a, 3000 Celje.
Inž. strojništva
prodajni inženir; do 3.10.2007; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5, 3000 Celje;
razvojni inženir; do 3.10.2007; Klima Celje d.d., Delavska ulica 5, 3000 Celje;
tehnični zastopnik za prodajo; do 24. 9. 2007; Pilih d.o.o., Ob Dragi 5, 3220 Štore;
tehnolog I, priprava tehnologije obdelave obdelovancev na CNC stružnicah in rezkalnih strojih; do 24. 9. 2007; Valji d.o.o.. Železarska cesta 3.3220 Štore.
laborant do 25.9.2007; Gradiš Celje d.d., Bukovžlak 71. 3221 Teharje;
projektni vodja, sklepanje pogodb z grabenimi podizvajalci, skrb za plačila izvedb, najem kooperantov, organizacija in vodenje projektov, planiranje, skrb za realizacijo, komuniciranje z naročniki, izvajalci in podizvajalci, pisanje dopisov; do 18.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4. 3000 Celje.
mira kupce, pripravlja promocije in kata-loge, zbira naročila, rešuje reklamacije, koordinira delo, izterjuje dolgove, opravlja raziskave trga I; do 26.9.2007; Manpower d.o.o., PE Celje, Stanetova ulica 4, 3000 Celje;
pomočnik direktorja za splošne zadeve, poslovno upravo in ekonomiko; vloge na naslov: Proadonis - Tomislav Zelič s.p.. Kadrovska služba, Milčinskega ulica 11, 3000 Celje, s pripisom za zaposlitev; do 22. 9. 2007; Proadonis -Tomislav Zelič s.p.. Milčinskega ulica 11. 3000 Celje;
samostojni komercialni referent; do 18. 9. 2007; TCC transcommerce d.o.o. Celje, Kosovelova ulica 16. 3000 Celje. Ekonomist za transport in logistiko vodja transporta in logistike, urejanje prevozov, razporejanje kamionov, skrb za vozni park. administrativna dela; do 22. 9. 2007; Robert Grudnik s.p., Dol pri Pristavi 2 c, 3253 Pristava pri Mestinju. Univ. dipl. ekonomist finančnik ll/l - depoziti; do 18.9.2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22.3000 Celje. Univ. dipl.
)stojni komercialist; do 25. 9. 2007; Aero d.d., Ipavčeva ulica 32,3000 Celje.
ni sodelavec; do 25. 9. 2007; Okrožno sodišče v Celju, Prešernova ulica 22,3000 Celje.
Umt dipl. upravni organizator referent III v izvajanju zavarovanja, vodenje postopka za uveljanje pravic, zbiranje in kompletiranje, pripravnik; do 18. 9. 2007; ZPIZ območna enota Celje, Gregorčičeva ulica 5 a. 3000 Celje.
Unh/. dipl. psiholog višji svetovalec III za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami v 0E Celje; do 25. 9. 2007; Zavod Republike Slovenije za šolstvo. Območna enota Celje. Cankarjeva ulica 1,3000 Celje.
izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 18. 9. 2007; Splošna bolnišnica Celje. Oblakova ulica 5,3000 Celje. Dipl. babica (VS)
izvajanje zdravstvene nege v negovalni enoti, pripravnik; do 18. 9. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5,3000 Celje. Dipl. fizioterapevt (VS) diplomirani fizioterapevt, zdravljenje
fizioterapije kot del zdravljenja za fizično nemočne, mentalno obolele; do 21.9. 2007; Splošna bolnišnica Celje, Oblakova ulica 5.3000 Celje.
UE
LAŠKO
tajnica direktorja; do 21.9.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4, 3270 Laško.
tehnolog brizganja plastičnih mas; do 28.9.2007; Seca plast d.o.o., Podšmihel 1,3270 Laško.
Organizator poslovanja v gostinstvu (VSS)
vodja gostinstva; do 25.9.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4. 3270 Laško.
pravnik; do 18. 9. 2007; Avto Celje d.d., Ipavčeva ulica 21,3000 Celje;
fizioterapevt do 21. 9. 2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270
Univ. dipl. inž. lesarstva tehnolog, organiziranje in vodenje dela v proizvodnji, izvajanje terminskih planov, vodenje tehnične in druge dokumentacije; do 25.9.2007; Paron d.o.o.. Spodnja Rečica 100. 3270 Laško. Univ. dipl. ini strojništva projektant hladilne tehnike, lahko pripravnik; do 2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Dipl. ini strojništva (VS) prodajni inženir; do 2.10. 2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško. Dipl. vzgojitelj predšolskih otrok (VS) vzgojitelj; do 21.9.2007; Vrtec Laško. Cesta na Svetino 2 a, 3270 Laško.
UE MOZIRJE
perica-likarica; do 21. 9. 2007; Deos d.d., PE Center starejših Gornji Grad, Tlaka 28,3342 Gornji Grad.
Delavec brez poklica delavka pri kuvertnem stroju, zlaganje embalaže, kuvert, etiketiranje, ročna izdelava papirne konfekcije, del. mesto v Jagnjenici; do 26. 9. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17.1000
ključavničarska, varilska dela, vrtanje. rezanje vijačenje, kovičenje; do 29. 9. 2007; Kovaštvo Franc Tovornik s.p., Cesta na Svetino 36, 3270 Laško. Varilec
izolater fasader, montaža demit fasad; do 25.9. 2007; Demit d.o.o.. Spodnja Rečica 77, 3270 Laško. Monter konstrukcij montaža kovinskih konstukcij, ključavničar 1; do 21.9.2007; Goran Potisek s.p.. Cesta za gradom 5 a. 1433 Radeče.
štalacij; do 10. 10. 2007; Branko Čebin s.p.. Kolenov Graben 4. 1433 Radeče.
u;do2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a, 3270 Laško.
Strojnik
izmenovodja, organizacija in vodenje dela izmene, upravljanje s stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 26.9.2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17,1000 Ljubljana;
strojnik, upravljanje s kuvertnimi stroji, del. mesto v Jagnjenici; do 26. 9. 2007; Nova kuverta d.o.o., Slovenčeva ulica 17.1000 Ljubljana.
Optik
delo optika; do 21. 9. 2007; Optika Barbara, Baitara Cajhen s.p„ Valvasorjev trg 8,3270 Laško.
Elektrikar energetik
monter elektro inštalacij hladilne tehnike na terenu; do 2.10.2007; Eho d.o.o.. Brezno 7 a. 3270 Laško.
Šivilja
šivilja; do 25.9.2007; Zdravilišče Laško d.d.. Zdraviliška cesta 4.3270 Laško.
ko. Prodajalec
telefonist informiranje strank o vrednostnih papirjih po telefonu; do 29. 9. 2007; Delnica d.o.o.. Tržaška cesta 2, 1000 Ljubljana.
sestavljanje drobnih plastičnih in kovinskih izdelkov; do 21.9.2007; Kovino-plastika Benda d.o.o.. Lesarska cesta 10,3331 Nazarje.
BolnSki strežnik
strežnica; do 21.9.2007; Deos d.d., PE Center starejših Gomji Grad. Tlaka 28, 3342 Gornji Grad.
Prodajalec
vodja izmene, vodenje in organiziranje dela na izmeni; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o., Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje.
Kuhar
kuhar, naroča in prevzema živila, pripravlja hladne in tople jedi po jedilnikih; do 3.10.2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hof-bauverjeva 2, 3330 Mozirje;
kuhar v šolski kuhinji; do 18.9.2007; Osnovna šola Blaža Arnica Luče. Luče 77,3334 Luče.
Natakar
natakar, priprava in strežba pijač, napitkov, hrane in drugih izdelkov iz prodajnega programa, pripravlja prostor in mize za postrežbo, naroča pijačo in skrbi za zalogo le-te; do 3. 10. 2007; Grlica d.o.o. Mozirje, Hofbauverjeva 2. 3330 Mozirje;
natakar za obrat v Mozirju - Hotel Benda; do 25. 9. 2007; Slorest d.o.o., Obrat Celje, Ipavčeva ulica 32, 3000 Celje.
Bolničar-negovalec
bolničar-negovalec; do 21. 9. 2007; Deos d.d.. PE Center starejših Gomji Grad, Tlaka 28,3342 Gornji Grad.
Srednja poklicna izobrazba
delavec v proizvodnji lepljenega lesa; do 21.9.2007; Černivšek Jože s.p„ Juvanje 15, 3333 Ljubno ob Savinji.
UE SLOVENSKE KONJICE
zemeljska dela. delo v Slovenskih Konjicah; do 25. 9. 2007; Amve d.o.o., Parmova ulica 14,1000 Ljubljana;
čistilka. del. mesto Slovenske Konjice; do 21.9. 2007; Manicom d.o.o., Povšetova ulica 65.1000 Ljubljana;
i; do 28.9.2007; Manicom d.0.0., i 65,1000 Lj
transportiranje, večja dela s fizičnim naporom; do 18.9.2007; Comet d.d., Tovarniška cesta 5.3214 Zreče;
razlagalec, preprosta prekladalna in transportna dela z večjim-fizičnim naporom; do 21.9.2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5, 3214 Zreče.
razlagalec, upravljalec stroja; do 21. 9. 2007; Adecco h.r.. Kadrovsko svetovanje d.o.o.. Podružnica Celje, Ulica XIV. divizije 6.3000 Celje;
delo v proizvodnji Komet Zreče; do 21.9.2007; Karin Sergej Cvar s.p.. Ulica bratov Mravljakov 1 a, 3000 Celje;
lavnici; do 21.9.2007; Modelarstvo Hohler d.o.o.. Tepanje 70, 3210 Slovenske
pomožna dela v kovačnici in ključavničarski delavnici; do 25.9.2007; Slavko Kitek s.p., Kovaška cesta 3. 3205 Vitanje. Pomočnik mesarja pomočnik mesarja za novo PE Oplotnica. rezanje in pripravljanje mesa ter rib. čiščenje hladilnih vitrin; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za Novo PETuš Supermarket Oplotnica; do 25.9 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice.
NOVI TEDNIK
BORZA DELA
23
upravljalec stroja III., izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov, nastavitev; do 18. 9. 2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5,3214 Zreče;
upraljalec stroja III., izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov ter polizdelkov. nastavitve; do 21. 9. 2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5.3214 Zreče. Strojni obdelovalec kovin upravljalec stroja II., izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov, vzdrževalna dela, nastavitve: do 18. 9. 2007; Comet d.d., Tovarniška cesta 5.3214 Zreče;
upravljalec stroja II., izdelovanje vseh vrst brusov in drugih izdelkov, vzdževal-na dela, nastavitve; do 21. 9. 2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5.3214 Zreče. Nižja poklicna izobrazba {do 3 let) skladiščnik v poslovalnici za novo PE Oplotnica, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Olpotnica; do 25. 9 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš Supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b. 3210 Slovenske Konjice. Mesar
mesar za novo PE Oplotnica, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25.9 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Slov. Konjice, Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice. Ključavničar
strojni ključavničar; do 18. 9. 2007; Metalkom d.o.o.. Mestni trg 18,3210 Slovenske Konjice.
samostojni tehnolog; do 3.10.2007; Koplast ekstruzija d.o.o.. Tovarniška cesta 2.3210 Slovenske Konjice.
Univ. dipl. pravnik
višji svetovalec za premožensko pravne zadeve, priprava aktov, mnenj, stališč, in drugih gradiv, premoženjsko pravne naloge; do 25. 9. 2007; Občina Zreče, Cesta na Roglo 13 b, 3214 Zreče.
UE ŠENTJUR PRI CEUU
pomožna ključavničarska dela; do 13. 10. 2007; Ključavničarstvo Šeško Sandi Šeško s.p., Tratna pri Grobelnem 43,3231 Grobelno. Delavec brez poklica polaganje gips plošč in armstrong stropov; do 28. 9. 2007; Andrej Kavka s.p.. Ulica I. Celjske čete 22,3230 Šentjur;
montaža knauf sten in stropov - moški; do 6.10.2007; Simon Siter s.p., Dramlje 13 c, 3222 Dramlje.

9.2007; Žgajner servis d.o.o. Spodnje Sečovo 14.
krovsko in stavbnokleparska dela; do 2. 10. 2007; Slatenšek d.o.o. Loče, Žiče 24 b, 3215 Loče. Elektrikar energetik elektroinštalater, izvedba inštalacij šibkega in jakega toka; do 3.10. 2007; Elpro Križnič d.o.o„ Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice;
elektrikar, vezalec, elektroizvedba in montaža nizkonapetostnih razdelilnih omar; do 3.10.2007; Elpro Križnič d.o.o., Zeče 25, 3210 Slovenske Konjice. Prodajalec
prodajalec za novo PE Oplotnica, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje, s pripisom za novo PE Tuš Supermarket Oplotnica; do 25.9 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš Supermarket Slov. Konjice. Oplotniška cesta 1 b, 3210 Slovenske Konjice;
prodaja tekstila in obutve; do 18. 9. 2007; Ida Mulec s.p.. Ruperče 70.2231 Pernica.
samostojna priprave hrane; do 22. 9. 2007; Hlastec d.o.o., Križevec 57. 3206 Stranice. Natakar
strežba pijač; do 22.9.2007; Hlastec d.o.o.. Križevec 57, 3206 Stranice.
prodaja daril in cvetja, aranžiranje, delo občasno tudi na terenu, skrb za čistočo, izdelava aranžmajev; do 21. 9. 2007; Andreja Kačičnik s.p„ Stari trg 34, 3215 Loče.
Srednja poklicna izobrazba izhodni kontrolor, kontrola izdelkov na izhodu, ugotavljanje vizualnih napak, preverjanje napak lakiranja in montaže ter pravilnosti pakiranja; do 2.10.2007; Baumuller Dravinja d.o.o„ Delavska cesta 10. 3210 Slovenske Konjice;
voznik tovornjaka v domačem in mednarodnem prometu; do 22.9.2007; Ha-ložan d.o.o.. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3, 3210 Slovenske Ko-
CNC operater, poslužuje CNC stroj, lažje programiranje CNC stroja, izvaja kontrolo polizdelkov, obvešča vodjo kakovosti o pomanjkljivosti na izdelkih; do 2. 10. 2007; Baumuller Dravinja d.o.o.. Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice;
delovodja, vodenje in nadziranje delovnega procesa, operativno usklajevanje proizvodne zmomgljivosti, uvajanje delavcev; do 5. 10. 2007; Comet d.d.. Tovarniška cesta 5. 3214 Zreče;
posluževalec rezkalnih strojev za ozobljenje, nastavljanje strojev in izdelava raznega ozobja; do 19.9. 2007; Te-hovnik d.o.o.. Spodnje Preloge 21, 3210 Slovenske Konjice. Inž. elektrotehnike (VSŠ) konstrukter. izdelava tehnične dokumentacije za mehansko in elektro izvedbo, nizkonapetostnih elektro omar; do
pomožni delavec; do 25.9.2007; Par-ketama Jager d.o.o., Proseniško 14,3230
klfičavnfčarska dela; do 18.9.2007; Integros d.o.o. Proseniško 46,3230 Šent-
in ogrevalnih naprav; do 29. 9. 2007; Bojan Pesan s.p. Ulica skladateljev Ipavcev 46,3230 Šentjur.
Strojni mehanik
vzdrževalec strojnik, izvajanje vzdrževalnih, montažnih in servisnih del, strojna, mehanska dela, dela v prototipni delavnici; do 25.9.2007; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Pla-
Elektrikar energetik
elektro montažna in servisna dela; do 22.9. 2007; Majo trade d.o.o.. Dole 50,3230 Šentju
rov, vsa druga dela v trgovini in v njeni neposredni bližini, vsa druga dela določena s sistematizacijo delovnih mest podjetja, izmenično delo; do 28. 9. 2007; Marija Švajgers.p., Kozje 138,3260 Kozje.
kuhar; do 21.9.2007; Terme Spa Rogaška d.d.. Stritarjeva ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Natakar
strežba pijač; do 27.9.2007; Gradbena mehanizacija Ivan Ferčec s.p., Sv. Florijan 58, 3250 Rogaška Slatina.
Srednja poklicna izobrazba
vulkanizer, menjava gum na tovornih in osebnih vozilih; do 27. 9. 2007; Gradbena mehanizacija Ivan Ferčec s.p.. Sv. Florijan 58. 3250 Rogaška Slatina.
programiranje in vzdrževanje strojev za doziranje steklene taline; do 21. 9. 2007; Steklarska Nova Rogaška Slatina d.o.o., Steklarska ulica 1, 3250 Rogaška Slatina.
Gradbeni tehnik
vodja gradbišča; do 28.9.2007; Zor: ma trade d.o.o., Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina.
; do 18.9.2007; Anton Selič s.p.. Ulica II. bataljona 16 a, 3230 Šentjur.
Keramik
samostojni keramik; do 13.10.2007; Marjan Pekošak s.p., Stopče 21, 3231 Grobelno.
Šivilja
šivanje oblačil, likanje, del. mesto na naslovu Jelce 5. Gorica pri Slivnici: do 21. 9. 2007; Štefanija Pobirk s.p.. Frantoi* vo 2, 3213 Frankolovo.
Strojni tehnik
tehnolog, vnv operater; do 21.9.2007; Koval d.o.o.. Loka pri Žusmu 9. 3223 toka pri Žusmu;
upravljalec CNC strojev, priprava stroja in obdelovanca, programiranje in testiranje delovanja programa, kontrola obdelovanca; do 21.9.2007; Tajfun Planina d.o.o., Planina pri Sevnici 41 a, 3225 Planina pri Sevnici.
Doktor dentalne medicine
zobozdravnik za delo v mladinskem zobozdravstvu; do 22.9. 2007; Mak art d.o.o.. Podružnica zobozdravstvo Šentjur, Cesta Leona Dobrotinška 5. 3230 Šentjur.
UE ŠMARJE PRI JELŠAH
Delavec brez poklica
čiščenje prostorov; do 20. 9. 2007; Gostišče Ciril-YH Podčetrtek. Ciril Blatnik s.p.. Zdraviliška cesta 10,3254 Podčetrtek.
Pomožni delavec
krovsko kleparska dela. pomoč pri prodaji materiala; do 6.10.2007; Stavbno kleparstvo in krovstvo Janko Šra-mel s.p., Senovica 32, 3240 Šmarje pri Jelšah.
pomomč pri krovskih delih; do 28.9. 2007; Brasil d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a. 3250 Rogaška Slatina.
polaganje naravnega in umetnega kamna; do 22. 9. 2007; Droteka d.o.o.. Steklarska ulica 11.3250 Rogaška Slati-
Klepar-krovec
pomožna krovsko kleparska dela; Boštjan Ivanoš s.p, Cankarjeva ulica 14, 3250 Rogaška Slatina. Stavbni klepar
krovsko kleparska dela; do 13. 10. 2007; Brasil d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a. 3250 Rogaška Slatina;
krovska in kleparska dela; do 13.10. 2007; Zorma trade d.o.o.. Spodnje Sečovo 85 a, 3250 Rogaška Slatina.
zdravstveni tehnik v ZD Šamrje, pripravnik; do 25.9.2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16.3240 Šmarje pri Jelšah. Dipl. inž. računalništva (VS) računalničar, organizator informacijskih sistemov; do 25.9.2007; VIZ III. OS Rogaška Slatina, Izletniška ulica 15,3250 Rogaška Slatina.
Univ. dipl. mikrobiolog mikrobiolog z izkušnjami v kozmetični industriji; do 20. 9. 2007; Kozmetika Afrodita d.o.o. Rogaška Slatina, Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška Slatina. Dipl. medicinska sestra (VS) diplomirana medicinska sestra v ZD Šmarje, pripravnjk; do 25. 9. 2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16,3240 Šmarje pri Jelšah.
Ut VELENJE
Delavec brez poklica montažni delavec; do 21.9.2007; Fori d.o.o., Prešernova cesta 1 a. 3320 Vele-
montaža ograjnih sistemov; do 18.9. 2007; Jože Klančnik s.p., Gaberke 277, 3325 Šoštanj;
pomožni delavec; do 25. 9.2007; Le-plast d.o.o., Preloška cesta 1.3320 Velenje;
pomožni delavec v elektromehaniki, pomaga pri prevzemu in pripravi materiala za delo, pomaga pripravljati stroje in orodja za delo, po dokumentaciji in navodilih zarisuje, izrezuje, krivi, robi, vrta; do 18.9.2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c, 3320 Velenje.
strežba v lokalu; do 25.9.2007; Enes Strigi s.p., Šmarška cesta 24 a. 3320 Velenje.
Nižja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Velenje. Splitska ulica 61. 3320 Velenje;
skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje.
elektromehanik, prevzema tehnično tehnološko dokumentacijo ali vzorec in opravi natančen pregled za pripravo izdelave, pripravlja material za izdelavo in montažo, prevzema polizdelke in izdelke za montažo in jih montira; do 18.9. 2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c. 3320 Velenje.
Mesar
mesar, rezanje in pripravljanje mesa ter rib; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o., Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53, 3330 Mozirje.
Strojnik
vpenjalec orodij, menjava orodij na avtomatih za izdelavo stiroporne ema-
balaže in manjša vzdrževalna dela na orodjih; do 21.9.2007; Gorenje i.p.c. d.o.o., Partizanska cesta 12. 3503 Gorenje Vedelo na lesnoobdelovalnih strojih; do 25.9.2007; Lesarstvo Hudovernik d.o.o., Cesta talcev 11.3320 Velenje. Strojni mehanik
oblikovalec kovin, prevzame dokumentacijo, izbira programe, izbira posamezne operacije v programu in izvaja program obdelave na strojih in napravah, samostojno opravlja delo na strojih in napravah, izvaja zahtevnejše dimenzijske meritve in kontrolo hrapavosti; do 18.9.2007; Vimosa d.o.o.. Koroška cesta 37 c. 3320 Velenje.
frizer; do 18.9.2007; Mojca Pirec s.p„ Kajuhova cesta 9, 3325 Šoštanj. Prodajalec
skladiščnik; do 2.10.2007; Avto Igor d.o.o., Črnova 33 a. 3320 Velenje;
prodajalec vozil; do 2.10.2007; Avto Igor d.o.o., Črnova 33 a, 3320 Velenje;
prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Velenje. Splitska ulica 61.3320 Velenje;
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Velenje. Splitska ulica 61,3320 Velenje;
prodajalec delikatese, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9. 2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš market Velenje. Splitska ulica 61.3320 Velenje;
prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Misli-nja. Šolska cesta 55.2382 Mislinja;
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o., kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mislinja, Šolska cesta 55. 2382 Mislima
prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mozirje. Na trgu 53,3330 Mozirje;
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje;
oddelkovodja, vodenje in organiziranje dela v oddelku; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9. 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje;
vodja blagajn, vodenje in organiziranje dela blagajnikov in blagajničark; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53, 3330
prodajalec delikatese, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba. Cesta vTmDvlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9. 2007; Engrotuš d.o.o., Tuš supermarket Mozirje. Na trgu 53. 3330 Mozirje;
prodajalec, prodaja tekstilnih izdelkov v maloprodajni trgovini: do 21. 9. 2007; Rednak d.o.o. Šoštanj, Florjan 37, 3325 Šoštanj. Natakar
strežba pijače in sladic v kavami Šoštanj; do 21.9.2007; Anton Zvone Štorman s.p. - Gostilne hoteli Štorman, Rimska cesta 10,3311 Šempeter v Savinjski
Administrator
administrator, opravljanje administrativnih opravil; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o.. Kadrovska služba, Cesta v Trnovlje 10 a. 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o.. Tuš supermarket Mozirje, Na trgu 53,3330 Mozirje.
Srednja poklicna izobrazba voznik tovornega vozila za interne potrebe; do 21.9. 2007; Fori"d.o.o., Prešernova cesta 1 a. 3320 Velenje;
natakar; do 18.9.2007; I com d.o.o., Šalek 90. 3320 Velenje. Elektrotehnik energetik elektromonter; do 18. 9. 2007; ATM SL d.o.o„ Prešernova cesta 9 b, 3320 Velenje.
strojnik na betonami, upravljanje avtomatske betonarne, čiščenje betonarne in pomoč pri lažjih delih; do 18. 9. 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20,3310 Žalec.
vezilec na vezilnem stroju; do 18. 9. 2007; Strojno vezenje. Zvonko Bizjak s.p.. Ulica Janka Ulriha 17,3320 Velenje. Gradbeni tehnik
obračunski tehnik; do 25. 9. 2007; Evro inženiring d.o.o, Stantetova ulica 2.3320 Velenje.
prodaja gsm aparatov in sklepanje naročniških razmerij z družbo Mobitel d.d., pooblaščen posrednik; do 21.9.2007; Maja Kopič s.p. Mariborska cesta 120, 3000 Celje;
zavarovalni zastopnik za Velenje, pripravnik; do 22.9.2007; Prima zastopstvo d.o.o. Partizanska ulica 19,1000 Ljub-
' Srednja strokovna ali splošna izobrazba
vodenje skupine, organizacija dela in nadzor v storitveni dejavnosti (čiščenje); do 25.9.2007; Hernaus d.o.o. Kopališka cesta 2, 3320 Velenje;
sodelavec na področju grafičnega oblikovanja; do 25. 9. 2007; SVB d.o.o. Ulica Janka Ulriha 17 a. 3320 Velenje.
Ekonomist za denarništvo, finance, računovodstvo
računovodja, vodi. organizira in izvaja knjiženja in usklajevanja knjigovodskih evidenc v glavno knjigo, vodi analitične evidence osnovnih sredstev in drobnega inventarja ter obračunava amortizacijo, izdeluje mesečne interne bilance; do 21. 9. 2007; Plastika Skaza d.o.o.. Selo 20 a. 3320 Velenje. Sanitarni inženir
strokovni vodja področja zahod: planira delo za področje, izvaja analize, selekcijo kadrov in nadzor, usposablja kader; do 25.9.2007; Hernaus d.o.o. Kopališka cesta 2. 3320 Velenje. Univ. dipl. inž elektrotehnike projektanta s področja elektrotehnike, projektiranje fotovoltajičnih sistemov, načrtovanje tiskanih vezij, projektiranje elektronskih sklopov; do 22. 9. 2007; Htz Velenje i.p. d.o.o. Partizanska cesta 78,3320 Velenje;
projektant s področja elektrotehnike, strojno programiranje, projektiranje elektronskih sklopov, razvijanje candex programa (lan tehnologija); do 22.9.2007; Htz velenje i.p. d.o.o. Partizanska cesta 78.3320 Velenje.
UE ŽALEC
pomožna gradbena zidarska dela; do 21.9.2007; Zidarstvo. Knez Marjan s.p. Uvee 14 a. 3301 Petrovče. Delavec brez poklica komercialist L; do 25.9.2007; Demon s.p, Srnovršnik Barbara. Parižlje 145 a, 3314 Braslovče;
splošna gradbena dela; do 18.9.2007; N.D.G. d.o.o, Hramše 9, 3204 Dobrna;
mizar, pomočnik ali delavec brez poklica; do 25.9.2007; Splošno mizarstvo Branko Razgoršek s.p, Ločica ob Savinji 45 a, 3313 Polzela.
serviser električar; do 2. 10. 2007; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301 Petrovče.
zaključna dela v gradbeništvu; do 18. 9. 2007; N.D.G. d.o.o, Hramše 9, 3204 Dobrna.
Voznik avtomehanik delo v skladišču in voznik kombija; do 21.9.2007; Sadex d.o.o. Dnevni bar Sadex, Rimska cesta 105, 3311 Šempeter v Savinjski dolini;
voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 17.10.2007; Šumenjak-trans d.o.o, Šlandrov trg 40,3310 Žalec. Voznik
šoferja C in E kategorije za mednarodne prevoze (Nemčija. Italija), nov kamion prikoličar (tandem); do 18.9.2007; Njiva d.o.o, Ložnica pri Žalcu 45. 3310 Žalec. Prodajalec
prodajalec, skrb za urejenost prodajnih polic, svetovanje strankam; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta vTrnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1. 3310 Žalec;
prodajalec delikatese, strežba delikatese in delikatesnih izdelkov na klasični način po želji strank; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10a, 3000 Celje; do 21.9. 2007; Engrotuš d.o.o. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1,3310 Žalec;
prodajalec blagajnik, skrb za urejenost prodajnih polic, vršitev delnega gotovinskega inkasa; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o. Tuš market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1.3310 Žalec;
prodaja v prodajalni pekovskega programa; do 30. 9. 2007; Toni-pek d.o.o, Slandrov trg 1.3310 Žalec. Natakar
točenje pijač in toplih napitkov, čiščenje poslovnih in pomožnih prostorov; do 21.9.2007; Dnevni bar in trgovina Sebi, Tavčar Breda s.p. Zgornje Grušovlje 18, 3311 Šempeter v Savinjski dolini. Srednja poklicna izobrazba voznik tovornjaka v mednarodnem prometu; do 21. 9. 2007; Kargo trade d.o.o, Braslovče 80. 3314 Braslovče;
voznik tovornjaka; do 18. 9. 2007; N.D.G. d.o.o, Hramše 9, 3204 Dobrna. Strojni tehnik
delovodja v ključavničarsko kleparski delavnici, vodenje in organizacija dela v delavnici; do 21.9.2007; Sigmanova d.0.0. Cesta Žalskega tabora 20. 3310 Žalec;
upravljalec CNC strojev in naprav, prevzema dokumentacijo (operacijski list), pripravi program, izbira posamezne operacije v programu in sestavi program obdelave CNC, nastavi CNC in pripravi CNC stroje, orodja in priprave za delo; do 25. 9. 2007; Wart d.o.o, Migojnice 17, 3302 Griže.
voznik kamiona po Sloveniji; do 21.9. 2007; Nejc Jezemik s.p, Braslovče 29 a. 3314 Braslovče;
voznik kamiona po tujini (EU); do 21. 9.2007; Nejc Jezemik s.p, Braslovče 29 a. 3314 Braslovče. NOja poklicna izobrazba (do 2 let) skladiščnik v poslovalnici, dnevni prevzem blaga v skladišču poslovalnice; vloge na naslov: Engrotuš d.o.o. Kadrovska služba. Cesta v Trnovlje 10 a, 3000 Celje; do 21.9.2007; Engrotuš d.o.o. Tuš Market Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 1. 3310 Žalec;
pomožni delavec, pomožna dela v betonami in ključavničarsko kleparski delavnici, pomoč v skladišču; do 21. 9. 2007; Sigmanova d.o.o.. Cesta Žalskega tabora 20. 3310 Žalec. Ključavničar
ključavničarska dela; do 6.10.2007; Kočevar & Thermotron d.o.o, Ločica ob Savinji 65 d, 3313 Polzela;
ključavničar monter; do 2.10. 2007; Kota d.o.o. Petrovče, Petrovče 237,3301
monter vodovodnih in centralnih inštalacij; do 28.9.2007; VKP, Borut Čret-nik s.p. Zgornje Roje 21,3311 Šempeter v Savinjski dolini. Strojni mehanik
ključavničarska dela, varjenje; do 18. 9. 2007; N.D.G. d.o.o, Hramše 9, 3204
vodja servisa; do 2.10. 2007; Kota d.o.o. Petrovče. Petrovče 237,3301 Pe-
knjigovodja, urejanje dokumentacije, knjiženje, arhiviranje; vloge na naslov: Trgotur d.o.o. Ljubljanska c. 13b, 3320 Velenje; do 21.9.2007; Hidropnev-matik d.o.o. Petrovče, Petrovče 242,3301 Petrovče. Ekonomsko komercialni tehnik pospeševalec prodaje serijskih proizvodov - toplotnih črpalk, hladilnih naprav; do 21.9.2007; Termo-tehnika d.o.o. Braslovče, Orlova vas 27/a, 3314 Braslovče.
komercialist; do 25. 9. 2007; Demon s.p, Smovršnik Barbara, Parižlje 145 a, 3314 Braslovče.
Srednja strokovna aH splošna izobrazba
receptor, varnostnik v hotelu Žalec; do 18. 9. 2007, Drago Košić s.p. Delavska ulica 18,3000 Celje.
NIRC
ga.nl/iA* tv^t fi
EAKUw l/V-»-1 ti-
že 60 let
V teh dneh praznujeta biserno poroko Silva in Franc Vrečer. Poročila sta se 13. septembra 1947 v cerkvi sv. Danijela v Celju. On je bil zaposlen kot trgovski poslovodja pri Avto Celje, ona pa v EMO.
Sprva sta živela v Celju, nato pa sta se preselila v Šmartno v Rožni dolini. Še posebej sta ponosna na hčerko, vnukinjo in dve pravnukinji, ki ju danes obiskujejo v Špesovem domu starejših občanov v Vojniku, kjer preživljata jesen svojega življenja.
Zadovoljna in srečna sta, da sta skupaj in da jima zdravje še kolikor toliko služi. Franci rad poskrbi za cvetlice okoli doma, pred svojo sobico v atriju pa sta si uredila pravi park v malem. Franci tudi prepeva in sicer v mešanem pevskem zboru DU Vojnik.
Ob častitljivem jubileju sta v nedeljo ponovno stopila pred oltar v cerkvi sv. Florjana v Vojniku. V domu sta poleg šopka prejela tudi torto, s katero sta se posladkala skupaj s svojimi sostanovalci.
ELČI GREGORC
Zlata Koruna iz Trnave
V Savinovem salonu v Žalcu se je zbrala vesela svatovska druščina, ki je prisostvovala zlati poroki 74-letne Marije in 75-letne-ga Ivana Koruna fe Trnave. Civilni obred sta opravila žalski župan Lojze Posedel in matičarka Darja Ažnik. Cerkveni obred je bil v župnijski cerkvi na Gomil-skem, kjer je zlatoporočno mašo bral domači župnik Martin Cirar.
Ivan Korun se je rodil v Trnavi, po končani osnovni šoli pa se je izučil za ključavničarja. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil pri celjskem Ingradu, kjer se je prekvalificiral v kleparja in opravil izpit za obrtnega mojstra. Marija se je rodila v Pesju pri Velenju in se po končani osnovni šoli zaposlila v Mariboru. Čeprav vsak na svojem koncu, ju je življenje vodilo tako, da sta se srečala, se zaliubila in sklenila zakon. Rodila se Jè hčerka Tanja. Leta 1965 sta se odpravila na delo v tujino in tam delala do upokojitve. Medtem sta si v Trnavi zgradila hišo, kjer sedaj živita. Oba sta še vedno dobrega zdravja in pri močeh. Po vrnitvi v domači kraj je Ivan pomagal pri Obnovi cerkve sv. Ruperta v Trnavi, za kar je dobil pohvalo in priznanje Občine Braslovče.
»Kaj bomo s srčkoma, še ne vem, a pojedli ju zagotovo ne bomo,« pravi Anton.
Leto krompirjevih
srčkov
Ne samo, da je bila letos narava radodarna s krompirjem, tudi čas za igranje si je vzela. Pri Lužarje-vih v Malih Dolah pri Vojniku krompirjev v obliki srčkov v obilnem pridelku sploh ne bi opazili, če ne bi bilo radovedne deklice Metke. »Njo res prav vse zanima, zato ni čudno, da ju je pri pobiranju krompirja našla ravno ona,« je povedal oče Anton, ki je srčka prinesel tudi v naše uredništvo. Sicer je letos »eno čudno leto«, še meni Anton, saj je njegova žena, ki nikoli doslej ni našla gob, pred dnevi nabrala kar deset jurčkov.
RP
Paradižnikovo srce
V uredništvu nas je obiskala Jožica Petek iz Nove Cerkve. Prinesla je paradižnik, ki je zrasel v obliki rožice in srčka. Jožica pravi, da je veliko pridelka uničila toča, najbolj koruzo in solato. Kljub temu je ostal nepoškodovan paradižnik raznih oblik, nad njim pa je najbolj navdušena njena vnukinja.
AT
V dobrem in slabem
Zlatoporačenca Marija in hran Korun
Uspešna slikarska družina Geršak
Na največjem slovenskem enodnevnem srečanju slikarjev in keramikov v Piranu Ex-tempore je letos sodelovalo kar 352 akademskih in ljubiteljskih ustvarjalcev, medtem ko se je prvega srečanja leta 1965 udeležilo le 35 ustvarjalcev. Na večerni prireditvi so podelili več kot štirideset nagrad, med nagrajenci sta bila iz Celja tudi Stanislav Petrovič - Čonči in Vlado Geršak starejši. Slednji v Piranu sodeluje domala vsako leto in je bil tudi že večkrat nagrajen ter izbran za razstavo v elitnem prostoru tamkajšnje galerije. Letos je bila uspešna celotna družina, saj so ob njem sodelovali tudi hčerka Vesna, poročena Pilepič in sin Vlado z Jadranko Perčič, kije bila tudi nagrajena. Vsi štirje so tudi razstavljali v skladiščnih prostorih soli, kjer je bila letos zaključna prireditev po srečanju na Tartinijevem trgu. Geršakovi so bih uspešni tudi junija na slikarskem srečanju v Žetalah, kjer so bih vsi štirje nagrajeni.
TV
Od leve: Vesna Pilepič, Vlado Geršak st in sin Vlado, medtem ko je bila njegova življenjska sopotnica Jadranka Perčič zaradi zadržanosti doma.
iSSBHf