Kolera? Na pa miku ,,Karamaniii" umrlo sest osob. Preteča nevarnost. Iz delavskih krogov. Reka Mississippi narašča. Washington, I). C., 11. marca. I Vremenski urad je z ozirom na j pretečo povoden j v dolini Missis! sippi izdal sledečo uradno objavo: i j „Gorenji tok reke Ohio rapidno i narašča, med tem ko se v srednjem toku znižuje. Vendar pa bode tudi tamkaj pričela voda še danes naraščati. Tekom prihodnjih dveh dni bode voda od Paducah do Cairo naraščala. Tudi reka Tennessee neprestano narašča, kar je opažati tudi pri reki Mississippi pod ustjem reke Ohio. Od Helene navzdol se ni ničesar l>ripetilo. V New Orleansu postala je voda zelo visoka, kar je posledica naraslih dolenjih pritokov veletoka Mississippi j a. Pri Bayou Laforche je voda podrla dva jezova in napravila veliko škodo." Memphis, Tenn., 11. marca. Voda je po noči zopet narasla. Semkaj je pribežalno vse polno ljudi iz nižav. Inženerji so izjavili, da je položaj zelo resen, in da je pričakovati po vodenj. Nižave so popolnoma preplavljene. Razni vladini parniki straži jo bregove. Evansville, Ind., 11. marca. Iz Shawneetowna, 111., se poroča, da nameravajo prebivalci imenovano mesto s svojim premičnim imetjem ostavki ter podreti nasipe, kajti na ta način bode votla v mestu napravila manj škode, nego v slučaju, da sama podere jezove. Pred par leli se je jez podrl in voda je mesto preplavila, ob lcterej priliki je mno jo ljudi vtouilo. V Evansville voda še vedno narašča. 0 umoru Burdicka. Bulialo, N.Y., 11. marca. Policiji se še sedaj ni posrečilo najti moril ea, kteri je v noči dne 28. februarja umoril milijonarja Edwin L. Bur dieka. Temu je pa uzrok pokrajin ski pravdnik Coats worth, kteri je z bogatimi v ,,dobrej" zvezi. Poli cija celo trdi, da je pravdnik pri zasledovanju morilca ovira, radi česar so pričeli detektivi neodvisno poslovati. Sedaj se je zvedelo, da je Bur-dickova žepna ura zginila, iz česar sklepa policija, da je osoba, ktera je Burdicka umorila, vzela uro seboj, da bi ljudje mislili, daje umor izvršil kak tat. Odvetnik Arthur K. Pennel], kteri je imel z Burdickovo soprogo ljubavno razmerje, je objavil pismo, v kterem se skuša iz jjolieije norčevati, ker ga je slednja sumila. Ko so ga detektivi izpraševali, obnašal se je zelo sumljivo in se je na vsem truplu tresel. Včeraj zvečer se je Pennel 1 vozil s svojim avtomobilom v Kensington; pri tem je pa padel v kamnolom in obležal na mestu mrtev. Njegova soproga je nevarno ranjena, radi česar so jo odvedli v bolnico „usmiljenih sestra". Splošno se sodi, da je Pennell namenoma zavozil v kamnolom. Ko se je odpeljal na sprehod, je deževalo, toraj vreme ni bilo ugodno za zabavno vožnjo. Pennella je našel neki delavec pod avtomobilom. Njegova soproga ima najbrže razbito loba njo. Pennell je bil zavarovan za $200.000. Zaloga žita. Washington, 1). C., 11. marca. Poljedelski oddelek naše vlade poroča, da so iiueli s 1. marcem naši farmer ji v svoje j zalogi še 164 milijonov bušljev pšenice, od ktere je še 2.45 odstotkov lanskega pridelka. Nadalje imajo farmer ji še 1050 milijonov 600 tisoč bušljev koruze in 365 milijonov uušljev ovsa. Strajk kotlarjev. Calvo doktrina. V varstvo latinskih republik. Angleški parnik „Karamania", kteri je dospel v newyorsko luko iz Italije, umrlo je na potu v Ameriko šest mornarjev in potnikov, radi česar so parnik poslali v karanteno. Vsi umrli so oboleli za jedno iu isto boleznijo, ktera je najbrže posledica strupenih plinov, kteri so prihajali iz ladji nega skladišča. Dne 8. februarja, ko je bil parnik na potu iz Marseille v Palermo, zboleli so štirje mornarji, od kterili sta dva umrla, jeden ozdravel, a jednega so ostavili v bolnici v Pa-lermu, kjer so dognali, da je bil zastrupljen. Dne 21. februarja obolel je nadaljni mornar. Dne 1. mar ca obolela sta dva potnika in sta kmalu nato umrla. Naslednji dan so našli še jednega potnika mrtvega v svoje j postelji. Parnik bodo v karanteni natančno preiskali ter razkurili. Zdravnik newyorSke karantene, dr. Doty, je mneuja, da je na parni ku „Karamaniau kolera. Ker pa od 735 potnikov od 2. marca nadalje ni ni jeden več obolel, je najbrže, da so j »ar niš ki zdravniki kužno bolezen omejili. Vsakdo, kdor je prišel v ladjin prostor, kjer je pričela gospodariti smrt, je takoj zbolel in so ga morali nemudoma prinesti na krov. Prostor bolezni so desinflcirali .ter zar prli. Kdor je zbolel, je bil v jednej uri mrtev. Potnikom medkrovja o nevarnej bolezni niso ničesar naznanili. Ko je pa kmalu nato tudi neki potnik medkrovja umrl, nastala je med potniki nepopisna razburjenost. Zdravnik je dejal, da si je potnik „pokvaril želodec". Toda kmalu nato je umrl. Par dni nato so umrli trije nadaljni potniki. Nato so okuženi del Indije pod-kadili ter zaprli, na kar ni nihče več obolel. Potnike in mornarje parnika „ Kar am a ni a" so odvedli na Hoffman Island. a Streljal na potnike parnika ,,Kai-jser Wiliielm der Grosise". Ko je v torek dne 10. t. m. odhajal iz New Yorka parnik severo [nemškega Lloyda,,Kaiser Willi elm (der Grosseu v Evropo, ostala je na »molu velika množica ljudi, kteri so spremili potnike. Naenkrat je pa [nekdo izmed množice trikrat stre-lljal proti nekemu potniku, kteri je [bil na parni ku. Potniki na krovu [so nemudoma ostavili krov. Detektivi so mladega in slabega strelca lakoj aretirali. Ime mu je Maks 'elberg, po {»oklicu natakar. Pri i jem so našli revolver, iz kterega [e izstrelil tri kroglje. Komu so bile Fkroglje namenjene, naravno ni znano. 3000 naseljence?. ■ Dasiravno je v New York dospeli ■parnik ,,Karamaniau, o kterem po- ■ rof-amo na dragem mestu današnje ■ številke ,,Glas Naroda", moral s ■ svojim možtvom in potniki v karan Iteno, bilo je dne 11. marca na Ellis I I.si a udu vendar le 3100 potnikov fcnedkrovja. Najpreje je prišlo v Irnaselniškem uradu 1980 naseljen-I cev parnika ..Patricia" na vrsto r Od teh so jih izredno mnogo pridržali na otoku, dasiravno jih ne bodo mnogo poslali domov. Kasneje I je prišlo na otok 1132 potnikov parnika „La Bretagne". Komisar Williams je izjavil, da je uradova^ nje |k> predpisih novih misehiiških ^zakonov izdatno j»očasneje, nego je Vbilo preje. V torek dne 10. t. m. pričelo je na tisoče kotlarjev v raznih ladjedelnicah štrajkati. Njim so se pridružili tudi razni drugi rokodelci, kteri vsi so pričeli štrajkati v z na-menja sočustva s kotlarji. St-rajk je naperjen v prvej vrsti proti ladjedelnici tvrdke Townsend and Downey na Shooters Islandu v New Yorku, ki se ni ozirala na pogodbo, ktero je sklenila z unijo kotlarjev. Koliko delavcev štrajka, ni na tančno znano, vsekako pa več tisoč. Povsem lahko je pa tudi, da se sedanjim št raj kar jem pridružijo tudi ostali delavci, tako da bode praznovalo 30.000 mož. Štrajk se je razširil po ladjedelnicah v Manhattan IJorough, Brooklyn Borough in Kichmond Borough (Staten Island) v N«fw Yorku ter New Jersey j u. Izgredi v Toledi. Toledo, Ohio, 11. m:.rca. Štraj-kujoči linijski vozniki so danes napadli svoje neunijske tovariše. Padi tega nameravajo tukajšnji ..pro minentni" meščani prositi guvernerja, da pošlje semkaj vojaštve. ktero bode „čuvalo" skabe. Pri pouličnih izgredih se je tudi živahno streljalo. Policija je bila toliko pametna, du ni ,,posredovala". Napadli luiličarje. Colorado Springs, Col., 11. marca. Radi štrajka delavcev tukajšnjih topilnic prišlo je do resnih nemirov, kterim mlečozoba milica ne bode kos. V minolej noči je nekdo s puško streljal na miličarske straže pred livarnami, ne da I>i koga zadel. Kadi tega so oblasti miliško stražo pomnožile. Tudi pred Teilutide topilnico je nekdo streljal na milične dečke, m--la bi jih zadel. Strajkurji so več deputy šerifov z revolverji prisilili stražo ostaviti. Štrajk kovinskih delavcev. Chicago, 111., 12. marca. Dvatisoč članov Sheet Metal Workers' unije pričelo je včeraj štrajkati, ker zdru ženi delodajalci niso hoteli pripo-zuati njihove unije. S tem je delo pri tukajšnjih novih stavbah zelo ovirano. Prominentia umor? Detektivi policijske postaje na zapadnej 30. ulici Manhattan Borough v New Yorku, preiskujejo elegantno oblečeno in nepoznano mrtvo žensko, ktero so našli na stopnicah »pred biljardno sobo v hiši št. 104 zapadna 30. ulica. Imenovano hišo ima Albany klub v najemu. Člani kljuba so bogatejši zamorci, od kterili so dosedaj tri zaprli. Mrtva ženska je še mlada in spada brezdvomno k boljšej družbi, nikakor pa v tenderloin. Zlatnine pri njej niso zašli. Truplo je ležalo v krvi. Proti cigaretam. Jefferson City, Mo., 11. marca. Senat je danes odobril zakonski prt '!og, kteri prepoveduje prodajati snu ^ke in cigarete dečkom pod 18. letom. Zbornica je predlog že preje odobrila. Mlada samomorilka. V newyorskem Madison Square parku zastrupila se je minoli torek mlada nepoznana ženska. Ko je k njej pritekel policaj, dejala je samo morilka, da jej je ime Alice King, da je stara 18 let, omožena iz brez domovja. Na to se je onesvestila. Prepeljali so jo v bolnico New-York, kjer so zdravniki izjavili, da dvomijo, bode li okrevala. Washington, 12. marea. Radi vene-zuelskih dogodkov skušajo sedaj latinske republike v eentralnej in juž-nej Ameriki izopslovati pripo znanje takozvane Calvo doktrine. V prvej vrsti sklica to doseči republika Argentina. Jedro Calvo doktrine obstoji iz tega, da državljan kake države, kteri biva v drugej državi, kjer vživ i iste pravice, kakor njeni državljani, ne more pozvati pomoči svoje domovine, ktera bi pra čuvala proti krivicam in konečno on mora v deželi, kjer je nastanjen, prenašati vse ne-prilike vojske brez pritožb. Po Calvo doktrini bi bilo nemogoče, da bi podanik kake evropske države, kteri je nastanjen v kakej juf?oameriških republik, prosil svojo domovino za pomoč pri iztirjatvi odškodnine. Calvo doktrine se pred vsem Nemčija najbolj boji, radi česar je nemški poslanik prišel včeraj k našemu vladi-nemu oddelku in vprašal, namerava li naša vlada Calvo doktrino pri pognati. Pomožni državni tajnik Loo-mis mu jo odgovoril, da dosednj še ni jedna ameriških republik kaj tace ira ni predlagala. Dosedaj je le argentinski poslanik Garcia Moron, podal državnemu tajniku Haju spo-menieo, v kterej naglasa kake nevarnosti prete Ameriki, ako se ponovi prisilno iztirjanje dolgov. Castrova blokada. Washington, 1). C., 11. marca. Predsednik republike Venezuele, Castro, je dne 7. marca proklami-ral blokado za reko Orinoco, kar bo.le najbrže imelo za posledico nadaljni mednarodni spor. Anglija namreč blokade neče prij>oznati, kar bode tudi Nemčija storila, kajti obe državi trdita, via Venezuela s svojim vojnim brodovjem blokado ne more vzdrževati. Vlada Zjed. držav bode pa blokado pri poznala, ako bode slednja pravilna. Blokada bode za evropske parni ke i »ostala veljavna mesec dni po proglasitvi; za ameriške parnike po 15 dnevih; za ameriške jadranke po mesecu dni ter za zapadlije-indi jske ladije (vštevši Deineraro) po 10 dneli. Blokado bode najbolj občutila Anglija, ktere trgovina na Orinocu je zel6 velika Radi tega zamorejo nastati nove neprilike, ktere bodo še večje in nevarneje, nego so bile sedanje. Nezgoda na železnici. N« wport News, Va., 11. marca. Ivapitan semkaj došlega parnika „Pisa'' poroča, da je na potu iz Hamburga, via New York v Newport News, minolo nedeljo zjutraj zadel parnik „Pisa" s parnikom ,,Richmond" skupaj. Po nezgodi sta se oba parnika vstavila in dognala, da poškodbe niso nevarne. Poprava parnika „Pisau bode veljala po zatrdilu kapitana Fend a kaeih §10,000. Železnica New York Buenos Ay res. Washington, 11. marca. Pomožni državni tajnik Loomis sklical je danes konferenco vseh diplomatič-nih zastopnikov ameriških republik, da se vkrene vse potrebno za gradnjo interkontinentalne železnice, ktera bode vozila med New Yorkom in Buenos Ayres. Železnica bode dolga 10,229 milj, od kterili je že 4771 milj gotovih. Tukajšnji zastopniki srednjeameriških republik se za stvar zelo zanimajo. Izvrsten „Corpus delicti". Dne 11. m;:rea zjutraj so na iz-točnej 106. ulici, Manhattan Borough, v New Yorku aretirali 28 let starega tatu George Quiniana, kteri je v prodajalnici mesa, št. 232 iztočna 106. ulica ukradel zadnji „nežniu del teleta. Delikatni „cor-pus delicti" so izročili sodniku v uradovauje in dokaz resnice. Kuga v Indiji. V novejšem časti so pričela prihajati zopet grozna poročila o kugi, ktera še vedno razsaja \ is'oe-nej Indiji. Iz Calkute poroča neki dopisnik doslovno: Umrljivost radi kuge prekoračila je vse do sedanje meje. V zadnjem tednu meseca januvarija umrlo je za kugo 10.224 ljudi. Toliko ljudi še nikoli ni v jednem tednu umrlo, dasiravno razsaja kuga v Indiji že štiri leta. Včasih so se razmere že v toliko poboljšale, da je umrlo na teden le po 1000 ljudi. Najhujše razsaja kuga v pokrajini Bombay, kjer pomije na tedom povprečnih 9000 osob, v Peudžabn umrlo je 2412. v Zjedinjiuih pokrajinah 2291, v Ben-gale 2124 osob. Tudi i/, raznih družili pokrajin se poroča o kugi. zlasti pa iz države Mizore. V okraju Poona kuga strašno mori in tamkaj umrje vsaki dan nad sto osob. Tudi v Kalkuti se je kuga obnovila, in se izredno hitro širi, tako, da je zagospodatila po vsej Indiji. Vlada ne more bolezni več kontrolirati, radi česar se bode ku ga še t>olj razširila. Oso da ubozih. Ako dobri ljudje Jolin Dietzovej rodbini, ktera šteje zakonsko dvojico iu četvero otrok in ki stanuje št. 123,- iztočna 120 ulica v New Yorku, v kratkem ne pomagajo, bode najmlajše dete, 48 ur stari deček lakote umrl. Oče in mati sta bolnainnimata niti novčiča denarja. Teden dni nesrečna obitelj že ni dobila poštene hrane. Le tu pa tam so nesrečnikom revni sosedje kaj prinesli. Dietz je voznik in 11 j ego v najstareji sin je star 10 let. Ko je Dietz obolel, so ga ostavili vsi njegovi prejšnji prijatelji 111 sredi te bede povila je njegova soproga sina. Državni lovec kač. Washington, 12. marca. Za nedavno razpisano službo državnega kačjega in žabjega lovca, kteri bode 10vil reptilije za narodni muzej, prosilo je sedaj šest mož, ktere so včeraj predstavili komisiji civilne službe, pred ktero bodo morali napraviti skusnjq. Kdor bode na]navil skušnjo po vol j no, dobil bode naslov "asistant" reptilij in bode dobival $50 mesečne plače. Med kandidati je tudi 201etni mladenič in sivobradi starček iz divjega zapada. Dobili — dušo kitajskega cesarja. San Francisco, Cal., 12. marca. Tukajšnji inžener je dobil kitajsko uefritsko desko, za ktero zopetno dobitev je kitajska vlada razpisala nagrado v znesku $100.001». Sveto tablo so našli 11a parni k u „Sibe-rian", s kterim so semkaj dospeli ameriški častniki. Omenjen injener St. John imenom pa neče naznaniti imena častnika, kteri je seboj do-vedel kitajsko svetinjo. Deska je okrašena s starinskimi črkami ter slavospevom pred 200 leti umrlemu kitajskemu cesarju Huang Ivai Tu Hsingu. Po kitajskej veri biva duša pokojnega cesarja v imenovaitej deski, radi česar je kitajska vlada razpisala tako veliko nagrado. Prodajali blagoslov. Newyorška policija dobila je več pritožb proti dvema lopovoma, kte ra sta pod krinko, da sta „mino rite" ali frančiškana, nabirala pri služkinjah denar, za kterega sta jim dajala razne nabožne knjige. Mnogim pobožnim dušam sta pa prodala le ,,cerkveni blagoslov", kteri je veljal od 82 do $5. Z blago slovi sta postopala zelo liberalno in kjer sta delila še „prispevke za cerkev", tam sta dobila blagoslove na desno in levo ter sta jih v m nožih slučajih celo „podvojila". Panama in Cuba. Pogodba glede Panamskega prekopa in cuhanska poeedba zagotovljeni. • Washington, 12. marca. Tekom prihodnjega tedna bode naš senat potrdil pogodbo dede Panamskega pre- ' kopa, kar se bode istočasno zgodilo z reciproeitetno eubansko pogodbo. Slednjo pogodbo mora pa v decembru 1>ri zo petne j otvoritvi kongresa zbor-liiea i>otrditi. Senatorja Morgana sta danes njegova tovariša Gorman in Fr.ve prego-vorila, da je s svojo opozieijo prenehal. Z.1 jedno je pa prosil, da se njegovi obstrukeijski govori, v kterih je strogo napadal našo vlado in republiko. doslovno vknjižijo v zapisnik. !vo je senatov predsednik F rye Mor-ganove pogoje naznanil predsedniku Roosevelt u. izjavil je Teddy, da Morgana zelo spoštuje in da £a bode radi njegovih nazorov o Panamskem prekopu vedno visoko čislal. Havana. Cuba, 12. marca. Senat je včeraj s 1(5 proti 5 glasovom potrdil reciproeitetno pogodbo s Zjed. državami. Za pogodbo se je najtopleje zavzel senator Bustaminto, kteri zastopa posestnike tobačnih nasadov. Špinača in ogeiy. Ako pišerne tu o špinači, nikakor -o ne mislimo na divno avstrijsko 9 zelenimi ovratniki okrašeno in „kon-trabandarje" preganjajočo špinaeo, temveč na pravo in pristno zelnato -pinaeo. ktera je že letos dozorela v solnčnej Floridi in ktera je v Nevir \ orku rešila mnogim ljudem življenje. V četrtem nadstropju šestnaklstrop-ne hiše št. t>0 1. ulica, v New Yorku pričelo je včeraj v stanovanju gospe Spitzerjeve goreti, česar se je Spit-zerjeva tako prestrašila, da je na svojem begu po stopnicah navzdol neprestano kričala: „Ogenj, ogenj!" Stu čaj no je pa prišla meino njenega stanovanja gospa Kearmanova z lon-•em polnim špinače ktero je zajedno z vodo polila in tako pogasila ogenj. •Tedva je špinaea storila svojo dolžnost. žo so i>rišli na liee mesta gasil-•i s svojimi lestvami in zaman iskali >genj, dokler niso naposled v Spitzer-ievem stanovanju našli nekoliko »smojene ostanke špinače, s ktero so 'krasili svoje čelade in se jezno odpeljali domov. Hoteli odpeljati bolniške postrežb nice. Pottsville, Pa., 18. marca. Včeraj po noči skušali so štirje možki a pomočjo vrvi in lestvi priti v tako-zvani „Xurse Home" tukajšnje bol-nir'e z namenom, da na vitežki način odvedo par lepih postrežnic. Slednje so bije ravno pri poduku v kaeih 100 korakov odda Ijenej bolni-ci, ko so ,,vitezi"' prišli skozi okno v njihov stan. Toda predno so prišli vsi štirje v poslopje, so jih zasledili. Vsem štirim se je pa posrečilo uiti. j Poštena beseda. Gospod Beranek v Dillonvale, O. poznan je v celi okolici kot pošten in odkritosrčen mož in ravno zaradi tega mi z veseljem priobčimo njegovo pismo na g. Jos. Trinerja v Chicagi, v kterem piše: „Prav lepa hvala'za poslani Trinerjev koledar; mnoffo sein jih dobil, pa Trinerjev je najlepši. Sporočiti Vam moram tudi na kratko o Trinerjevem zdravilnem grenkem vinu in pa gtenčici Ange-lika Bitters. Grenko vino doseglo jc čudovit vspeh pri moji ženi, ktera zaradi slabosti celo leto ni zamogla hišnega dela opravljati, sedaj to popolnoma lahko stori. Angelika Bitters je pa gotovo najboljši za vsaki želodec in ako bi povsod tako dobre deloval kot pri meni, sploh ne bi bilo nikogar bolnega na želodcu. S Tri-nerjovim zdravilnim grenkim vinoin dosežejo ženske pri svojih boleznih najboljše kar je mogoče, ker vse vre-di, ojači in olepša. Bledi, slabotnjl ljudje dobe slast do jedi in dela Kdor potrebuje želodčno grenčico napravljeno iz naravnega vina, naj pije samo Angelika Bitters, najboljši 1 vspeh mu je zogotovljen. Oboj.^ dob? se v lekarnah, dobrih gostilnah in pri izdelovalcu, Jos. Triner, 799 S. Ash* land Ave., Chicago, HU * f/ List slovenskih delavcev v Ameriki« (The only slovenic newspaper in the eastern States. Issued every Tuesday, Thursday and Saturday.) Štev. 31. NEW YORE, 12, marca 1903. Leto XI. Entered January 13, 1902, aa second-class matter, Post Office at New York, N. Y., Act of Congress of March 3d. 1879. «« Glas Naroda". List slovenskih delavcev v Ameriki Urednik: Editor: ZMAGOSLAY YALJAYEC. Lastnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich St., New York City. Na leto velja list za Ameriko . .$3—. „ pol leta............1.50 Za Evropo za vse leto . . gld. 7.50. » » » pol leta . . gld. 3.75 „ „ Če*ri leta . gld. 1.8C V Evropo pošiljamo list skupno dv. številki. »Glas Naroda" izhaja vsak torek četrtek in soboto. ..GLAS NARODA4' („Yoice of the People*') Will be Issued every Tuesday, Thurs day and Saturday. Subscription yearly $3. Advertisements on agreement. Za ORla.se do 10 vrstic se plač 30 eentov. Dopisi brez podpisa in osobnos' se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli poslati p« Money Order. Pri spremembi kraja naročnikom prosimo, da se nam tudi prejšnje bi vališče naznani, da hitreje najdem« naslovnika. Dopisom in pošiljatvam naredit* naslov: „GLAS NARODA", 109 Greenwich St., New York, Cit> — Telefon 3795 Cortlandt. — Finančni polom? Iz Evrope prihajajo -vesti, kter zatrjujejo, da pričakujejo onstrai oceana splošni ameriški finančni po lom, kterega bode občutil naravni tudi „stari svet". Angleški in jierušk bančni zavodi že sedaj nečejo sprejo mati ameriških menjic, dasiravni slednje jamčijo velike obresti in da siravno imajo Evropejci kljub trajni in stalno napredujoče bede še vedn< dovolj denarja v pokritje ameriškil menjic. Evropski kapital, kterega a Evropi radi slabih poslov ni rnogočt naložiti, bi moral — saj po našem mnenju — vporabiti vsako ugodn< priliko pridobiti dobičke v ameriškil podjetjih. Iver pa tega ne stori in s; takorekoč brani pri nas poslovati mora za to brezdvomno imeti svoj* tehtne vzroke. Kakor smo že med evropskimi vest mi poročali, mora Nemčija, kter. gospodarsko stanje je skrajno slabo najeti večje gržavno posojilo, kter« pa ne bode iskala v Ameriki, kteraj. sama v denarnih stiskah in kter: zaman skuša v Evropi dobiti večje glavnice. Končno je pa londonski ,,Times" objavila člauek o ameriškem finančnem položaja, v kterem člankni povdarja, da se Amerika tekom zad njih let ni ozirala na zdrave poslovil« principe, da so bile evropske bank do sedaj vselej voljne prof i poštene mu dobičku saj začasno prevzel ogromne ameriške dolžnosti — da s. pa na ta način zavlačevale dan obrn čunanja, kter i mora na vsaki načii nastopiti za deželo,, v kterej cved gospodarske orgije. V oči pled vsemu temu se nam p vsiljuje vprašanje, so li prorokova-nja, ktera postajajo na vseh straneli vedno bolj mnogoštevilna, opravičena, ali ne Ž So li Z jedi njene držav istinito na pragu ekonomičnega pro pada, ali je dejstvo, da je naša vlad i ali dežela v denarnih stiskah, ktere s le začasne in ktere bodo skoraj brei sledu zginole? Ako hočemo na ta vprašanja odgovoriti pravilno in razumljivo, moramo pred vsem vpoštevati, da imamo v našem kapitalističnem svetu stvar, brez ktere bi bilo vsako poslovanj' nemogoče — in ta stvar se imenuj kredit. Ne da bi v našem kratker članku natančno razmotrivali o rar nih pojmih kredita,« moramo na ter mestu vendar le omeniti da pravi kr« dit predstavlja pravo vrednost, do čim je podlaga špekulativnega kredi ta le več ali manj opravičena gospo darska nada, ktera je naravno nege tova. Ako na primer kaki tovarnar, v kolikor je reelni trgovec, v soboto diskontira — recimo $10.000, s kte-rimi izplača svoje delavce za dovršt -no delo za ktero pa še ni dobil denarja, potem je to zdravi kredit. Ako pa kaka družba najame večje svote denarja v obliki prodaje svojih not, da na ta način vstanovi novo podjetje, ali da starega povečja, zamoremo taki kredit nazvati pred vsem špekulativ-ni kredit, kteri se sčasoma, ako do- ktera je kvalitativno in kvantitativno takorekoč ie zagotovljena, potem je o zdravi kredit, kajti on sloni na že obstoječih vrednostih, kterih prodaja je zagotovljena. Ako pa kaki žitni špekulant vzame iz denarnega trga velike svote denarja, s kterim hoče pšenico podražiti in plačati „Mar-gin" ali varščino za skupno svoto, potem je to naravno le špekulativni •credit, kteri omeji denar, ki je javnemu trgu na razpolago. Na svetovnem trgovišču tacih razlik naravno ni mogoče razločevati, kajti oni se v svojej ogromnej svoti razločujejo le po deželah, iz kterih prihajajo vrednosti v kolikor slednje niso mednarodnega pomena. Amerika je pa tekom zadnjih let izrabljala svetovni denarni trg v svrho vsakojakih kreditov. Posledica teh kreditov je ogromno napredovanje obrtnih in gospodarskih izdelkov, kar vse je zdravo; k temu pa moramo prišteti one kredite, ktere je rabil naš finančni svet za povečanje svojih podjetij, oziroma koncentracijo izdelkov v obliki novodobnih trustov. Čisto špekulativni krediti so se pa pri nas pomanjšali, kajti ljudje se dandanašnji na borzah ne puste več tako goljufati, kakor nekdaj. Naša republika je sedaj v stiskah radi slabega finančnega gospodarstva naše vlade in kongresa, kterej prvej kongres ne dovoli finančnemu svetu pomagati s sredstvi, ktera so v resnici last vlade, s kterimi pa po po-»tavah ne more pljubno razpolagati. Posledica temu je pa, da je evropsko lenarno trgovišče, ktero pozna ameriške bančne izkaze istotako, kakor Američani sami, za Ameriko zaprto! Evropejei nam več ne zaupajo, ker >ni ne vedo na kaj posodijo, na pravo vrednost, ali na zrak, oni se boje ameriške trustifikacije, ker jim je vpogled v notranje poslovanje trustov nemogoč. Ako bi bila posledica finančnega -tiska namreč le ona čistih Špekula-tivnih kreditov do skrajnisti omejena, bilo bi to za nas preje blagoslov, nego nesrfeča. Evropa se namreč moti, ako misli, da Ameriki ne more ni 'esar več posoditi kar bi bilo varno. Ameriških izdelkov je vedno več, namreč Amerika ne producira le na -pekulacije, temveč na naročbe, kterih ima vedno toliko, da jih skoraj !ie more izvršiti. Tudi žetev obeta izvrstno, dasiravno danes še ni mogoče trditi, kaka bode žetev v druzih deželah in koliko ter za ktere ceno bodo zamogli izvažati. Skratka ,.legitimni" posli so bili v Zjed. državah redkokedaj tako dobri, nego baš sedaj in Amerika zamore vse kredite do novčiča izplačati. Delavsko ljudstvo splošne prospe-ritete naravno ni tako deležno, kajti sedaj dobi za svoj dolar manj nego preje, kar je posledica trdovratnosti podjetnikov, kteri s hitro rastočo ceno vsakdanjih potrebščin vsporedno ne povišajo plačo delavcev. Toda ker je v splošnem oziru delo sedaj stalno, je tudi prodajanje stalno in redno, kar vse zamore evropskim upnikom zadostovati v svrho pomirjenja. ministerstvo inostranih del vedno povdarja o ruskej miroljubnosti, je sedaj glavna naloga svetega sinoda zjediniti Abesinijo z Rusijo, kar bode Rusija kaj lahko dosegla. Iz naših kolonij. Častniki — s kri v ar j i. Manila* 11. marca. Carinarski uradniki, ki so včeraj zaplenili več zavojev svile, srebra in likvorov, ktere stvari so skušali častniki s parni-kom „Howard", kteri je dospel iz Ilongkonga, vtihotapiti. Razni zavoji so bili naslovljeni na častnike*, oziroma na njihove rodbine. Carinarji rdijo, da so prišli na sled sistemu ičnemu kontrabandu. Na Kitajskem ie namreč vsaka stvar izdatno cene ja. nego tuka?H Carinarski uradniki jodo obtožili kapitana in častnike imenovane vladine ladije. Novi filipinski denar. Washington. 11. marca. Filipinski ►ddelek naše vlade se ha vi s tem, da orej ko mogoče napravi novi filipinski denar, kterega bodo izdali za 7~i milijonov pezos. Denar bodo vlili v philadelphijskej kovarniei. Slike, po kterih bodo izdelali modele, napravil je Filipineč Malecio Eigureo. Na jednej strani denarju bode slika filipinske deklice, ktera drži v roki klali vo in stoji poleg naHa. V ozadju je videti največji filipinski ognjenik Mavon. Nad glavo deklice je zabilje-/ena vrednost denarja in pod sliko je zapisano ..Filipinos". Na drugej strani denarja je ameriški ščit, nad kterim stoji orel. Peni ščitom je letna številka. Kolera na Filipinih. Washington, 11. marca. Odkar je pričela na Filipinih razsajati kolera, javilo je ljudstvo zdravstvenim oblastim 125.810 slučajev kolere. Kolera se vedno razširja med Moroti. V Mi-sami.s umrje vsaki dan več ljudi. Povprečno zboli tamkaj vsaki dan po 44 osob, od kterih jih 25 umrje. V Camarinas zboli na dan po 25 in umrje po 12 osob. Dopisi. Steelton, Pa., 9. marca. Slovensko katol. podporno društvo sv. Nikolaja štev. 31 J. S. K. J., poživlja svoje člane k zborovanju dne 15. t. m. ker so na dnevnem redu važne zadeve kakor: štiri mesečni računi in druzih važnih zadevah. Člani si morajo tudi omisliti I društvene čepice, regalije in znamke. Dalje se naznanja, da je bil v minolein mesecu bolan brat Ivan jGršič in mu je društvo izplačalo $10 podi>ore. Seja se bode vršila v ponedeljek 15. t. m. zvečer ob uri v Kranjski dvorani na 2. St. Kdor ne pride k zborovanju se bode proti njemu postopalo po pravilih. Srčni pozdrav rojakom, posebno članom J. S. K. J. Ivan Maj zel. Steelton, Pa., 9. marca. Tz našega kraja je le redkokedaj brati kak dopis, dasi naša naselbina dobro napreduje. Tukaj imamo tri slovenska podporna društva med temi je društvo sv. Alojzija štev. 42 lv. S. K. J. Poslednji čas sta naše mesto ostavila Martin Žugel, predsednik našega društva, ki se je podal v staro domovino in L. Vrbos, bivši tajnik. Imeli smo za naše društvo volitev novega odbora in bili so izvoljeni: Fr. Hren, predsednikom; John Škof, podpredsednikom; Math. R. Papič, tajnikom; John Beličič, blagajnikom; Matija Rus, zastopnikom; J. Simonicli, zapisnikarjem; JohnMuc, in Josip Kambič, poslancem; v bol-j niški odbor: Marko Kure, nadzornikom; John Tofnec star., Matija Žugel in Miko Kozjajo, pregledovalcem.' Dalje naznanjam, da je uro dobila 1 številka 485, kdor ima ta tiket naj : pride po njo. Z delom gre pri nas prav dobro. Srčni pozdrav rojakom po širnej Ameriki, tebi, nam delavcem priljubljeni list „Glas Naroda" pa želim obilo vspeha in dobrih naročnikov. M. R. Papich, tajnik. Lov na tulnje. St. John's, N. F., 11. marca. Včeraj je od tukaj odpljulo 22 jadrank s 3500 ribiči na letni lov na tulnje j v severno ledeno morje. Ker se je' tudi letos bati. da ne prične možtvo' štrajkati, kakor lani, odpljule so! ladije iz raznih Ink New Found-' landa, da. se tako ribiči ne morejo dogovoriti gledč štrajka. NAJBOLJE SH New York, ker to stori najhitreje in aajfolid-qe. j E?ropejske in droge vesti. Kamenice, Češka, 10. marca. Prin-cezinja Luiza Saksonska namerava! potem, ko povije pričakovano dete.' odpotovati na otok Wight in se tam nastaniti. Lindau bode ostavila kou-' ceni marca ter odpotovala v Belgijo, kjer bode pričakovala poroda. London, 10. marca. V dolenjej zbornici je izjavil tajnik Cranborne, J da vlada želi z Rusijo glede njenih perzijskih koristi prijateljski občevati, — kajti ona dobro ve. da bi so-vražtvo z Rusijo Angliji le škodo-1 vnlo. Dunaj. 11. marca. V državnem ; zboru je danes poslanik Skedo inter-1 peliral vlado radi rumunskih Židov. On je izjavil, da protest Zjed. držav 1 razun Anglije ni nihče podpiral in je vprašal avstrijsko vlado, kaj na-i merava tozadevno ukreniti. Lešmee, nemška Poljska, 11. marca. Sedemnajstletni Scholz je že dalj časa sovražil učiteljico Barczovo. Včeraj je prišel neopaženo v njeno i stanovanje in je nesrečnici prorezal : vrat. Nato je sobo zažgal in ostavil hišo. Ko so pričeli ogenj gasiti, je ' tudi on pomagal, vendar se je pa pri tem tako sumljivo obnašal, da so ga 1 aretirali, na kar je svoj zločin pri-1 1 znal. 1 Dunaj, 13. marca. Lakota v Dal - maeiji je tako velika, da se ljudstvo - v nekterih pokrajinah preživlja i j drevenim lubjem in divjim zeliščem c Na Dunaju so ustanovili pomožn: - odbor, kteri bode Dalmatincem pre ? skrbel jestvine in obleka. Najhujšt - gospodari lakota v političnem okraji - Knin. Hrvatsko arheologično dru t Štvo pričelo je pri vasi Plavno z iz kopavanjem rimskih starin, da na t; način nesrečno ljudstvo saj nekaj za služi. 2 Petrograd, 11. marca. Kitajsko , ruska iztočna železnica vstanovila ji - parobrodno zvezo med Daljnim ii i Shanghajem ter Daljnim in Nagaza - kijem na Japonskem. Potovanje i; - Pariza v Nagazaki traja sedaj 18 dni > London, 11. marca. Tukaj so areti rali berolinskega goljufa Narden i kotterja, kteri je v Nemčiji poneveri večje svote denarja. Berolin, 11. marca. Cesar Viljen je odredil, da mora policija „lojal ninv' državljanom prepovedati ma hati z robci, kričati hura in metat cvetke, kadar se vozi „veličanstvo* po ulicah, kajti bati se je, da se konj ' | ne splašijo. Kadar se bode v na d al j t -, Viljem peljal po berolinskih ulicah . bodo morali pred njim v skoku jezde-. ti policaji in kričati, da ne sme nihče t z robcem mahati. Kdor bode pa mahal, bode zaprt, 'i London, 11.marca. Včeraj sta kralj - Edward in kraljica Aleksandra sla-i vila 40 letnico njunega zakonskega . življenja. Oba sta tem povodom dobi-. la mnogo častitk. i Napidj, 11. marca. Ognjenik Vezuv je pričel zopet bljuvati. Iz odpr-' tine meče vulkan razbeljeno kamenje, ktero se v zraku raz'leti ter nudi lep prizor. 1 Berolin, 11. marca. Severonem^ki Llovd naznanja, da bode velik del ; svojega prometa prestavil v mesto Norderham, ako bodo obrežni delavci i v Bremenliavenu še nadalje štraj-kali. | Ostersund. Švedska, 11. marca. Neka ameriška družba je nakupila takozvane Siangeli rudnike bakra ob straneh švedsko-norveške meje. Američani so plačali za rudnike 1 milijon dolarjev. I Peking, 11. marca. Governor pokrajine Petehili poslal je v istočni del svoje pokrajine , kjer so se pojavili vstaši, svoje vojaštvo, ktero je našlo, da so bokserji izvrstno oboroženi in da prirejajo vsaki dan regu-lerne vojaške vaje. Bokserje je vojaštvo razanalo. Več vojakov in bokser-jev je bilo usmrtenih. Governer je tik azal vjete bokserje obglaviti in njihove glave javno razstaviti, j Brisbane, Avstralija, 11. marca, i V mestih Townsville, North Queen-1 sland razsajal je vihar, kteri je več 1 osob vsmrtil in ranil. Del bolnice se I je med viharjem podrl, ob kterej pri-iliki je bilo šest osob vsmrtenih. Več išol. cerkev in zasebnih stanovanj je bilo razdejanih. Petrograd. 12. marca. Policiji se je porečilo vjeti tatu, kteri je v katedrali sv. Izaka ukradel krono in podobo Jezusa, ktera je bila okrašena z diamantom. ki je veljal $25.000 in z 79 drugimi dragocenimi kameni. Policija je dobila vse kamene. Tat je sin necega duhovna in je častni dosmrtni meščan Petrograda. Petrograd, 12. marca. Car Nikolaj je u';azal nemudoma pričeti z gradnjo železnice Idensalmi-Kojana, za | ktere izdatke bode vlada vzela $700.-!000 iz finskega zaklada, kterega je \ finska vlada nabavila potom varčno-I sti in kteri je dosegel svoto $2,000.-| 000. S gradnjo železnice bodo takoj pričeli. London, 12. marca. Parlamentarno poročilo javlja, da se je leta 1902 izselilo iz Irske 40. 401 osob. Od teh odpotovalo jih je 33.683 v Zjed. države. Od leta 1851 izselilo se je nad 4 milijone Ircev._ guC Naročujte in priporočajte „Glas Naroda". \ Kranjsko slovensko katoliško podporno društvo sv* Barbare v Forest City........ Pennsylvania. Inkorporirano 31. januarja 1902 t Pennsylranyi. Odborniki: John ZNTBAnšrč, predsednik. Mak tin Kastelic, podpredsednik. John Telban, I. tajnik. Anton Trelc, ir. tajnik. Maktin Muhič, blagajnik. Gospodarski in računski odbor: Anton Germovšek, Martin Gebčman, Josip Gorenc, Josip Zalar. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku r J. Telban, Box 607, Forest Ci y, Pennsylvania. Glasilo ,.GLAS NARODA". PRISTOPILI: K društvu sv. Barbare štev. 1, Forest Citv, Ta., John Osalin star 22 let. John Yalta 48, Anton Sever 19, Frank Skubic 18. K postaji Štev. 3, Moon Kun, Pa., John Korošec 21, Frank Strmljan 1-; 23, Frank Hribar 24. ' K postaji štev. 4, Luzerne, Pa., :ratevž Preink 45, John Kern 27 Fran z I Rudolf 43. ' ' n. Sprejeti dne 1. marca 1903. a[\ John Telban, I.Jtajnik. i 2 j j Povodom odpotovanja v staro do-_ movino kličem vsem rojakom v Pitts-_ burfru. Pa., iskreni Z BOGOM! New York, 10. marca 1003. Peter Starašinič. L\ KJE JE? ' MARIJA KROM AR, pred tremi z leti sva bila skupaj v Kočevju pod Ljubljano; sedaj menim, da je nekje v Ameriki. Ker sva precej v sorodu, bi rad zvodi*l za njen naslov: Matija j £:alcnr, S12 Market Sr., Waukejyan. Illinois. IT inc. KJE JE? - FRANK LESKOYEO, 15. julija 1.1. i je odšel iz Allegheny, Pa., v Milwaukee, Wis. Prej mi je vedno kaj pisal i in bi rad zvedel kje jo, ali je Še živ. c F. Merlak, Box lor>, Darray. Pa. -{ KJE JE? 3 ANDREJ GOLOB, doma iz Gorenjih Mladatič, po domače iz Trejbeže . pri Mokronogu. Ker se že veliko lelj nisva videla, bi njegov brat rad zvedel za njegov naslov: Alois Golob 1 Box 52, Gillespie, Pa., Fayette Co. KJE JE? . NF./ A NAGODE, pred letom je bila v Puebli, Colo.; stara fe 33 let. Ako , kdo rojakov kaj o njej ve, naj blagovoli naznaniti njenemu možu: Jos. L Xagode, Box 10S, Eveleth, Minn. 14 mc. > ^__ Hiša naprodaj. 1 Ker želim odpotovati v staro do- ( movino, prodam iz proste roke poslopje, polovica je za prodajalnico. 1 druga polovica ste dve sobi v drugem nadstropju. Poleg poslopja sta dve loti. Iliša je par minut od mesta poleg mestne šole. Več pove: Lizzie Swisia, Iowa, Webster Co. 12 mc Slovenskim ženam se priporoča kot BABICA zelo spretna v vseh zadevah, ako ktera potrebuje njeno pomoč naj st obrne na I VAX A FRANETICII, i 3004—9th St., St. Louis, Mo. Slovencem in bratom Ilrvatom naznanjam, da sem otvoril nov S ALOO Nn 422, 181h street, Chicago, III. v kterem bodem vecfno točil sveži pivo, izrstna vina in w h i s k e > ter prodajal fine s m o t k e. Za obi len obisk se priporoča S poštovanjem LEX AR D PUH, 422—18th St., Chicago, 111. I 12 jn. Naznanilo. Rojakom, kteri potujejo skozi Du-rango na Silverton. Jurey Rico in Teluride, naznanjava, da sva odprlt novo gostilno avstrijska domovina poleg železniške postaje, vsakdo vidi hišo, ako pogleda na Main St., na^ j napis je dovolj velik. Vsakogar bode - va postregla z dobro pijačo, okusni- ^ mi jedili in izvrstnimi smodkami. Za obilen obisk se priporočata i BLATNIK in BRUCE, ] Durangx), Colo 1 NAZNANILO, nnom društva sv. Florjana štev. 152 N. II. Z. v Willock, Pa., naznanjam, da bode glavno zborovanje te-jra društva dne 15. marca. Na dnevnem redu so važne zadeve, med drugimi tudi čitanje zapisnikov, dohodkov in stroškov; .volitev novega odbora. Vsi člani so naprošeni, da pridejo k zborovanju in bode vBak, ki se zadostno ne oprosti, kaznovan 2a eden dolar. Jakob Mildavčič. tajaik. Zel« j knjiga "!-m- r m-i-m i m i i i i m-i. zabavna in humoristična Navihanci 90 spisal 5 R. Murnik, centov poštnine tično novo oziroma staro povečano podjetje v resnici prosperira, naravno spremeni tudi v zdravi kredit. ! Ako posredujoči denarni zavod posodi farmerjem denar na žetev, Rusija in Abesinija. Rusija je nedavno poslala v Abesinijo več ruskih častnikov in pod častnikov, ktero poročilo je zlasti i Rimu in Londonu provzočilo veliko razburjenost. Ruski Častniki bodo namreč abesinsko vojsko, ktera je Italijane tako slavno premagala, reorganizirali in moderno izvežbali. Anglija in Italija se sedaj začudeno povprašujeta, kako pride Rusija do tega, da stori Abesiniji tako vslugo. Odgovor na to vprašanje pa ni te /.ko najti, ako pomislimo, da je abe sinska cerkev z rusko najbolj sorodna in da se namerava Rusija že >d davna vdomačiti ob obalih Indijskega oceana. Te želje so dale Rusiji povod, da je poslala v Abesinijo ekspedicijo prostega kozaka Ašinovega, o kterej ekspediciji je svoječasno govorila vsa Evropa. Ekspedicija naravno ni vspela, kajti ASinov ni zamogel ostati v Abesiniji in je odpotoval v Jeruzalem, od kjer se je čez par let vrnil v Rusijo kjer je zginol. Leta 1894 je pa Rusija poslala v Abesinijo drugo prosto ekspedicijo, ktero je vodil topničarski stotnik Leontijev, kterega sta spremljevala dva redovnika in neki zemljepisec. Leontijev se je pa v Abesiniji za stalno naselil ter postal zaupnik in po-svetovalec kralja Menelika, kteri mu je podelil tudi dostojanstvo in čast abesiuskega grofa. Sedaj je pa Leontijev prosil Rusijo, naj postane za-ščitnica abesinske sorodne cerkve, kterej zlasti koptski patrijarh v Kai-ri nasprotuje in škoduje. Otvoritev dardanelske morske ožine ruskim vojnim ladij am. pomenja nadaljni korak Rusije do Indijskega oceana in politične nadvlade v Abesiniji. O vsem tem naravno london-S ska vlada neče na videz ničesar vede-j ti. dasiravno je baš vsled tega v veli-' kih skrbeh. Abesinija bode za Rusijo neprecenljive vrednoeti v neizogibnej vojski ; Anglijo. Med tem, ko rusko je dobiti po ; prosto |u i I pravnistvii „Glas Naroda". . l;. ;..:..;-T..T„T„I„r..T..I..T, NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom Slovencem in Hrvatom, da imam svoj lepo urejeni SALOON, 498 Corner 4th & Bryant Street, San Francisco, Cal. Vedno točim sveže pivo, dobra kalifornijska vina, vsakovrstni whiskey ter brandy, fine sniodke itd. Preskrbi m stanovanje in hrano z najboljšo postrežbo. T obilen obisk se priporoča: CSldc) j0hn PuheK. Kretanje pa mikov. ' V New York so dospeli: Finland 10. marca iz Antwerpena s 953 potniki. La Bretagne 10. marca iz Havre s 1230 potniki. Tilueeher 11. marca iz Hamburga a 1037 potniki. Hannover 11. marca iz Bremena s 9-18 potniki. Sta tend am 11. marca iz Rotterdama s 11S0 potniki. Dospeti imajo: i Barbarossa iz Bremena. Germanic iz Liverpoola. Weimar iz Genove. L a Lorraine iz Havre. Ivernia iz Liverpoola. Vaderland iz Antwerpena. Kronprinz Wilhelm iz Bremena. St. Paid : Southampton^. Odpljuli so: Philadelphia 11. marca v Suthamp-ton. Amsterdam 11. marca v Rotterdam. Oceanic 11. marca v Liverpool. La Bretagne 12. marca v Havre. . Odpljuli bodo: 4 Finnland 14. marca v Antwerpen. i Lahn 14. marca v Genovo. Patricia 14. marca v Hamburg. Umbria 14. marca v LiverpooL St. Paul 18. marca v Southampton. Statendam 18 marca v Rotterdam. Germanic 19. marca v LiverpooL j Barbarossa 19. marca v Bremen. La Lorraine 19. marca v Havre. Vaderland 21. marca vA ntwerpen, Weimar 21. marca v Genovo. Bluecher 21. marca v Hamburg. A Ivernia 21. marca v LiverpooL J\\ ^_ >^ ___ _ |j Jug Katoliška Jediiuta, Inkorj>orirana dne 24. jannvarija 1901 v državi Minnesota, Sedež v ELY, MINNESOTA URAD XI KI: Pivd>. . M inn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. ' >• ..: i!• * pc>iljatve naj se pošljejo blagajniku Ivan Govže. 'K ' 1 <»5. Ely, Minn, in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLAS NARODA". NAZNANILO. I : " itn J. S. K. Jeduote naznanjam, da se bliža _ i / Imn vanja, zato naj društva meseca aprila izvolijo od-111 j.....Iboru Jednote, da imena odposlancev pri- v dne 5. julija v Omabi, Neb.! Josir Agnič, I. tajnik. Drobnosti. * t --t S j]i -i t, ! 'tuli, .-je nam piše, da t i ti »i ! -irajk. ker je družba I j.i trgala, zavoljo treh 1 A' -K , ker niso hoteli pri- 1 V At , s. je odpeljalo 11». T / u-fT. kolodvora v I i - !j- ueev iz Kranj- i i 'I t i-i Z rmanu v Šiški Dne 11 je tat vZorma- ^ v >p. Si^-ki in se ^ i',- 'r i i-i. Pri zapiranju t t jalnieo. Tat je ( . ..»k ili 400 kron v t i . . Yzel je seboj tudi j, in nemškega j . ■ 1 pri glavnih vratih. * -....j- nice lahko odprl. - . . 1 Maverjevi, de- h ■ i neresnem tr^ u i h i h: dne 21. febr. , ■ 1« na ruta, v kteri ^ ;;i K. V isti sobi je j . . It i]> lavk in je mora- ( t 'h vit i izvršiti. Slaver- z no t ;i koj zjutraj opazila t i •! icijskeffa stražnika, j i t,5 ju -iil in■!H'ne žen»ke iz sobe, ( . ■ pn-iskali. Našli so g r v i ■■ i. !u pod posteljo neke de- 2 t . ' ilobro Ve.lela, kje je 3 M: jeva spravljen denar. -— i i Kazenske obravna- j v.- pri ljubljanskem deželnem sodi- ( - i: t.) Na mea v Boh. Bistrici vlo- ; v <«r 1 m>t14\ii\.i prodajalno, ven , < i. i r t hm--, S tatvine izvršiti, ker je ■ g Lil t i ketn krojaču prepod^n. Tudi U w>f ■ -irabotekovi natakarici, du i i v ' in Ju Ko morala erk- j 1 n.i K- j,oj je znan, že večkrat j \ / t — i'.) Viljem Krainčie, j i Tii- vt-lj, i<- 28. julija m. 1. « . -1, ps,ril Antonu Kosa za obleko, da J j n je rt el, da int. v ivrtnjski gori [ p-i .,odišČu opravek in ga prosil, naj mu h. za ta krut.-k čas posodi, v kar je K*u- dovolil. Kogoj je na to iz , lir -ie< . k j* r je delal pri gradenj u c vred, ktere pri- f bi n vr iln. st se eeni na «55 K,|po- J 1 : Ob-, .jen te bil na 6 mesecev j, ;u Fantje iz Leš Janez Lu- ki«", L< jz Hribar in Martin Juvan , . lansko leto meseca maja ponoči , napadli Franeeta (iubanca pred nje- , jrovo koeo in ga z nožem in kolmi težko po-kodovali. l.ukae je bil obsojen ] na .'t mesece, njeprova dva tovariša pa ( v-ak na 2 m. se<^ ječe. — 4.) Lenka , liazing« r, dttinuriea na Planini, je vzela dva pri planinski koči vlast , kranjskega nemškega planiuskeg; , društva) stoječa stola in jih odnesla i domu, kakor sama priznava za domače otroke; obsojena je bila v 4dnevni , zapor; oproščena pa je bila hudodel-stva poskušene tatvine, - tem, da je hotela skozi odprto okno v kočo zlesti in si prisvojiti več v tej koči shranjen i k reči. — f>.) Na tednov joče ic bil obsojen Anton Hribar, posestnikov -in v Bajrah. ker je zvečer 20. nov. m. 1. s kolom Franceta Smrkolja po levih lahteh udaril, nekaj dni potem pa skušal zopet Smrkola znova pretepsti. in je pri tej priliki branu-jočeinu Francetu Kralju obleko raz- trgal. — b.; Janez JJoJar, zidarski mojster iz Domžal se je odtegnil s ' tem vojaškemu naboru, da je skozi tri leta bival in delal na Offrskem, \ Kumuniji in na Turškem. Obsojen j» bil na 14 dni zapora in v plačilo 1' ; K denarne globe. * Umrl je v Gorici dobro znani in 1 priljubljeni zdravnik dr. Martin 1 Kršovani. Bil je 12 let občinski zdrav- v nik v Gorici, 24 let pa v bolnišnici usmiljenih bratov. Star je bil 02 let. - Izpred sodišča v Gorici. Radi ' prodaje ponarejenega vinskega kis;, ! pod označbo „vinski kis" je bil vele- 1 tovarnar kisa Guiseppe Goriup v ? Gorici obsojen pri goriškem okrož- ' nem sodišču. Goriup si je preskrbe! ; krasne reklamne etikete, polne ko- ? lajn in odlikovanj z vabo: „Zajam- ; ceno pristni vinski kis" v velikih : zlatih črkah; pod temi so bile v ma lih, komaj vidnih črkah besed. •. ' „razredčen, uradni analizi podvržen ] Lix je urad previdel, da postavi za živila zadostuje". Ta izjava veljala j. v toliko, da dotični vinski kis ni ime ■ nikakih zdravju škodljivih tvarin. (joriup je bil radi prestopka postavi ' za živila paragraf 11. štev. 3 rad pod napačnim naznanilom v svrlio ' premotljivosti prodajanega blagu ; obsojen v denarno globo 100 kron in ; sodne troške eventuvalno v lOdnevn 1 zapor. \r utemeljevanje razsodbe j ' navajalo sodišče v glavnem sledeče: „Iz kemične analize izhaja, da t: ] kis ni smatrati vinskim kisom, kti regu obsojenec prodaja kot takega. : Označba." »razredčen" ga ne olajšuje, 5 nasprotno, to nasprotuje besedam: ..Zajamčeno pristni vinski kis", ker razredčen vinski kis ni smeti ozna- ; čiti pristnim. Ta označba potrjuj' domnevanje, da si je bil Goriup sves svojega nepoštenega dejanja. Ne znatna vrednost oddanega kisa ji brezpomembna. Ugovarjanje Goriu povo, da kot fabrikant kisa proizvaja le umetni kis, in da radi tega ku 1 piHi ne more pričakovati pristni vin ski kis, je ničevo, ker ima tak tovar nar povsem lahko tudi pristni vinsk kis v zalogi. : V Šempasu so pokopali 94 let sta rega Jožefa Faganela. Pokojni je bi i 1 ob svojem času župan v Sempasu tei : sejedeležil predleti tudi javnega živ ljenja. Bodi mu blag spomin! Porotno sodišče v Celju meseci svečana. Dne IG. svečana. Franc Mu rinšek in Frančiška Rihter. Obtože na oba hudodelstva umora. Fran. Marinšek spoznan krivim ne umori" pač pa uboja. Kazen 7 let ječe. Fran čiška I^ihter oproščena. — Dne 17. svečana, a) Matjaž Reber, hudodel stvo posilstva. Spoznan krivim. Kazen f> let težke ječe. b) Jože Svchu dodelstva tatvine iz navade. Spoznan krivim. Kazen 5 let težke ječe. — Dne 18. svečana. Mesto J. Ambro-schitscha razadi pregreška častikraje nasproti slovenskemu uradniku v celjskem nemškem listu. — J. Ober-ski in I. Vidmar zaradi hudodelstva ropa (tolovajstva). Oba spoznana krivima. Obsojena vsak v tri leta te- , žke ječe. — Dne 19. in 20. svečana.1 Vit in Herman Perehlin zaradi hudodelstva požiga. * 1 Vse drugo., le hrvatsko ne. Pred davnim časom se je naselila v Suš- " njevici Istri peščina Rumunov kot oglarjev. Pri ljudskem štetju leta 1900 so jih sicer našteli Italijani 1311, toda Rumuni so se v teku časa pohrvatili, njih otroci obiski gnmne dame odobraval njeno pošto apnje, ni preostalo poročniku druži gu, kakor se zateči k sodišču, ki ji damo res obsodilo v globo 41 lir r utemeljevanjem, da sta bili zaušnic; nenavadno krepki. O orehih. Neki španski zdravili!-je iznašel, da je v orehu razun ma-ščobiogljenčevega hidrata, celuloze, organične »>li, vode itd. še neka po sebna tvarina, ki provzroča posebni učinke. Ako zdrav človek poje po ko silu in večerji osem debelih orehov začne mu že po nekterih dneh po množena kri siliti v kožo. Barv.-obraza postaja rudeča, in če se :: uživanjem nadaljuje, pride kri iz. nosa. srce deluj, močneje in kri sil: v glavo. Zato se orehi priporočaj, mulokrvnim osobum, .ločim so z-polnokrvne škodljivi. Sloni izumirajo. V južni Afriki st sloni že skoraj popolnoma iztrcbljeiu. Ker pa bi bila škoda, ako bi zginil;, ta lepa, največja žival, ki je človeku tudi koristna, je vlada v Kaplandij. že leta 16o0. prepovedala lov na slo ne. In dasi ta žival čudovito dolge živi, vendar se že danes vidijo posledice te pametne naredbe. Prav gosti so tam močne čede slonov ob reki Džungel. Tudi v nemški pokrajini vzhodne Afrike so začeli varovati slone. Koliko veljajo legitimne žene \ Do-čim je pri nas v Evropi navada, d; stariši odjemalcu svojih hčera še morajo dodati več ali manj v denarji, ali blagu, je pri necivilizovanih na rodili ravno narobe. Tu si mož svo hodno izbere in kupi svojo bodoč spremljevalko življenja. Cene so pa< različne kakor je različno blago. \ Ugandi velja dobra žena povprečno štiri vole, eno škatljo patron in šest šivank. Seveda se dobi včasih tudi še ceneje. Tako je kupil raziskovalec Wilton prav lično žensko za par čevljev. Pri Karokih v Kaliforniji zahtevajo navadno stariši za svojo hčerko pol vrvice školkinih lupin; ako pa je dekle posebno lepo in spretno ter zna tudi kruh peči iz želoda, se plača zanjo tudi cela vrvica. Dama Kafrov je vredna po stanu svojih roditeljev 2 do 10 krav. Pri Tartarih se žena odtehta s surovim maslom, zato pa stariši posebno skrbe, da se jim dekleta dobro rede. Samojedi zahtevajo- • za odkup severne jelene, dočim so j indijski Kizani zadovoljni tudi z ue-; kaj riža. Pri Mishimis mora plačati bogat mož za ženo 20 govedi, reven mož pa jo dobi tudi za eno svinjo. V Timoru se more ženiti le tisti, ki ima na razpolago slonove zobe, Figijei se zadovoljijo že z zobom .morskega volka. V Unvoru se dobi žena tudi na up, toda ne izroči se poprej, dokler ni plačan za njo zadnji obrok. Pri mno-i gib divjih plemenih v Afriki in Aziji! ostane zet za hlapca kakor očak Ja- j kob pri Labanu. Tast mu odteguje polagoma od plače, dokler ni žena' izplačana. Pri divjakih v Manzoniji se dobi žena za dve jelenji koži, toda • kakor povsod, je tudi pri njih dosti' lahkomišljenih očetov, ki dajo hčer' že za eno jelenjo kožo. | _ Za cerkev Marije Pomagaj pri Črnomlju so darovali rojaki v Reading. Pa.: M. Jorajevčič, M. ČrnicJ | d. Hušič in M. Žugelj po $2; Anton Ilren. M. Starešinič M. Milk. 1. Križe, 1. Simec, I. Kambič, I. Stublar,I. Fracol, I. Požek, I. Matečič, M. Bri-nec, J. Pezderec, M. Dehlič, Peter Kralj, J. Hušič, M. Hušič, d. Mrvin, F. Robik, P. Kambič, A. Mohorčič, 1. Vavdigan, J. Vlašič. M. VlaŠič, P. Adlešič, P. Kralj. J. Stublar. in P. Cernič po $1; I. Križan, M. Brinec. P. Jakobčič, M. Jakobčič, P. Šeginu, M. Tomec, J. Filak. M. Vlašič, M. Hudak. F. Špehar, N. Muc, M. Ka-s teli c, A. Simonič, N. Štefanič, M. Savor in M. Simčič po SOcentov. Pezdere 30 centov. M. Jaklič, Ivan Jaklič, I. Kralj, M. Rozman, P. Zu-panič, J. Pezdere, I. Janžekovič, d. ŠtefaniČ, F. Mihelčič, V. Sela. Ant. Krašovec. I. Jaklevič in L Filak po 25 centov. Ivan SaŠelj. župnik. Listnica uredništva. Z judovskimi in luteranskimi denarji ustanovljena papirnata domovina se zopet usaja in repenči in sicer nad spoštovanim duhovnom v -turi domovini in se tudi v nas zale-tava. To srborito človeče se s svojo pametjo krega, od zavisti se peni, da naš list napreduje in ima obilo prijateljev povsod t. Blede, da se našega i ista ogiblje vsak am. duhovnik; vidiš rev še, kaj bledeš, ko imam" precej am. duhovnikov poštenih predplačnikov. Ali more kedo, ali prosi v dober namen po Širnej Ameriki raztresene Slovence, napraviti prošnje na vse dotične škofe i Dobrodušnosti ne more nikdo staviti meje,najmanj v tej deželi. Ako se je velespo--lovani g. dekan ribniški in duhovnik pri Novi Štifti v našem listu oglasil za dobro v olj ne darove, sta to naredila ker vesta, da ogromna večina Slovencev iz onih krajev čita in podpira naš list. mi pa za nikogar nismo ozkosrčni in sebični, zato sta tudi obilo dosegla s pomočjo naših i" i Tulcev, in to peni Šefa židovsko iuteranske katol. papirnate domovine. Ali je ta šef vprašal svojega škofa, ako sme z židovskimi in luteranskimi groši pričeti izdajati katol. li-t, ko smo že preje imeli jednega? Ali ga je vprašal, ako sme delati z Judi kupčije in uboge slovenske de-lavee v New Yorku k Judom pošiljati ' Morebiti bi ga škof spomnil na Kri sta. ki je' judovske nie-etarje iz tempeljna z bičem segnal. ne pa k se-hi vabil in ž njimi delal business. Set* se menda res prepira s svojo pametjo. ali je pa zavist oslepila tegu m < mIi 'rnega rn ešet a r j a. Vzdih. Stara devica: ,,Preje le pravi " ni prišel, sedaj pa ni jeden ne pride." Vzdih. Stara devica: ,,Preje nt nikdar prišel pravi, sedaj pa celo nikdo več ne pride." Jemlje ozir. Stari lopov (sinu) . ..„Glej, da te nikdar ne bodo zasačili. ti ubogi sodniki imajo itak vedno dosti posla in dela nad glavo!" Hudobnež. Krčmar: „Nikari ne verujte, da prihaja v mojo gostilni, mnogo p tujcev." — Gost: „Da, ljud je, kteri so tukaj ptuji,, že pridejo i« vam.''* Slab siti. Izidor K^ezepek: „01 kake skrbi mi dela moj sinko M o ric — nedavno je bil v mestu pa n niti bftrze videl, še manj pa z vede kak kurz imajo delnice papirnate — domovine!" Tekmovanje. Gospod: „Kaj, vi si pustite pri vašem tekmecu dreti zo be i Ali vas radi zavisti ne muči— Zd ravnik: .,Grozno! Toda jaz vedno I grozno vpijern in potem pridejo ljudje raje k meni!" Najmanjšo žejo se čuti po dobri zasoljenem računu. Bogataš spoznava svet, siromak pa življenje. Cam nekje v — Cleveland. Mešuge je nekdo vzel v „5tant". /a srečo na lov marsikdo se poda Toda za njemu le smola caplja. Luteranski denar in katoliški list, j urednik njegov. Žid-kapitalist ' in delniška družba v sramoto Slovencev. , ter v čast in povzdigo vseh čifutskih Nemcev. Neomejenost je to, katera nas gine; podedvana blaznost je čestokrat važnost, ker nove čast prava je domovine.... j? i aE| . .■ ■ Slovenci in Hrvatje! Dobro znana gostilna ,.Abzec" v Karlovcu je n a p r o d a j. Podpisani j kot sedanji posestnik imenovane go-' stilne prodam to iz proste roke. Hišu ie v središču mesta ob glavni promet-j ni cesti, je dobro zidana enonad-■ stropna, z opeko krita in v najboljšem stanu. V hiši se izvršuje že od jpamti veka gostilniška obrt in je gostilna vedno dobro obiskana. Za hišo je veliko prostorno dvorišče, prstorni hlevi za 150 konj, shrambe, kleti, sploh vsi prostori, ki so potrebno za gospodarstvo in izvrševanje gostilniške obrti. V prvem nadstropju je j devet lepih sob za tujce, pod hišo so h'Pe kleti. To posestvo prodam vsled rodbinskih razmer. Z vsemi pritikli-nami in premični nuni, to je z vsemi stvarmi, ki so potrebne za izvrševanje' gostiln"ške obrti, tedaj z vso hišno, gostilniško opravo in vinsko posodo, kakor stoji in leži tako, da kupec lahko takoj nadaljuje gostilniško obrt. ki se že izvršuje. Ako kedo sam izvršuje gostilniško obrt v tej hi^i, zamore računati na 8 desno roko. „Jeli bil pri zavesti ?" „Meniin, da ne gospa predstojnica." Sestra Lavoslava pa je med/tem vodila nosilce v določeno sobo. Vse je storila z veliko skrbjo in pazljivostjo, a vendar ni bila danes mirna, kar jo je sicer odlikoval« od druzih sester. Nje roke so se zelo "fresle, ko je ranjenemu previdno dala blazino pod glavo, nje glas se je tresel, ko je dajala navodila. (Dalje prihodnjič.) Nad 30 let se je obnašal Dr. RICHTERJEV SVETOVNI, PRENOVLJENI "SIDRO" - Pain Expeller kot najboljši lek zoper REUMATIZEM, P0E0STNIC0, PODAGRO itd. in razne reumatične neprilike. SAHO j 2Set. in 5Oct. v vseh lekarnah " ali pri F. A^ Richter & Co. 215 Pearl Street, New York. Naravna Kalifornijska vina na prodaj. Jobro črno vino po 50 do 60 ct galon b pr sodo vred 'obre belo vino od GO do 70 ct - galon s posodo vred »rstna tropavioa od $2 50-$3 0f galon s posodo vred Manj nego deset galon naj nihče '3 naroča, ker man je količine nt norem razpošiljati. Zajedno s na jčilom naj gg. naroOniki dopošlejc nnar oziroma Money Order. Spoštovanjem: Nlh. Radovlch, 02 Vermont St San Francisco,Ctl JfifPOZOR ROJAKI! Čast mi je naznaniti slavnemu ob-instvu v Chicagi, 111., kakor tudi lovencem po Zjed. državah, da sen: j tvoril novo urejeni taloon pri ^Triglavu", >17 So. Center Ave., blizu T9. ilice, kjer točim pristno uležanf ,ATLAS 'r pivo, izvrstni whiskey, lajbolja vina in dišeče cigare, so pri meni na razpolago. Nadalje je ,'sakemu v zabavo na razpolago do-,)ro urejeno kegliŠče in igralna niza (pool table). Ker si hočem pridobiti naklonje-lost rojakov, gledal bodem v prvej •rsti za točno in solidno postrežbo, 'sak potujoči Slovenec dobrodošel! Cončno priporočam ožjim rojakom, i a me blagovolijo večkrat počastiti svojim obiskom ! Mohor Mladtč^ >17 So. Center Av., blizo 19. nV* CHICAGO, ILLINOIS. Telephone: 1723 Morgan. Hath. Grahek, 201—1203 Oor. Mesa in Santa Fee At«., PUEBLO, 00L0SAD0, »riporoča slovenskemu in hrvatske-nu občinstvu svojo veliko zalogo nožkih oblek in obuval vsake vrte, kakor tudi svojo bogato zalog« pcerijsta Masa a železnine; v zalogi ima tudi Tri-.erjevo grenko vino. Pošiljam denarje v start lomovino najceneje in najhitreje er sem v zvezi z gosp. Fr. Sakser-•em v New Yorku. Za obftbn obisk se priporoča MATH. GRAHEK. lastnik. n v I zaslužene denarje je naj-I 07Iffl bolje sigurno domu I Ut-nU poslati in to ti preskrbi Fr. Sakser, 109 Greenwich Street, New York. ____ ir'BlnAi .............^...... John Dornik, 308 South Halsted Street, Cor. Mather Street, Chicago, 111. \ SLOVENSKA TRGOVINA Z VINOM, Ustanovljena leta 1895. j Priporoča slovenskemu in hrvatskemu občinstvu svojo ■a obilo Ofclogo starega in pristnega vina, in sicer: rudeče vino galona $1.00. belo „ „ $2.00 do $3.00. Stroške za pošiljatev trpi odjemalec sam; pošilja se vino v vsakej množini. (31dtA Za obila naročila se priporoča Joh.n Dornik. i ■■ *1 Hočeš razveseliti svojega moža? Da! Dobro! Kupi ter postreži svojemu možu z lepim kosom pečenke, kakoršno dobiš pri Martin Geršicu 301 Northern Avenue, Pueblo, Colo. Telefon: 439 Union. Govori se v vseli slovanskih jezikih. Priporoča se rojaki :n drugim bratom Slovanom Martin Geršič, lastni Matija Pogorele prodajalec TO, VERIŽIC, UHANOV, murčkov iz reškega zlata in druge zlatnine BOGATA ZALOGA RAZNIH KNJIG. Novi cenik knjig in zlatnine pošljem poštnine prosto. Pište ponj Cene uram so naslednje: NTkel ure 7 Jewels $6.— 15 Jewels Waltham $9.— Srebrne ure z enim pokro- vom $12.— Srebrne ure z 2 pokrovoma 816.— in višje. Boss case 20 let garancije : IG Size 7 Jewels §15.— 77 7i 818.— Boss case 25 let garancije: 1G Size 7 Jewels 825.— „ „17 „ 830.— Op o m ba. Vse zlate nre so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ali Waltham, kakorŠncga kdo želi Blago posijala po Express. Vse moje blago je garantirano. Razprodajalcem knjig dajem rabat (popust) po pismenem dogovoru. Mnnji zneski naj se poši jajo v poštnili znamkah. Naslov v naročbo kujig je napraviti: M. POGORELC, Box 226, Wakefield, Mich. Naročila za ure in vse drugu stvari pa naj se od sedaj naprej po šiljajo pod naslovom: M*D_ — Care of B. Schuette, . A*OgOrelC? 52 state St., Chicago, 111. Družinske pratike po 15 centov in Slovenska pratika po 10 centov je zopet dobiti, ker jo imam v zalogi. Ts.co"b Storn-icikL, 89 E. Madison Street, Slika predstavlja srebrno uro za go spode. 18 Size Screw B navij ak. Cena uram: Tsikel ura . -......$ 6.00 Srebrna ura...... Screw navijale.....$12.00 Srebrna ura...... z dvema pokrovima $13.00 Ako ielite uro s 15. kamni, potem priložite $2.00 navedenim cenam: Cena ,,Fahys Cases Gold- field" jamčene 20 let: 16 Size 7 kamnov $15.00 16 " 15 " $18.00 18 " 7 " $14.00 18 " 15 " $17.00 6 Size ura za dame 7 kamnov........$14.00 Opomba: Vse ure so nijbr»ljše delo Elgin in Waltham ter jamčene glede kakovosti. Za obile naročbe se priporočam Jacob Stonicli, 89 E. Madison Street, CHICAGO, ILL. J) Priložnost :za slabot-1 ne možke. Špecijalisti dr. Bassettovega zdravstvenega zavoda ponujajo občinstvu najugodnejšo dosedaj znano priliko prostega zdra?Henja vseh irtev spolne živčne slabosti, varicocele, atrofije za k.ivljenosti in zgubuve moči ali druzih slabosti, ktera so posledica grehov mladosti, ra uzdano-su, otirema specifično nalezljivih ali podedovanih krvnih nedostatkov. To je brezdvomno prva ponudba prostega zdravljenja našega že 30 let obstoječega zavoda. S Dr. Bassettovo zdiavljenje ni eksperiment, kar zamerejo tisočeri od njega ozdravljeni potrditi. Zdravljenje se pričee na temelju mežkih bolezni ter slabosti in hitro ■ ozdrayi. Ono oprosti obupane možke takoj vseh čuvstev slabosti, otožnosti, bol sti • duha, slabega spomina, motečih sanj in dru ih pojav možkega propadanja. Dr. B?.s-sett je ozdravil že Celo vojsko možkih — on jih zamore in tudi hoče ozdraviti, dasi-ravno oni čestokrat zamude svoje moževe kreposti zadobiti. Ni jeden možki ne bode zamudil prilike rer se podvrgel brezplačnemu zdravljenju po največjem špecijalistu za možke bolezni. Knjige na zahtev brezplrčno. Naslov: DR. MSSETT MEDICAL INSTITUTE, Bassett Building, 126 Clark Street, Chicago, Illinois. T>"! - e i na jeko po»tajo v New York in ne ft ^ I i>iltl K ^ OAK8ERJO. Poki fii nsvllko 3795 XEXci Oor^lp-^tin Ji V, -I r.' rrrr Zmnm Generale Transatlantftr^, FrasMska ^^'iirsiiia črežfea. t. T-, ' ■ 7/VrV"'v ; : - • r . « i _'*mg 0SREKTNA 0RTA 00 HAVP.E-PARIS-SVIC0-1NKSBRUK LJUBLJANA. POŠTNI PARNIKI SO: ,La Lorraine", na dva vii*ka.................. 12.000 ton, 25.000 koniikih moii. La Savoie", ,, ,, „ ................. 12.000 „ 25.000 „ „ La Touraine'-, „ „ „ ................. 10.000 ,, 12.000 ,, ,, ,L*A juitains", ,, „ „ ................. 10.000 ,, 16.000 „ „ ,La B. -tagne4'................................. 8.000 ,, 9.000 ,, ., ,La Champagne",.............................. 8.000 ,, 9.000 „ La Gascogne",............................... S.000 „ 9.000 „ ,. Parniki cdpljujejo od sedai naprej vedno ob četrtkih ob 10. uri depoludne. arniki odpijuj r.c :s pnste. --t.v 42 rth c! Morton Str^t- "L". Lorraine La Chanipajjne *La Savoie LaBretagne *La Lorraine 19. marca 1903. 20. marca 1903. ± apr. 1903. 9. iipv. 1903. 16. apr. 1903. La Champagne La Gaseogne Savoie I.a Bret ague *La Lorraine 23. apr. 3903. 30. apr. 1903. 7. maja 1903. 14. maja 1903. 21. maja 1903. C# Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. klavna agencija: BROADWAY. NEW m^m bmi mne ■ irobru'na Iružba „]iudeea zvezda") posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki med New Yorkom in Antwerpenom, * * * + + + * * * * * * Phiiadelphijo in Antwerpenom. Prevaža potnike s .sledečimi poštnimi parniki: VADERLAND dva vijaka 11899 ton.I 'CR00NLAND..........127G0ton. 2EELAN0............11905 ton. t FINNLAND. ..........127G0ton. Pri cenah z.i inedkrovje so vpošteto vse potrebščine, dobra ^rana, najboljša | o trežba. Pot .'oz Aiit ivt-i-n je jcila:? najkrajših in naj prijetnejših za potnike iz ali v Av> . n- K ran,' ;ko, 8taj««rsko, -Koroško, Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge dele Avstrije. lx NEW YOitKA odpljnjcjo parniki vsako soboto ob 10. uri doj»ohi(ine od pomola ši-ev. 14 r.)-, vznožju Fulton Street.— Iz PH1LA-DELPIILTIi vsako drugo skmIo o:l pomola ob vznožju Washington St. Glede vprašanj a!; kupovanja vožnji h listkov se je obrniti na: Office, 13 Broadway, Kew York City. Cor. Dearborn & Washington Sr>„ ( IIICAGO. — < or. 3rd & Pine F-ts., ST. LOUIS. — 30 Montgomery St., SAX FKAXCISCO, ali na njene zastopnike. Holland-A ierica Line (hollaxd-a:I , i: SKA CKTA) vozi krai.evo nigOiencskc pošto Zjedinjenih držav med NEW YORKOM m OTTERDAMOM preko Boulogne sur-MVc 40CRDAM, parnik z d\ojnim vija-j 3TATENDAH, parnik z dvojnim kom, 1:1000 ton. i vijakom, 10.500 ton. R\.*PAM, parnik z dvojnim vija ROTTERDAM, parnik z dvojnim kom, 13.000 ton. vijakom, 8300 ton. PQTSOAM, parnik z dvojnim vija- Parni k a: kom, 13.000 ton. MAASDAM in AMSTERDAM. Najceneja vožnja do ali od vseh krajev južne Avstrije. Radi cene glej na posebej objavljenih listinah. Farobrodna črta ima svoje pisarne v mestih.:, DUNAJ, I. Xolowratring io. INOMOST, 3 Rudolfstrasse. TRST, št. 7 Prosta luka. BRNO, 21 Krona. P arn i k i oil pljujejo: Iz ROTTERDAM A vsak četrtek in iz NEW TORKA vsako sredo —■—ob 10. uri zjutraj. = HOLLAND-AMERICA LINE, 39 Broadway, NEW Y0KK. 8G La Salle St., CHICAGO, ILL,