St. 57. ____________V tiorici, v torok due 18. julija 191)5. * lietnik VII. Izhaja vs;i - torek insohotoob 11. in i predpoldnc za mestq tor oL 3. uri pof. za dežolo. Ako pade ria ta dnova praznik izide dan prej ob 6. zvečer. Staue po pošti prcjemaii ali v Gorici na (Join pošiljan celoletno 8 '{, pollotno 4 Kin cctrtlotno 2 K. Prodajase v Gorici v to- bakarnai) Schwarz v Solskih tilicah, J ollersitz v iXunskih nlicali in L <•- ban na Verdijevem tekališču po 8 vin. GORICA (Vefcerno izrtanje.) l'rtMlni*ttvo in upravništvo se nahajata v «X a r o d a i tiskami», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, ojilase in iiaročnino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se računijo po potit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 12 vin., 2-krat po 10 vin., 3-krat po 8 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. TiskJ.i „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Davščina na pivo v deželni upravi. Septembra meseca 1. 1901 se je vršila v deželnem zboru goriškem raz- prava o pobiranju užitnin« in naklai na pivo v deželni apravi, ki je bilu pustala precej živahna med poročeval cem dežel- nega odbora dr. Tamom in poroče- valcem finančnega odseka prof. Ber- b u č e m. Kdo je imel prav v tern vprašanju, o tem ni menda danes najmanjšega dvo- ma; vsakdo je prepričan, da bi bila imela dežela velik dobiček, ako bi se ji bilo posrečilo sprejeti užitnino vina in mesa v lastno upravo. Rako srdito se je zaganjal dr. Tama ceio v to namero, razvidi lahko vsakdo iz njegovega govora v seji deželnega zbora dne 17. septembra 1901, ki se do- elovno tako-le glasi: „Gospodje, dobro pomislite. Mi mo- ramo najprej doseči povišanje doklad na pivo, kar je pa šele vprašanje, potem moramo dobiti v svoje roke pobiranje erarske užitnine, kar je predlagano v zadnji točki. To je conditio sine qua non, predno se astanovi deželni urad za po- biranje nžitnine, kajti če nimamo zago- tovila, da lahko denemo davek na pivo in tndi če deželni odbor ne dobi obrt- nikov, ne moremo napraviti urada. To govorim kot veščak. Naprej moramo ve- deti, da če poviša vlada doklade na pivo, potem moramo dobiti v roke erarsko užitnino in potem šele je vprašanje na dnevnem reda, če lahko napravimo užit- ninski urad ali ne. Prof. BerbuČ je jako ' temeljit, ali je včasih vendar raztresen, kakor so sploh profesorji. Najprej mo- j ramo imeti državno nžitnino, in pros, j Berbuč bi lahko vedel, da se bo oddala I užitnina äele drogo leto meseca avgusta | na dražbi; a kot načelnik izvrševalnega odbora narodno-napredne stranke lahko janicim, da je dežela ne dobi, ker nočem, | da trpi oni stan, od katerega je mnogo | odvisno v deželi. Ako hočete ma-j nevre z Vaäim denarjem, v r- zite ga skozi oknip ;s tem, da sprejmete ta dredlog, pa boBte vedeli, kako se je profesor matematike zaraöuniJ. Tedaj gospoije, predno ne vemo, koliko imamo dohodkov in koliko atroškov, ne|;smemo delati užitninskega urada. Če pa pro- fesor Berbuč misli, da napra- vimo najprej stroäke in po- tem bode mo šele iskali do- hodkov, je to nova nacijonal- na ekonomija, katero tako imenitno zastopa prof. Ber- bučpod nadzorstvom drugih gospodov finančnega odsek a." Kaj si more danes dr. Tuma misliti, ako bere te svoje ekspektoracije, ko ve, da pobira užitnino • sicer financa, a da imajo dežela in občine pri tem velik dobiček? Toda ni to, kar nas je napotilo, da pišemo te vrstice, kajti vsakdo ve, zakaj se je dr. Tuma tako krčevito upiral po- biranju užitnine v deželni upravi. Kot načelnik narodno-napredne stranke ni dopuščal, da bi trpel oni stan, od kate- rega je mnogo odvisno v deželi. Oi ne- katerih krčmarjev se je nadejal pomoči do zmage v deželni zbor, zato je grdo teptal novo nacijonalno ekonomijo, ka- tera edina privede deželo iz sinančnih zadreg. Prof. Berbuč je v imenu linančnega odseka stavil predlog, da se morajo even- tualno sprejeti v deželno režijo le na- klade na pivo, če uže drugače ne more biti, kajti prvi pogoj dobro urejene de- želne uprave je, da dežela ve, koliko te tekoeine se v deželi potoči ; zato mora sprejeti to davščino vsekako v svojo upravo, to tem bolj, ker bi znašali atroški za to le 10.000 do 12.000 K. To je dr. Tuma ostro napadal, očitajoč prosesorju matematike, da čudno računi, da bode urad stal 20.000 K, zadevne dav- ščine da dobi dežela 10.000 K, da torej bode imela dežela 10.000 K izgube. Letos smo vendar prišli do tega, da je deželni odbor ustanovil samo za davščino od piva užitninski urad, t. j. da pobira to davščino v lastni upravi. In tudi v tem vprašanju se kaže, da so sloneli tozadevni načrti ßnancnega od- seka na realni podlagi, kajti upravni stroški bodo znaäali največ 12.000 K in dežela bode imela poleg tega lep do- biček. Do leta 1902 je dobivala namreč dežela potom zakupa od te davščine največ 11.000 K pri nakladi 1 K od hi; letos je dobila (pri nakladi 170 K) ko- snriMtega dohodka: meseca januvarja 1690 K, lebruvarja 1651 K, marci 5618 K, aprila 8387 K, maja 9114 K injunija 14.783 K. Meseca junijaje torej dobila d ežel a letos 3783 K več n e g o leta 1901 v celem leta. Ves kosmati dohodek od daväßine na pivo znaša torej za prvih äest mese- cev tekočega leta: 8MT 41.243 K. ~Wg To je najlepši odgovor na vse za- frkovanje veščaka dr. Tume ter najlepäi dokaz, da naši poslanci so razumeli svojo nalogo ter jo tudi izvršili vkljub oviram od „napredne" strani, ki je imela vedno pred očmi „stan, od katerega je mnogo odvisno," oziroma svojo — nena- sitno bisago. Dop isi. Iz Tomaja. — (Konec.) Dekliäka sola „Elizabetišče" je zidana večinoma z Golmajerjevo lastnino in pa z milo- dari, katere je nabiral ^pokojni osebno po vseh slovenskih in tudi po nesloven- skih tujih krajih. Sola je dobila kmalu na to pravico javnosti z imenom „Eliza- betišče" po umrli cesarici Elizabeti; po- kroviteljstvo je pa prevzela nadvojvodi- nja Elizabeta, sedaj kneginja Windisch- grätz. V znak hvaležnosti za toliko do- brot imenovalo ga je občinsko stareäin- stvo tomajsko svojim častnim občanom. A tudi presvetli vladar ni pozabil tega vrlega junaka za občo blaginjo naroda, zato mu je podelil za njegove vrle za- sluge križec Franc Jožefovega reda. Da, resničen vitez je tak mož, ki vse dni svojega življenja dela v prid in ! probujo naroda, ki gleda le, kako bi si nesrečni narod izboljšal svoje gmotno stanje, ki dela vedno le za narodni blagor. Res, da Tvoje delovanje se ni raz- tezalo v širni svet, a bi se bilo gotovo, ko bi bil mogočen denaren mož, kakor si sam večkrat dejal. Pa saj si žrtvoval vse svoje dušne in telesne moči le v prid narodne prosvete, in želja, katero si tako goreče gojil, seTi je izpolnila — dosegel si, kar si želel in po čemer si hrepenol. Tvoj iilea! Ti je bil dekliäka sola in to äi tudi ssrečno dovršil navzlic vsem nasprotnim oviram, katere so Te tako pogoste srečavale. Dosogel si, kar si namenil, zato se nisi težko ločil iz te solzne doline v nebeške višave. Nad Te- boj pa naj se vzgledojejo oni, katerim preostaje gmotnih sredstev v izobilju in naj posnemajo Tebe, ki si z malim pri- čel, pa dovršil veliko, koliko več bi lahko oni storili, če bi jim bila narodna pro- sveta, narodni blagor tolikor, koikor sta bila Tebi. Pogreb je bil sijajen in reči se mora, da naša vas ni še videla in mo- goče ne bo več videla tako vtiica^tnega pogreba, kakor je bil ta. Udeležilo se ga je obilno število čč. duhovsčine, med temi preč. g. dr. Ivan Mlakar, stolni kakonik v Mariboru in preč. g. Tom. Kajdižar, kanonik v Ljubljani. Mnogo je bilo tudi uradnikov z g. glavarjem. Domačega in tujega ljudstva pa se je kar trio ter s tem izkazalo zadnjo cast prezaslužnemu in dragemu pokojniku. Pri sprevodu so nosili častne diplome, katere si je po- kojnik prislužil s svojo neutrudljivo mar- ljivostjo na tem in na onem polju. — Sprevod je vodil preč. g. dekan M. Sila, ki je tudi govoril ob rakvi o pokojniko- vih nevenljivih zaslugah. Deklice „Eliza- betišča" so se udeležile pogreba v beli obleki s črnimi trakovi in tuli, s šolsko zastavo, katera je bila zavita v črni pajčolan. Pevci, na öelu jim gosp. nad- učitelj Benigar, so zapeli pokojniku v slovo v cerkvi poznano žalostinko „Bla- gor mu", na grobu pa ganljivo „Jamica tiha". Pri tem se je marsikateremu utr- nila solza, ko je videl zadnjid junaka, katerega so devali v tiho jamico, jamico mirno. Pokopali so ga v ozadju župne cerkve, nedaleč od „Elizabetišča", nalašč v to pripravljeno rakev ali kolombarij. Še živ si je pripravil grob, spome- nik, krsto in prostor za pokop, kot bi hotel reči: Le tu me položite, da bom še po smrti, ko se preselim od vas, gle- dal z nebeških višav sad svojega de- lovanja. Rakor je želeJ, tako se ma je tudi izpolnilo. Slava torej Tvojemu spominu, za kar Ti kličemo z Vodnikom: L1STEK Življenje brez smotra. Spisal .1 an ko lira tin a. (Dalje.) — — t o r e k. Zjutraj sem govoril ž njo. Na vrtu je bila tako krasna in lepa, kakor še menda nikoli. In srce mi je skipelo in sam ne vem kaj sem ji govoril, leto vem, da mi je Ijubeče stisnila desnico. Ah; in tisti pogled, že zopet tiste njene oöi! Za njimi se mora skrivati globoka, čuteča duša. In kako se je razgovarjala z mano. Kakor star prijatelj, ki mi pozna že srče in dušo. „Ne obupajte nad svetom" rekla mi je, „tudi jaz nimam mamice — vem da vam je hudo, gospa mi je povedala, da ste sami na svetu." In tu mi je dala svojo roko in — ne dalje, ne. — — četrtek zvečer. „Odšla je torej. No, hudo mi je sicer, a npam, da se kmalu vidiva. Tega dne, tega večera ne pozabim nikoli. Na vrtu sva bila malo pred odhodom in ona je natrgala šopek ceetja in ga nosila na prsih. In poprosil sem jo za tiste cvetove. — Kaj vam bodo ? — Zs spomin, gospodična Marta. — Saj bodete tako pozabili na vse. Za mesec dnij greste v službo, kakor mi je pravila gospa, in tedaj — — smo mi tu pozabljeni. — Gospodična ! — Marta ! In sedaj ne vem kako je priälo, a prišlo je in prijel sem jo za roko in oni cvet mi je dala poljubivši šopek s svo- jimi rudečimi ustnicami. Mrak je že bil in stisnila sva si roki in solzne so bile njene lepe duhovite oči. — — Marta, na svidenje, ne zabi name ! — Nikoli, ljubi, nikoli — — — Sedaj je že odšla, a vem da ni la- gala; ne bo me pozabila, moja bo ostala, samo moja. — Bog te čuvaj, Marta 1M IV. Dobil je službo v mestu in za- dovoljen je bil in srečen. „Moje življenje ima sedaj cilj, lep, visok cilj, katerega treba doseči. Dolgo sem se trudil, a sedaj ße malo oddahnem in potera pa grem k Marti in ji rečem: Pojdi sedaj, dragica, vse sem ti napravil. In ž njo začneva živeti novo življenje, nova pota bova hodila. Mož sam je kakor suha veja, ki nima nikoli zelenja in cvetja. Ne stavi si nikake velike naloge, stori le malo in še to ni dosti vredno. Polovičarstvo* je znak takih mož. — In jaz nočem biti polovičar.-------Z deco imam veselje — nekateri so zelo pridni; drugi mi pa delajo skrbi. Pa kaj se hoče, pravi pedagog mora to občutiti, ne sme hoditi v razred kakor stroj, ki le izpra- šuje in daja dvojke.-------Drugi teden se peljem k Marti, pisala mi je že dva- krat naj pridem. Danes me zopet prosi, ker bi me tako rada videla, ali tako rada, kakor pise.„ In profesor Ciril Gvahte je postal priljubljena oseba v krogu svojih kolegov. Spoštovali so ga in cenili, kajti videli so, da ni vrgel svoje mladosti v mlako, ampak da jo je dobro porabil in čas izkoristil. Sedaj se je hotel ženiti, kakor se je slišalo. Nekateri so odmajevali, drugi prikimovali. Posebno nekateri lahkoživci in ljudje, ki se bojijo kake naloge v svojem življenju so bili proti temu. „Odavetujejo mi, naj pustim vse to, ker je še čas. Živim naj, izkoristim naj si svobodo, če hočem, da bo imelo moje življenje, kak cilj, kak smoter. Teh ljudij jaz ne razumem. Delal bom, kakor se, meni zdi prav in Oni nad nami naj potem sodi. — Marta, ti, tako lepa in čista, ti, da bi ne bila res nič, ti, da bi ne bila toliko in še več vredna, kakor pa pusto, prazno življenje. Sedaj je živ- ljenje brez cilja, a potem ne bode več, potera bo imelo svoj sveti namen." -------nedelja zvečer. „Zopet sem doma. Bil sem pri njej in pri^očeln. Prijazen je bil proti meni in sprejel me je zelo ljubeznjivo. In ko sem mu povedal svoj namen, tedaj stari" mož ni vedel, kaj bi dejal. — Gospod Cvahte, verujte mi, da jo težko dam od sebe, a vam jo dam. Vem, da jo vi ljnbite, vem tudi, da vas ona rada ima. Bog vaju blagoslovi otro- ka in srečna bodita na veke. In sklenil je najini roki in solza veselja mu je padla na moje prste. (Dalje pride.) Ne hčere, ne sina po meni ne bo. Dovolj je spomina, me dela pojö. Večna Ti slava, večni Ti 3pomin ! Politiöni pregled. Drzavni zbor odgodjen. Drzavni zbor je bil v soboto od- godjen. Gosposka zbornlca. Gosposka zbornica je v petek vsprejela nemško trgovinsko pogodbo ter zakoD, a katerim se vlada poohlasti, da začasno uredi trgovinske odnošaje s Švico in Bolgarijo. Nadalje je zbornica vsprejela zakon o naknadnih kreditih za alpske železnice ter več manjših zakon- skih predlog, ki jih je v zadnjem časa odobrila poslanska zbornica. Kriza na Ogrskem. Fejervary je izdal odlok na občine, v katerem jih pozivlja, naj izvršujejo svoje dolnožsti iz zvestobe in ljubezni do domovine. Odklanjanje prostovoljno plačanih davkov in prostovoljno prigla- Šenih vojhäkih novincev bi uničilo cat dolžnosti za javna bremena in bi po- vzročilo Jjudsko bedo. Sploh pa namerava vlada razveljaviti vsak sklep, ki bi kräil obstoječe zakone in rušil obstoječi red. Opozicijonalni listi imenajejo ta odlok dnevno povelje in svetujejo občinam, naj prezuajo pisma in odloke Fejervaryevega ministerstva. Proti avatrijskemu orlu. Iz Budimpeste poročajo, da je v Velikem Varaždinu pričela agitacija, da se s tamodnje stolne cerkve odstrani av- strijski orel. Med katoličani se nabirajo podpisi, da ne pride nihče več v stolno cerkev, če se ne odstrani avstrijski orel. 25-letnlca avstrijskoga poslanika v Carlgradu. V nedeljo je praznoval avstrijski poslanik v Carigradu, baron Calice, 25- letnico svojega slnžbovanja kot avstrijski poslanik v Carigradu. Prejel je ob tej priliki vse polno častitek, med temi tudi ono soltana, v kateri izraža željo, da bi baron Galice še več let ostal na sedanjem svojem mesta. Angleškl pomorskl častnlkl v Parlzu. Admiral May in angleäki častniki so bili v soboto predpoludne vsprejeti v mestni hiäi v Parizu. Na pozdravni govor se je admiral May s toplimi bese- dami zahvalil ter rekel, da ta vsprejem svedoči, da obstoja toliko med obema ilotama kakor tadi med obema državama prisrčno sporazuraljenje. Angleški po- slanik Sir Bertie se je tadi zahvalil ter je izrekel nado, da ostanejo vezi, ki zdrnžujejo oba naroda, nerazdružljive. Dogodkl na Kreti. V četrtek so ustaäi pri Radeci v ok raj a Kandija v angle.škem okrožja po- vodom neke siloma izvrSene hišne pre- iskave streljali, vsled Cesar sla bila ranjena dva vojaka. Ta slučaj utegne provzročiti, da bodo inednarodne čete proti ustaäem energično postopaie. Dogodki v Macedonljl. V Bitolja je bil nedavno obsojen na smrt popolnoma nedolžen Bolgar. Re- volacijski odbor je vsled tega postal Hilmi paäi in oben em civilnima agentoma grozilna pisma, v katerih jim groze krvno osveto, ako nedolžno obsojenega usmrte. V vasi Karbarnica pri Kičevem so bol- garski vstaši umorili pred cerkvijo ugled- nega srbrskega popa Andjelkoviča. Srbi ae seveda pripravljajo na krvno osveto. Amnestlja. Iz Petrograda poročajo, da je car izdel delno amnestijo za tiste, ki so ob- aojeni radi pregreh verskega enačaja. Dogodkl na Ruskem. Uredniätvo lista „Raskoje S!ovou nabira podpise za peticijo, da se židov ne prepusti v narodno zastopstvo. Iz Varäave so lista „Slovo Polskie" sporočili, da je v Jožefovi, v gaberniji Pulavi, za časa močno obiskanega teden- skega semnja, druhal vlomila v neko prodajalnico železa tör potem z železnimi palicami, ki jih je vplenila, napadla pro- dajalnice in stanovanja Z'dov. Nad dvesto stanovanj je bilo razdejanih in vničenih. Blago so izgredniki'pometali na cesto ter vničili. Redarstvo je bilo brez vsafce raoöi. Izgredi so trajali več ur. Še le ko je prišlo vojaštvo, je bil mir zopet vzpo- stavljen. Vladni proglas, ki je bil v petek objavljen, pravi, da so bili dogodki v Ravkaza tekom zadnjih dveh tednov delo revolucijskih strank v Tillisa, ki streme za tem, da se tamoänje gospodarstveno življenje agonobi. Proglas pravi, da ruski delavci v Tillisu tvorijo konservativni element, zato so jih revolucijonarji mnogo pomonli. 0 novejih atentatih z bombami, ki so bili v Tillisa izvršeni, pravi proglas, da so oblastnije odkrile delavnico za bombe, v kateri so naäli ätiri napolnjene in 24 praznih dinamitnih bomb ter okolo 500 zabojev z dinamitom, nitroglicerinom itd. Izdelovatelji bomb so poskušali provzročiti eksplozijo, toda policija je znala to preprečiti. Med hiä- nimi preiskavami je bilo slišati v sosed- njih vrtih streljanje s paškami in revol- verji. Aretovanih je bilo 12 oseb. Ea izdelovatelj bom se je sam v jeöi urnoril. Iz Moskve poročajo, da je bilo v sredo trnplo umorjenega mestnega gla- varja Šuvalova balzamirano, ter postav- ljeno na mrtvaäki oder. Pokojnika ne pokopljejo v Moskvi, ampak na Šuvalovem ; posestva Vartemaegi. — Posle mestnega glavarja opravlja začasno pomočnik ge- 1 neralni major Rudnev. Kroglje revolverja, katerih se je poslužil morilec, so bile baje zastrupljene. Neki očividec poroča o amorn na- stopno : Morilec je star kakih 30 let, visoke rasti in gladko obrit. Preden je prišel grof Šuvalov v vsprejemno sobo, v kateri je bilo zbranih kakih 70 prosilcev, je bil morilec zelo razburjen, zapastil je veckrat dvorano, kadil na stopnicah ter se je povrnil, ko je grof Šavalov zaslišal že skoraj vse prosilce. V tem trenotku je oni človek trikrat vstrelil na mestnega glavarja, ki se je takoj zgrudil. NavzoČi so hoteli morilca linčati, pri čemer ga je neka ženska celo ogrizla ter tako preprečila, da ni umoril samega sebe. Policiji se je z veliko težavo po- srečilo, da ie morilca iztrgala iz rok razsrjenega obeinstva. Morilec ni hotel povedati svojega imena, vendar je iaktično identičen z nekim možem, ki je bil že nekoliko časa sem v policijskem zaporu, na nekem iz- prehodu je pa ubežal. Tedaj so ga bili aretovali radi kriminalnih in političnih pregreškov. Po njegovem bega je grof Savalov določil veliko svoto, ako ga zopet vja- mejo. Doöim so ga tajni policisti äe vedno iskali, se je nakrat pojavil v pro- storih mestnega glavarja ter ga vstrelil. Po dovräenem zločinu je morilec hlinil blaznost, toda brez vspeha. Govori se, da postane naslednik grofa Šavalova sedanji mestni glavar v Odesi, Neidhardt. „Berl. Tageblatta" poročajo iz Pe- trograda : Včeraj so v središči mesta, ob Tontanki, v hiäi poleg ministerstva za promet, odkrili tovarno za bombe. Ko je policija po noči priäla v poslopje, je bila sprejeta s streif vsled česar je bil ranjen en policijski častnik in en hlapec. Na- padalec je bil aretovan. Isti je imel po- narejen potni list. Naäli so mnogo izgo- tovljemh bomb, 16 kilogramov dinamita, mnogo proglasov, v katerih se pozivlja delavce, naj dne 22. julija, na dan, ko so se pred pol leta v Petrogradu vräili znani krvavi dogodki, prirede demon- stracije, naj niccejo bombe v vojaätvo in obeirntvo, ter naj v znamenje sim- patije lzobesijo crne zasUve. Rusko-japonska vojska. General Linevič je dne 13. t. m. brzojavil : Glasom neke brzojavke gene- rala Liapanova od 12 t. m., je eden naäih oddelkov v noöi od 10. na 11. t. m. imel v Jerangu in Vlademprovki na Sahalinu boj z bajoneti z znatnimi sovražmmi če- tami. List „Kokumin" poroča, da se na- haja sedaj general Linevic bhza Hua- cühna. General Kuropatkin stoji na vzto- ka od Evangvaliua z dvenaa koroma, ge- neral Renenkampf d svojun sarnostojmm vojem pa pri Hajlungčenu. Med Kinnom in Čančunom se nahajajo samo neznatüi raski voji. Rasi grade silne okopa ob vsi fronti. * * * Imenovanje Witteja mirovnim ko- misarjem je napravilo v New Yorku agoden atid. To imonovanje se smatru za ugodno spremembo v raski politiki v prid mira. Pohticni krogi menijo, da aamerava Witte po sklepu mira skleniti rusko-japonsko zvezo. V New Yorku pri- čakajojo Wilteja za dan 1. afgu^ia. Kralj Edvard je japonskema mini- sterskemu predsednika grofu Katsari in min stra \naijih stvar^ buronu Eomuri po- de ii \eliki Križ reda Bath. Domače in razne novice. Oscbna vest. — Dvorni svetnik, voditelj tuk. okrajnega glavarstva, grof Henrik Attems odpeljal se je včeraj iz Gorice v Brunek, kjer ostane štiri tedne. f Prof. Jaiiez Trdiua. — Kakor smo poročati v zadnji ätevilki svojegn lista, izdahnü je v petek svojo blajjo da3o prof. Janez Trdina. Kakor doznajemo, amrl ni sicer nagle smrti, a bolehal je le malo dni. Zamrli Janez Trdina je bil kremenit značaj, odločen Slovan, ki je do svojega zadnjega vzdihljeja idealno ljubil svoj narod. Janez Trdina je bil izvrsten slovenski pisatelj. Pisal je tako poljudno kakor malokdo. S svojimi spisi pridobil si je v naäi literaturi trajno častno mesto. Kdo izmed omikanih Slo- vencev he pozna Trdinovih „Bajk in povesti o Gorjancih ?" Pokojnik rojen je bil v Mengän in je dočakal starost 76 let. Kot profesor slažboval je najdalje na reäki gimnaziji ter predaval tarn zgo- dovino. Posebno pa so je bavil s slo- vanako zgodovino ter pri ti priliki tako živo risal krivice, ki so se godil* Slo- vanom od strani Nemcev in Madjarov, da se je s tem zameril Slovanom so- vražnim vladnim krogom, ki so ga zaradi tega tadi odstranili. Njegovi dijaki ostali so skoro vsi ves čas svojega življenja odločni in nauduäeni Slovani, in sicer ravno vsled utisa, katerega je napravilo Trdinovo predavanje nanje. Izmed gori- ških Slovencev bila sta njegova dijaka pokojna vikarja preč. gg. Vinko Štabelj in Marko Vales ter dvorni svetniž: na najvišjem sodišču na Danaja g. Bogdan Trnovec. Prva dva sta že mrtva, a ostala sta naadašena Slovana do konca svo- jega življenja in sta pri vsaki priliki priznala, da jima je to navdušenje za- netil v srcih pok. prof. Janez Trdina; in ravno isto trdi o sebi še danes dvorni svetnik g. Bogdan Trnovec. Odvctiilškl izpit je položil na tržaškem višjem deželnem sodiäca odvet- niäki kandidat gosp. dr. Ivan B e n- k o v i č. Imenovanje. — S i 1 v i j M i t i s, ravnatelj italijanske realne gimnazije v Pazina, je premeščen na ženski licej v Palj. Njegovim naslednikom je imenovan Pij Dallapiccola. Imenovanje. — Pisarniški asistent na tak. okrožnern sodišča gosp. Radolf Kovačič imenovan je predstojnikom pisarniškega urada na trgovinskdin in pomorskem sodiäcu v Trsta. Za „Solski Dom" so plačali pred- sedniätvu: Cerkljanski dekan in kaplana 3 K ; Josip Ivančič, profesor v Gorici, na račun ustanovnine 100 K; slovenski in hrvatski bogoslovci nabrali 35 K 4 v; dražba BSlov. Beseda" v Gorici nabrala 28. ter 6. in 13. jnlija po 1 K, sknpaj 3 K; Joaip Gigon, cerkovnik v Gorici 1 K; trije žtijaški ro- marji zložili 6 K; Mesečnino za junij so plačali: Le- opold Bolko, deželni poslanec 10 K; Ja- kob Čebular, profesor v p. 2 K; dr. Josip Derrnastia, odvetniäki koncipijent 1 K; Ivan Drufovka, trgovec v Gorici 2 K; Fran Finžger, c. kr. okrajni ä. nadzornik 4 K; Anton Fon, posestnik in trgovec 2 K; Miha Gabrijelčič, deželnosodni svetnik 2 K; Anton Gvajz, profesor 2 K; H^džet in Koritnik, trgovea v Gorici 2 K; Kinil Kaučič, dež. nradnik 4 K (za dva me- seca); Franc Kaačič, trgovec 2 K; Fran Kokole, c. kr. višji davöni nadzornik v pok. 2 K; Jernej Kopač, posestnik in trgovec 2 K; Anton Kraäic, krojaäki mojster 2 K; Josip Ličan, knezonadško- fijski tajnik 3. K; Ivan Mercina, vadnični učitelj 3 K; Gustav Novak, prr fesor 2 K, dr. Anton Papež, profesor 2 K; dr. Fran Pavletič, odvutnik ö K; Filip Pečenko, kavarnar 2 K; Ivan Pirjevec, viäji ra- čunski svfttnik 2 K; Svetoslav Premroa, voditelj „C'3ntralne posojilniceu 4 K (za dva meseca); Fran Setničar, vodja v „Aloj- zijevišču" 2 K; Fran Sivec, vadnični uči- telj 2 K; Anton Šantel, profesor 5 K; Andrej Tabaj, katehet 2 K; Josip Zornik, trgovec 2 K; Fran Žnideršič, profesor 2 K. — Mesečnino za junij so plačale «ospe in gospodične: Finžger Gizela 2 K; Havel Štefanija 40 v; Hrovatm Antonija 2 K; Kaučič Karola 2 K; Kopač Marija, sve- čarjeva 5 K; Klančič Milka 1 K; Pavletič Berta, odvetnikova 2 K; Papež Milena, prot'esorjeva 1 K; Santel Avgudta, pro- fesorjp»va 1 K; Letnino za 1905 so plačale gospe in gospodične: Deklera Ivanka, trgovčeva 2 K; Drufovka Arnalija, posestnikova 2 K; Koren Pavla, trgovčeva 4 K; Mercina Terezija, učiteljeva 2 K; Poveraj Antonija, krojaškega mojstra 2 K; Strel Adele, učiteljica 2 K; Berbač Gabrijola, profo- sorjeva 20 K; Dekleva Gabnjela iu Livra po 1 K, skupaj 2 K; Drofovka Ivanka, trgovca 2 K; Hrovatin Kiementina, uči- teljica 2 K; Jeglič Mici, državnega pravd- nika 5 K; Lazar Terezija, profeiorjeva 2 K; g.čne učiteljice : Mikac Eua 2 K; Mercina Gabrijela 2 K; Obizzi mirkiza Dora 2 K; Kornmüller Alice 2 K; Komel Anica 2 K; ŠasteraiČ Julka 2 K; Milost Marija 2 K. Srčna hvala vaem dobrotnikom in dobrotnicam ! Na c. kr. ženskem izobraževa- lišču za učiteljlce in ž njlm spojeiihni vadnicami v Gorici je bilo koncem äolskega leta leta vse šolske mladine in sicer 524 moškega in 589 ženskega spola. Od teb spada: a) na ačiteljišče 284 go- jenk, b) na šestrazredno dekliško vad- nico 284 ačenk; c) na italijansko štiri- razredno moško vadnico 255 dečkov, d) na slovensko ätirirazredno moäko vad- nico 235 dečkov in e) na dvorazredno mešano nemško vadnico 34 dečkov in 21 deklic. Po narodnosti je ta mladina : Slovencev 512, Italijanov 515, Nemcev 82, Hrvatov 4, Po veri jih je 1077 rim. kaioliške, 3 gräke, 16 židovske in 17 protestantov8ke. Od teh je bilo : a) iz mesta Gorice 633, b) iz drugih krajev Primorske 330, c) iz drugih kronovin v Avstriji 131, dj iz ptujih držav 19. — Učni vspehi so bili jako ugodni, kajti bilo je na izobraževahšču 77 odličnih gojenk, sposobnih, da prestopijo v viäje tečaje 189, nesposobnih 6, radi bolezni nerazredanih 7 in 5 onih, katere bodo preskuänjo iz enega predmeta ponavljale čez dva meseca. Na vadnicah pa je bilo spoznanih sposobnim za višje ra- zrede 684, nesposobnim 138, radi bo- lezni nerazredenih 7. — Maturiralo je 66 zavodnih gojenk. Padla ni nobena. lmena dotičnih abiturijentinj smo obja- vili že v predzadnjem listu. Na ženskem učlljišču v Gorici je razpisano mesto glavnega učitelja za nemSki jezik, zemljepisje in zgodovino. Predpisano opremljene prošnje je pred- ložiti ministeratvu za nauk in bogočastje predpisanim službenim potom do 20. avgusta. Prosilci, ki morejo dokazati tudi poznanje siovenskega ali italijanskega jezika, imajo prednost ob feicer jednaki kvalifikaciji. Vstopnino h koiicertu za učitelj- ski konvikt so preplačali : (Dalje.) Po 4 K gg. Milanič Josip, kaplan v Rihem- bergu; pi. Monari, župan v Šempasu; Furlani Franc, c. kr. višji poštni kontro- lor; Zorčič, grofovski oskrbnik v Št. Petru; Sedevčič Blaž, učitelj na Voger- skem; Gilövert, pisarniäki vodja v G )rici; Kodelja Josip, žapnik y Šmartnem; Pav- letič Josip, dekan v Št. Petra; Černic Valen., veleposestnik v Št. Petru; Filipič, dekan v Ločniku; Alojzij Luznik vDorn- bergu; Valentin Bensa, pos. v Št. Mavru; Marij Fonzari, aradnik v St. Mavra; Terpin Anton, vikar v Podsabotinu. — Po 3 K : Gg. baron Baum, c. kr. komi- sar; Sivec Franc, o. kr. vadnični učitelj; Vodopivec Franc, ces. svetnik; Neime- novani v Podgori; Ivan Rojec, kurat v Biljah; grof Oskar Kristalnigg; dr. PikI; Kregau Albin v GU>rici; Mermolja v Do- bravljah. — Po 2 K: Gg. Josip Rubbia na Vögerskem; Mar. Rubbia; Rozina, c. kr, kancelist v Gorici; Kerševani IJlrika; Golob Josip, kurat v Podgori; Klemenčič, c. kr. kancelist; Milik, trgovec v Ajdov- ščini; Kovač, župan v Ajdovščini; Bra- tina, gostilničar v Ajdovščini; Podgornik Filip, Koritnik, Koren, Gotič, trgovci v Gorici ; .lerkič, fotograt; Neimenovan t Gorici; Fani pl. Braunitzer; Troät Ivan, c. kr. ünancni oskrbnik; Marga Troit; Blažon, železniški nadoücijal; ravnatelj Ferlila; Jakobi; Mesar Andrej, kurat v Lokavcu; Trpin Anton v Podgori. — Volf Maks K 210; Strassoldo grofica Edit K 202; Žnidarcič Josip v Renčah K 2 09; Hebat Fran v Renčah K 3 63; Lasič J>sip v Renčah K 125; Ivana Co- tič K 1 80; Žnidarcič, c kr. prol'esor v Gorici K 1-60; Pavlica ürh K 161 ; Ko- sovel, župan v Črničah 2 K; dekan Gi- bič v Črničah 2 K; Stefan Rodermac, kaplan v Setnpa9U 2 K; Vinko Samokec v Sempasu 2 K; Maraž Jakob v Vrtojbi 2 K; Pečenko, c. kr. kancelist v Gorici 2 K; dr. Brecelj v Gorici 2 K; Mats Li- čen v Rihembergu 2 K; Josip Mrevlje, Josip Šinigoj, R. Laznik, Franc Zorž, Karol Kersevani, vsi iz Dornberga po 2 K. (Dalje pride.) l tonll je v soboto v Soči pri Gra- dišču četovodja Mihael Vozad tamoänjega 7. lov.-kfga bat Tega dne äel je oddelek lovcevpoJ voJstvoraomenjenega četovodje prat obleko. Vojakom bilo pa je strogo prepovedano kopati se tarn, kjer so prali, ker je So^a na onem mesta še precej deroča. Čeiovodja Vozad, kateremu je bilo vroče, hotel se je pa vsejedno ne- koliko ohladiti v hladni vodi. Stopil je toraj napol oblečen v Sočo ter hredel v nji do pasu. Kar ga sočin tok spodmakne, in revež nahajal se je že v vrtincu, ki ga je vlekel za seboj. Nobeden navzočih vojakov ni znal plavati. Zato so pa tekli na pomoč klicat in prihitel je poročnifc Hannusch, ki je, znebiväi se povrlne obleke, pogumno skočil v Sočo ter se spustil na nekem kraju, kjer je Soča kake 4 metre globoka, na dno, kjer; je zagledal utopljenca, prijel ga je ter ga spravil, v veliki nevarnosti za svoje. ziv- Ijenjo, na suho. PriŠel je na lice mesta tudi zdrav- nik, ki je skušal ntopljenca pomagati, a zamanj, kajti bil je žn mrtev. I-itega dne ntonil bi hil kmalu v Soči tadi slaga poveljnika 7. lovskega bataljona v Gradiščn. Pral je namreč konje v Soči in je pri ti priliki na jednemjahal. Nemiren konj pa je jezdeca otresel s sedla, ki je padel v vodo ter se komaj reäil iz nje. Na občneinzboru „Alojzijevišča" dne 6. t. m. se je poročalo o vspehih preteklega äolskega leta. V 1. polletja je bilo izmed 49 gojencev 4 odlike, 17 dvojk, v 2. polletja izmed 38 gojencev 7 odlik, tri dvojke in tri ponavljalni izpiti. Nepo- voljnema vspehu se ni čuditi, če se po- wisli, da pnhtija v zavod vsako leto tre- tjina novih gojencev, ki pridejo z dežeJe naravnost v raestne šole takorekoč na iposknšnjo, in če se ponaisli drugič, da se izberejo vsako leto najboljši Alojziki ter se sprejmejo v malo semenišče. Iz letnega računa posnamemo, da so potrebe zavoda večje kot dohodki ; zavod se je letos zopet zadolžil za 600 K. Zalostno bi bilo, če bi zavod, usta- novljen za dobrodelne namene, vsled pičle podpore bil prisiljen, sprejemati le dobro plačujoče gojence. Pri volitvi je bil zopet izvoljen stari odbor : Preč. g. Jan. Kokošar, pred- sednik; preč. g. Fr. Setniöar. podpred- sednik in blagajnik ; preč. g. Jos. Ličan, dohovni prefekt; prec. g. Iv. Ev. Kolav- čič in preč. g. Jos. Pavletič, odbornika ; preč. g. Ant. Berlot in preč. g. Jos. Gj- lob, namestnika. Prošnje za vsprejem v „Alojzi- jevišče" naj se dopošljejo odborn „Alojzi- jevišča" V9aj do 15. avgasta. Priloži naj se : 1. krstni list, 2. šolsko, 3 zdravniško spričevalo, 4. ubožni list in 5. znamka 20 vin. za poštnino odgovora. Da se prosilec sprejrae, mora biti : I. iz goriške nadškofije, 2. star vsaj 9 let, pa tadi ne toliko star, da bi prišel pred osmo Solo pod nabor, 3. sposoben, da vstopi ali v c. kr. pripravuico ali gimnazijO, ali III. ali IV. razred c. kr. vadnice, 4. spoaoben in nagnjen k da- hov8kema poklica. Mladcga tatu ujcli. — V soboto prijeli in zaprli so 17-letnega nepobolj- šljivega uzmoviča Wiljema Štrosarja, stanojočega v ulici Vaccano. Štrosar je namreč nekega dne pod neko pretvezo prišel v stanovanje zakonskih Marega ter odnesel verižico zmedaljonom, vredno kakib 32 kron, fcaknr tadi mošnjiček, v katerem se je nahajalo nekaj denara. Verižico dal je peku Čehovinu, da mu je ta dovolil voziti se eno uro na ko- lesa. Medaljon prodal je neki ženi za par novcičev. Nevarna cigareta. — V Fari, bliza Gradišča, je pnžgal te dni neki Viljem Castellan takozvano ogrsko cigareto. Ko jo je poj^nšil do polovice, razstrelila se je cigareta z močnim pokom, in je bil Castellan äe precej poSfcodovan na ustih. V Štanjelu je nagloma na polja amrl 11. t. m. Jožef Švagelj, po domače Valetov. Bjlehal je več časa. A neznosna vročina istega dtie ma je provzročila naglo smrt. Mož, posestnik in krčmar, poštenjak stare korenine, bil je v obče spoštovan. Naj v mira počiva ! Vabilo k veselici v proslavo Pre- šerna, katero priredi „Katohäko delavako draštvou v Mirnu pnhodnjo nedeljo dne 23. t. m. na dvorišcu krčme g. Alojzija Mozetič. Vspored: 1, Pozdrav predsednika; 2. A. Hajdrih: „Hercegovska", poie moSki .zbor; 3. P. Hagolin Sattner : „daj lom- bardsko petje glasno", poje mešati zbor; 4. Slavnostni govoi; 5. A. Medved: „Pre- Šernuu, poje možki zbor; 6. S. Gregorčič: „Rabeljsko jezero%(, deklamacija; 7. P. Hogolin Sattner: „Kdaj moramo piti-4, poje ženski zbor; 8. Dr. B. Ipavic: „Pla- ninska roža", poje možki zbor; 9. „Ra- deči sarafan", prizor s petjem; 10. „Pra- vica se je izkazala", igra v dveh dejanjih; II. A. Hajdrih: „Morje Adrijansko", poje možki zbor; 12. Šaljiva darila na sre<5- knnje. Po veselici prosta zabnva. Začetek točno ob 4. uri in pol popoldne. Vstop- nina 40 vinariev. Sedeži I. vrste 1 K, drugi po 30 v. Vstopnice bodo kolekovane z narodnim kolekom za 2 v., zato naj ima vsak äe posebej 2 v., da ne bo sit- nosti z menjavanjem denarja. K obilni udeležbi aljadno vabi Odbor. Nesreča na železuiški postaji v Nabrežlui. — Včeraj okolo 4 ure po- poladne dogodila se je na postaji južne železnice v Nabrežini grozna neareča. Delavec Josip Lovrenčič iz Saleža pri i Zgonika, ki je pri premikanju vozov in | železnižkih strojev pripeljal druge k j drugim, imel je tudi vceraj ob omenjeni ! uri pripftti k stroju neki voz. i Mesto da bi počakal, da bi priäel : stroj poprej k vozu ter 36 dotaknili „puferji" drag drugega, hotel je skočiti ; že poprej k vozu, kjer se nahaja veriga ; pripenjača, a ga je pri tem stroj prehitel ter je priäel med vozove in strojeve „poferje'', ki so ga tako hudo poäkodovali, da je kmalu potem, ko so ga pripeljali v trzaäko bolniänico, izdahnil svojo dašo. 1'. kr. vojaška intcndanca 3. armadnega kora v Gradcu vabi na dobavo sena; slame, drvi in oglja in deloma tudi ovsa za posamezne garni- zije kakor tadi za samotno oddelke vo- jaštva. Dobava omenjenih predmetov oddala se bode na javni dražbi v Gorici dno 3. avgudta t. 1. Pri obravnavah se bode oziralo samo na pismene ponudbe. Zapečatene ponudbe imajo se na zgoraj omenjene dane obravnave najdalje do 10. ure do- poladne, ob kateri uri se bode sigurnostno obravnavalo, dostaviti, in te ponadbe za Ljabno, Marein, JuJenbarg in Brack ob Mari pri okrajnem glavarstvu v Bracka ob Mari. Ponadbe za Trbiž, Malborghet, Raibl in Bovec pri občinskem ^lavarstvu Trbiž. Ponadbe za Celje pri magizinu po- družnice posteljah v Gelja. Ponadbe za drage postaje dotičnim vojaškim oskrbo- valnim magazinom (podražnicam) (točka XVII. zvezka pogojev); na poznejäe ali v brzojavni obliki doäle ponudbe se ne bode oziralo. Ko bi se v kaki ponadbi cen postavek v ätevilkah in pismenih ne ajemal, velja postavek v pismenih za pravi. Vsakemu popravku v ponndbi ima ponadnik pridejati svoj podpis. Natančneji in posebni pogoji kakor poraba shranišč itd. se lahko slednji dan od 8. do 12. are dopoladne pri dotičnih c. in kr. preskrbovalnih skladišiih pri po- družnici skladišča od postelja ? Celju potem pri okrajnem glavarstvu v Brack ob Mari, in pri občinskem glavarstvu v Trbižu ogledajo, kjer leže nalaač zato obravnavo napravljeni zvezki pogojev z dne 29. junija 1905 na ogleJ. Na to, da so obdrže pogoji, ki so v tem zvezka obsezeni, je vsak ponadnik vezan že z vložbo ponadbe. Zakupni zvezki pogojer dobe se proti plačilu 56 vin. za zvezek, občni zvezki za odpoäiljatev po 16 vin. za zvezek pri vseh vojaäkih preskrbo- valnih magazinih, na željo tadi po poäti. Vojaška živiuozdravuiška aka- demija. — V zaöetfca šoUkega leta 1905/06 sprejme se 20 gojencev v viäjo živinozdravniako šolo na Dunaja in 10 gojencev na jednako äolo v Badimpešti. Za časa vseh ätadij vzdržavala bo vo- jaäka uprava na svoje stroäke omenjene gojence in ne bodo plačali nobönih pristojbin. Sprejmejo se taki mladeniči, ki so napravili zrelostni izpit na kaki srednji šoli. Dotične proänje, ki morajo biti ko- lekovane ter opremljeae s potrebaimi prilogami, predložijo naj se potom po- veljniätva omenjene Sole na c. in kr. vojno ministersUo do 20. avgasta t. 1 Razpiiščeno občlusko zastopstvo. — G. kr. namestniätvo v Trstu je v spo- razumljenju z deželnim odborom istrskim razpustilo občinski zastop v Vodnjano, čea, da ni več mogel vržiti svojih dolžnosti. Imenovano je občinsko upra- viteljstvo. Vojaške vaje v Dalmaciji. — Danes sta odäla iz Zadra dva bataljona pešpolka ät. 22 iz Zadra v Šibemk, kjer se zbere coli polk k polkovnun vajam. Kasneje prMrati se tudi domabranstv.i, in pride tja tudi jedna vojna eskadra ter se bodo tarn vršile kombiniran»? vo- jaškevaje na kopnem in na raorja. TržaSki polici.jskl ravnatclj, Kri- štof Basich pojde v pokoj. Cesarske voja^ke vaje na Jnžnem Tirolskem se bodo vräile od 25. do 31. avgasta. Cesar pride tja dne 27. avgusta. Ogromna naro^i a torpedovk. — Tovarna na Reki ima sedaj toliko dela za Rnsijo, J^ponsko, Francozko in Italijo, da je delavni čas podaljšala za eno aro. Slovensko sokolsko zvezo je vlada dovolila. Strela ubila pet kouj. — Iz Trbiža poročajo, da je strela na bistriäki planini ubila pet konj. (iraska tilijalka korespodcnčnega urada preide v državno upravo. Njen vodja bo dunajski dopisnik „Narodnih liistov" Penižek, ki postane dvorni svetnik. Silna toča je pobila vse okoli Kance pri Maribora. Posamni koai toče so bili težki kot štiri karja jajca skapaj. Iz neke hiše je zbila na tla 300 kosov opeke. — Prešernov spomeuik se odkrije v nedeljo dne 10. septembra t. 1. K tej svečanosti so povabljeni vsi Slovenci. Med drugim so se poslala vabila, da se udeleže odkritja, tudi mestnim občinskim svetom v Zagrebu, Belgradu, Sosi|i, G1?- tinju, Pragi, Krakova, L/ova, Moslcvi in Petrogradu. Natančen spored svečanosti ;.e priobči v kratkem. Xevarno latinsko družbo, ki je zadnji čas napravila do 25.000 K Skode na Dunaju, v Gradcu, in Colovcn itd. je zalotila dunajska policija. Nainevarnejäi Člani družbe so Ad. G&ap, A. Stiasny in Ig. Dastl. Dvojna incra tudt za vojaštvo — ali „els" in „trans'. — Ogrski mi- nister za deželno brambo je izposloval pri ogrskem naučnem ministra ter onem za poljedelstvo in trgovino, da bodo ctroci podčastnikov tadi brez uboätve- nega izpričevala popolnoma oproačeni šolnine na večinoma vseh državnih šolah. Vojno ministerstvo je dotično odredbo glasom tiskane okrožnice z dne 7. t. m. odd. 6, št. 1391 pač razglasilo, ne pa sporazamno z avstrijskim mini- strom za dež. brambo česa ukrenilo, da se taka določba izvede tudi v Avstriji. Kaj so avstrijski podčastniki manj vredni kot ogrski? Maska biskupa Stros§mayerja. — Kakor je bilo že javljeno, da se ure- diti v akademični palači (v Zagreba) posebna „Strossmayerjeva sobaM s pred- meti, ki jih je rabil veliki pokojnik. Hr- vatski kipar Valdec nameruje tadi se svoje strani odičiti to sobo z mrtvaško roasko, ki jo da uliti v srebro. Da ran bo to možno, sklenil je prirediti več od- livov v gipsa od mrtvaške maske in poprsja velikega mecena. Kdor pozna umetnost Valdeca, kdor spoštaje velikega pokojnika in kdor je videl v originala ti dve deli hrvatskega kiparja, gotovo ne opusti prilike, da ne bi s tem obenem doprinesel svoj obol za srebrni odliv maske, namenjen Strossmayerjevi sobi. Ta odliv se napravi od čistega do- bička, ki ga Valdec dobi s prodajo svojih odlivov v gipsu. Cena maski ali popraju je 50 K. Nadejati se je, da se ti umetnini razäirijo med rodoljubi, spo- ätovatelji mecena in prijatelji prave ametnosti. Prijave naj se izvole pošiljati na adreso : R. V a I d e c, Zagreb, Prilaz 38.a, do 15. avgasta. Mesto uničcno. — Nad cvetoöim mestom Gaanajato v Meksiki se je atrgal oblak ter mesto popolnoma uničil. Uni- čeno je tadi glediäce, ki je bilo zidano Se le nedavno s stroäki treh milijonov kron. Tisoč Ijadi je utonilo. Rokopisi Iz Krlstove dobe. — Neki egiptovski list poroča, da so ne- davno v okolici Jezuzalema, na po^estva sirakega sirotiäca odprli neki grob in našli v njem stare rokopise, o katerin se sodi, da bo Kristove dob»». Rdvna- teljstvo zavetiäca je dalo rokopise fo- tograsirati in jih je poslalo raznim uee- nun draätvom, da razjasni vsebino. V bližini najdenega groba je äe veö grobov iz iste dobe. Tadi te bodo odprli in jib. preiskali. Resultat bodo objavili äe le tedaj, kadar bodo priäli na čisto glede starosti in vsfbine rokopisov. V evropskili inestlh je bolj vroče, kot v tropi^nih krajlh. -- V Be- rolina je toplomer kazal celo 46 stopinj Celzija, 8rednja temperatura raest v 1 tropičnih pa zna^a : Bombay 29 stopinj, Madras 31, Batavia 27, Kamerun 27, Ha- vanna 28, Pernambuko 28. Le izjemoma imajo tropični kraji vročino nad 45 ! stopinj, kakor n. pr. Zgornii Iv?ipt, kjer se pesek razgreje do 68 stopinj, da s© lahko jajca položijo vanj, da se skahajo. Največjo vročino občutijo 1ö v mesta Marsuku v oazi Fessan, namreö 56 stopinj. V tropičnih krajih vzhaja solnce vedno ob Sestih in tadi vedno zahaja ob šestih, dočim pri nas dalj časa peče. V tropi^nih krajih so noči hladnejše in daljše. Povrh tega pa ta mesta leže ve- činoma ob morju (Dar es Salam : Sin- gapore, Batavia, Bangkok, Hongkong; Rio de Janeiro), ki znatno hladi. Tadi nimajo ta mesta visokih in v.elikih hiä, kjer se solnce odbija in še hujši greje. Kako se zapreei solnčarlca. — Profesor Lacatello, ki preduva patologijo na vseuciliäöa v Pmlovi, trdi, da človek, predno ga udari solnčarica, oglaši. Z1rav- niki v nemäki vojski svetajejo podčast- nikom, da kakorhitro zapazijo pri vojakih znake nemira, nai jih poklicejo po imena, in sicer glasno. Če se n^ odzovejo, ino- rajo stopiti iz vrst, in zdravnik jim da nujno hitro pomoč. Tatovi — policaji. — Policijski predsednik v Čikagi jo 100 tatov ia drugih hododelcev, ki so že odsedli svoje kazni na lastno odgovornost na^tavil z% policaje. Književnost. „V znamenjii mini4 bil je naslov povesti, katero je spisai Janko Bratina in smo jo priobčevali kot podlistek v „Gorici". Snov za to povest vzeta je iz dogodkov, ki so se vräili za časa križkiii grofov na naši gorski planoti, na kateri ležita vasi Dol in Otlica. Povest pigana je jako poljadno. To povest je „Narodna Tiskarna" ponatisnila in se jo dobiva pri nji za 30 vinarjev. Loterijske številke. 15. julija. Dunaj...... 8 51 89 21 4 Gradec......56 44 78 76 67 St. 836. Razglas. Se naznanja, da dne 8. avgusta I. I. od 9. do 10. ure predpoludne se bode vrsila javna ustmena dražba v občinskem uradu pri Sočinein mo- stu, pri kateri se odda v zakup po znižani ceni zgradba novega mosta in dovozne ceste v Podsabotinu. Ponudniki zamorejo uložiti tudi pismene ponudbe, opremljene s 5 odstotno varščino v znesku 1166 K do dneva drazbe. Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v občinskein uradu ob uradnih dnevili, to je v pondeljek, četrtek in soboto od 8. do 10. ure predpoludne od 2 k t. m. naprej. Ustmene in pismene ponudbe se bodo resile v 8 dneh po izvr- šeni javni drazbi. Županstvo Podgora, 17. julija 1905. Župan: Klančič. „Krojaška zadruga" Gosposka ulica Postrežba strogo poštena!! Priporoca svojo bogato zalogo krojncga blaga za P@Lwlffil €f^fe?>' Vzorci se pošiljajo na zahtevanje zastonj. Cene so stalne. Rojüki! kiipujte narodni kolek „Solskeno Doma". Štev. 312. Razpis dražbe. Podpisa.no županstvo razpisuje s tern (Jnižbo za zgradbo novega vikarijskega poslopja vDeskli zaskli- cno ceno 18.328 K % v. Načrt, prevdarek in slavbenipo- goji so razgrnjeni v županijski pi- sarni v Plaveh vsaki dan od 8. do 12. ure ßredpoludne. Sprejniejo se le pisniene po- nudbe, kalerim je treba priložiti 5 odstotno varščino. Rok za vlaganje ponudeb po- teče dne 2i. julija l. 1. ob 12. uri predpoludne. Županstvo Deskle, 10. julija 1905. A. Konjctlic, žnpan. Št. 52. Drnžbcni ohlic. Podpisani cestni odbor odda v zakup zgradbo nove cesle od dr- žavne pri Ozeljanu do okrajne dorn- berške ceste na Dombravi. Ponudniki naj vlagajo svoje po- stavno kolekovane pismene ponudbe, opremljene s 5 odstolno varščino v znesku 4780 K pri cestnem odboru v Podgori do dne 4. avgusla tega leta. Pogoji, načrt in proračun so razpoloženi na ogled v uradu cest- nega odbora od dne 19. t. m. na- prej vsaki dan od 10. do 12. ure predpoludne. Pismene ponudbe se bodo re- sile najdalje v 14 dneh po preteku dneva vlozbe. Cestni odbor za gor. okolico. v Podgori, 1.8, julija 1905. A, Klancic, načelnik. ar žonskih iiunliiih čcvljev ologau- tiüJi in lalikili. Vsi- štiri pare samo y.ii 2 gl. 70 kr. Pri naročitvi naj se liavedo samo dolžina čevljev. Raz- posilja se proti poštncnm povzetju. ScW-Eiprt Mai's Krakovo (Krakan) štev. 10. Xeprilc/.no se radi zanmnja. Fani Drašcek, zaloga šivalnih strojev Gorica, Stolna ulica hiš. št. 2. Prodaja stroje tud jr.. na teden-i f ske ali mesečne oboroke. Stroji so iz prvih tovarn ter najboljše kakovosti. Priporoča se slav. ' občinstvu. 3flk. jjuligoj urar c. kr. železnlc (iosposka ulica 25. Ivan Bednarik ¦ priporoča svojo knjigoveznico v (Jorici ulica Vetturini St. 3. Anton Fon, | c klobuöar in gostilničar, | Semeniška ulica St. 6, I ima bogato zalogo raznovrstnih I klobukov i ter toči v svoji krčmi ? pristna do mac a vina 1 in postreže tudi z jako ukusnimi S jedili. § Ferratin in Ferratose (tekoei Ferratin) najboljše krepčilo pri in bledici, od zdravnikov najtop- leje priporoceno. Ker- ralin je v zvezi z be- Ijakom. scstavljen žc- loznat hranilni preparat. Povekšuje -iek in sboljšuje prebavo. QobiSB v leharnah C. F. Boehringep und Söhne Mannheim - Waldh f. Samo enkrat,....,, naj vsakdo knpiti svoje potrebščine pri tvrdki J. Zornik. Gorica, Gosposka ulica 7, un nikdar več ne bode iskal drugod boljšega,, llepšega in kakovosti primerno cenega blaga,I Fkakor se tu dobi. ' Došle so uže zadnje novosti modnega blaga za poniladansko in poletno se- Koiio v neclosegljivi izberi kakor: krasni okraski za obleke najnovejše mode, čipke, ovratniki iz čipk, bordure, svile, pasovi itd. Raznovrstno belo in Jaeger-perilo, rokavice usnjate in cvirnate, nogavice, krasne ovratnice, hlačniki, žepne rute, solnčniki. dež- niki, moderci, predpasniki, domači čevlji itd. Zaloga je preskrbljena z vsemi potrebščlnaml za g. šivilje in krojače, kakor, igle, evirn, svile, fodre, gumbe, trakoveitd. Raznovrstno blago za vezenje itd. .Gentralna posojilnica peyistroOono zadrugo ü Gorici, ulica Uetturini tiiš. šteu. 9. Posojuie svojim članom od 1. aprila 1905 dalje : na menico po 5'|2°|0, na vknjižbo pa po 5% z l! ° upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge ostane nespremenjena. I Anton Ivanov Pečenko, Gorica 1 Velika ZQlogs pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih firisna- nih vinogradov. Dostavlja ua dom in razpo- šilja po železnici navsckraje avstro-ogerske monaruije vso- dih od B6 1 naprej, Na zahtevo pošilja tudi uzoroe._______ Zaloga pioa Auerjevih dedičev v Ljubljani, in plzenjskega piva „pra- zdroj" iz sloveče češke „Me- Ščanske pivovarne". Zaloga ledu, katerega Be od- daja le uadebelo od 100 kg. napej. Cene zmerne. Postrežba poštena in toöna.