Stran a 26. VI. 1935 GLAS NARODA Več ponosa In priti no$ti v narodnih nošah ! S sezono posvetnih in tudi cerkvenih slav­ nosti je prišla tudi sezona narodnih noš, ki jih občudujemo prav radi, vendar se pa več­ krat moramo tudi jeziti zaradi njih. Prišlo je že tako daleč, da bi narodne noše morali po­ staviti pod zakon o varstvu spomenikov, saj večkrat vidimo maškare namesto častitljive in najlepše dedščine naših prababic in pradedov. Pristnih narodnih noš je vedno manj, kar je popolnoma naravno, ker so jih nosili ob naj­ različnejših prilikah, da so se raztrgale in uničile. Povaljanim in razbitim avbam so eno­ stavno odrezali zlate obode in jih pričeli no­ siti za zavijačke, kar pa ni pravilno, ker za- vijačke niso bile nikdar težko in bogato ve­ zene z zlatom, temveč so bile vedno le bolj preproste, navadno pa črne z zlatim ornamen­ tom ali pa kar kos brokata. Bohotni obodi zlatih avb z debelimi »gosenicami« niso za zavijačke! Namesto da bi stare avbe današnje vezilje točno posnemale, si same izmišljajo popolnoma nemogoče okrase, ki nimajo niti najmanjše zveze s pristnimi avbami. Taki ničvredni fal- zifikati bi morali biti prepovedani, ker škodu­ jejo resnici in pa ugledu dobrega okusa naših prednic. Kar se obleke in predpasnikov tiče ter tudi rut, vidimo najhujše spake pri novih modrčkih, ki naše brhke Slovenke izpreminja- jo v našemarjene Tirolke in tudi — kar na­ ravnost povedano — v lahkožive bavarske na­ takarice. Dekleta ne pustite se slepariti od brezvestnih prodajalcev takih stvari, ki ni­ majo čuta za pravilnost noš in za njih lepoto, še manj pa spoštovanja pred svetostjo narod­ ne noše. Podobno je z našimi moškimi narodnimi no­ šami, ker tudi fantje radi preskočijo v Tirole ali pa v popolnoma nemogoče športne kroje. Rumeni šimi-čevlji in irhaste hlače ne gredo skupaj in pisani moderni suknjiči zbujajo le pomilovalen, a zaslužen posmeh! Če nimate čednega suknjiča, oblecite belo ali modro ple­ teno volneno jopico, drugače pa ste najbolj fantovski kar goloroki. Moderne pisane srajce ali pa celo srajce iz trikoja so smešne. Če ne dobite starega kastorca, polhovke ali pa kape »fekine« ali »prižnice«, pokrijte črn, najboljše kosmat klobuk, nikakor pa športne čepice. Vi­ soke škornje naj nosi le možak ali fant, ki ga je kaj v hlačah, in na konje naj se ne spe­ njajo bledikavi otročaji! Posebno poglavje pri narodni noši je pa tudi srebrni ali zlati nakit, predvsem seveda pasovi ali sklepanci. Med novimi in ponare­ jenimi pasovi vidimo popolnoma nemogoče stvari, zlasti pa niso naše prababice nikdar nosile bahaških pasov iz tolarjev ali pa celo iz ničvrednega avstrijskega nikelnastega dro­ biža. Debele srebrne žlajdre s celo vrsto vo- lovjih in konjskih glav ter tolarjev tudi v sta­ rih časih niso nosili resni možje, temveč le bahati mešetarji s kačo v žepu. še huje, kakor z nošo samo, je pa z vede­ njem, kadar imamo staro nošo na sebi. Na­ rodna noša je, kakor rečeno, najčestitljivejša in najlepša dedščina po naših prednikih, zato nam pa mora biti sveta, kakor spomin na naše starše in njih matere ter očete in še teh stare matere in dede. Narodna noša je znamenje ponosa našega kmeta in gospodarja na slo­ venskih tleh, zato jo pa moramo nositi možato in resno, kakor so nam oni možato ohranili to našo zemljo, ne pa med vpitjem in šalami, s skakanjem in kričanjem, kakor pustne šeme. Tudi naši «tari so narodno nošo oblekli le na praznik, nikdar pa niso na pust šli z njo za šeme, zato naj bo vsakemu dekletu in fantu praznik, kadar se z njo pokaže svetu. Nič ne rečemo, da bi ne smeli vzeti rdečih marel s seboj, vendar pa mi bodo tudi fantje in de­ kleta dali prav, če jim povem, da jih mora i-ueti vsak pameten človek za trapaste, če ob najlepšem vremenu hodijo z odprtimi mare- lami okrog. To je nekako tako, kakor s tistim grškim modrijanom, ki je ob solncu hodil z gorečo laterno okrog! Torej, pri narodnih nošah več spoštovanja in resnobe ter zavesti, da vsakdo rad pogleda krhkega dekleta in zalega fanta v narodni noši. Najbolj vas občudujejo tujci, zato se pa nikar ne vedite tako, da bi se vam morali smejati in se nad vami celo zgražati. Na­ rodna noša naj bo čast pametnega dekleta in bonos korajžnega fanta, bodočih gospodinj in gospodarjev naše domovine! A. G. Sv. Bolienk pri Sr&diššis Radi agilnosti in uspeha o svojem pošte­ nem delu za dobro kmetskega doma, je naše Društvo kmetskih fantov in deklet n°stalo velik trn v petah ljudi, ki še vedno avajo po razvalinah minulosti. Dne 7. ju- Ua priredi društvo tekmo žanjic na Vi- vaiUi. Mi gremo krepko naprej in nas nih- he bo speljal z naše poti. Gremo v trd- °' složno organizacijo poštenih kmetskih Oftiov brez političnega fanatizma in za- ?rizenosti, ker smo trdno prepričani, da si def10 le tako lallko pomagali, če je naše hlapčevsko, smo hlapci sami sebi in cj .sv°.jem, nismo pa in tudi ne bomo hlap- holn slepo orodje drugih. Z iskreno in trd- kra,Voro v Boga gremo naprej za dobro domovine in naroda. M. Pred Evharističnim kongresom Manifestacija. Na praznik sv. Petra in Pavla ob treh bo na Stadinonu I. manifestacijsko zboro­ vanje. Po pozdravnem govoru predsednika glavnega pripravljalnega odbora za II. Ev­ haristični kongres v Ljubljani g. dr. Stan­ ka Žitka bo govoril v slovenskem jeziku papežev legat Nj. Eminenca kardinal dr. Avgust Hlond. Treba pa se bo napotiti na Stadion najkasneje ob dveh popoldne, ker bo le tako mogoče do tretje ure vse ogrom­ ne množice na Stadionu razvrstiji. Zboro­ vanje se bo pričelo točno ob treh. Ob tej priliki bomo pozdravili tudi zastopnike naj- višjih oblasti v državi. Vse kongresne prireditve bodo filmane. Po dogovoru s kongresnim odborom bo filmsko podjetje »Zora« iz Zagreba pod vodstvom samega kongresnega odbora sne­ malo vse prireditve II. Evharističnega kon­ gresa za Jugoslavijo za zvočni in nemi film. Poleg tega bo izdelal zastopnik iz Amerike za Ameriko 16 mm filmski trak. Strokov­ njak iz Ljubljane pa bo snemal kongres za 9 mm filmski trak. Snemanje se prič­ ne s sprejemom papeževega legata. Filmi bodo izdelani kot celota, ne kot žurnali. Prireditve. Cerkveni koncert Ciril-Metodovega zbora bo v frančiškanski cerkvi 29. junija točno ob pol sedmih zvečer. Na koncertu bo pr­ vikrat v Ljubljani izvajana grandijozna »Liturgija svjatoga Joana Zlatoustago«. Duhovni koncert Ciril-Metodovega zbora bo 1. julija (v ponedeljek) točno ob osmih zvečer v veliki dvorani hotela »Uniona«. Na tem koncertu poje zbor vrsto najodlič­ nejših skladb domačih, bolgarskih, ukrajin­ skih in ruskih vzhodno-cerkvenih sklada­ teljev. Händlov oratorij »Mesijo« bo izvajalo slo­ vensko glasbeno društvo »Ljubljana« na prvi kongresni dan 28. junija ob devetih zvečer in enako na zadnji kongresni dan dne 30. junija, obakrat v veliki dvorani ho­ tela »Uniona«. Veličastno delo, pri katerem sodeluje velik mešan zbor, godalni orke­ ster in najodličnejši solisti ljubljanske ope­ re, je pri prvem prednašanju dne 3. junija doživelo navdušeno priznanje. Vstopnice za ta koncert si kupite v Glavni kongresni pisarni na Miklošičevi cesti 7. Gregorinovo pasijonsko dramo »V času obiskanja« uprizori Narodno gledališče na prvi kongresni dan 28. junija ob pol 10. uri zvečer na Kongresnem trgu, dne 29. junija ob sedmih zvečer v dramskem gle­ dališču (ta predstava je v kongresni knji­ žici pomotoma izostala) in na zadnji kon­ gresni dan dne 30. junija ob pol 10. uri zvečer na Kongresnem trgu. R. Wagnerjevo slavnostno igro »Parsifal« izvaja ljubljanska opera dne 29. junija ob šestih zvečer v opernem gledališču. Hoffmannstal-Župančičevega »Sleherni­ ka« igra dramsko gledališče v nedeljo 30. junija ob 2. zjutraj na Kongresnem trgu. Prenovljeni Stadion s tribuno, ki bo središče glavnih svečanosti II. Evharističnega kongresa za Jugoslavijo. Misel za zbiižanie med Jugoslavijo in Ceškosiovaško prodira med narod Dne 22. in 23. junija t. 1. je bil v Beogradu vsakoletni občni zbor Saveza jugoslov.-eeško- slovaških lig, ki so pričele s svojim delom lela 1921, ko je bila ustanovljena Liga v Ljubljani. V sledečih letih se je ideja kulturnega, gospo­ darskega in političnega sodelovanja ujed Jugo­ slovani in čehoslovaki razširila tako, da delu­ jejo danes Lige uspešno v skoraj vseh važnej­ ših krajih naše države od Bleda in Maribora do Skoplja in obstoja že blizu 20 podružnic. Iz letnih poročil posameznih Lig se je videlo, kako važno nalogo opravlja vsaka v svojem delokrogu iu kako potrebna je ustanovitev no­ vih Lig v drugih krajih. To • velja zlasti za ob­ mejne kraje, kakor Jesenke, poleg tega pa za kraje, kamor prihajajo bratje Čehoslovaki mi letovišče, in kjer jim morejo Lige dati mnogo koristnih informacij iu‘jih seznanjati'z zname­ nitostmi kraja in okolice. Na občnem zboru se je ugotovilo, kako važni sta bili turneji predavanj po Češko iovaški predsednika ljubljanske lige dr. Stareta, ki je v desetili krajih vzbuja! zanimanje za Slovenijo, in zlasti njene Alpe so Čeli! pred vojno obisko­ vali v mnogo večjem šleviiu kakor danes, in predsednika skoptjanske lige prof. Jelačiča, ki je skušal dvigniti zanimanje za tako malo zna­ no in vendar tako zanimivo .lužno Srbijo. Uspeh obeh turnej se kaže v zvišanem češkoslova­ škem obisku obeh pokrajin. Obenem se je v obeh pokrajinah pojavila potreba, da izide nov čeških vodnik po teh krajih, kar bo vsekakor zelo hvaležna in obenem težka naloga obeh l.ig. V Južni Srbiji se tudi dela na ustanovitvi novih Lig v Bitolju, Ohridu itd. ler izgleda, da se bo tudi tam razvila organizacija Lig tako. da ho treba ustanoviti poseben Izvršilni odbor iig vardarske banovine. Misel, da se ustanove izvršilni odbori za po­ samezno banovine, je bila sprožena v Dravski banovini, ker se je pokazalo, da potrebujejo slovenske lige poseben center za svoje skupne naloge. Lani se je usiariovil še izvršilni odbor lig Savske banovine, ki tudi uspešno deluje. Na beograjskem zboru se je predložilo, da se naj Savez. Mg po novih pravilih, ki so v delu organizira tako, da bodo v vseli banovinah ob­ stojali banovinski izvršilni odbori. Letno poročilo Saveza jo zbudilo precej deba­ te; in je padlo mnogo koristnih predlogov, kako naj bi se njegovo delo poživilo. Zunanje delo je ponekod trpelo zaradi narodne žalosti za bla­ gopokojnim Viteškim Kraljem Aleksandrom l. Zedinileljem, čigar spominu je občni zbor po- sveiil eno minuto molka. Vsekakor se bo moralo sodelovanje med Sa­ vezom in posameznimi ligami zelo poživili in je upati, da-se bodo predlogi tudi izpolnili. Izmed poročil posameznih lig je zbudilo naj­ večjo pozornost in pohvalo poročilo t: hljanske lige, mariborske lige in skoptjanske .lige pa Midi govor ministra dr, Kukovca, ki jo govoril ■zlasti o zunanjerpoljtičnem položaju Slovanstva. Bo podelitvi ahsolutori a je hil izvoljen odbor, kateremu predseduje g. minisfrer dr. Kutna-' nudi. poslovodeči podpredsednik' je načelnik Momčilo Miloševič, podpredsednika s!a dr. Egon Stare, predsednik ljubljanske Mg; m izvršilnega odbora Lig Dravske banovine, ja dr. Milovan Zorieič, predsednik Upravnega -oilišrn v Za­ grebu. dočim med ostalimi člani odboru ni bilo mnogo -premomh. Za predsednika nadzornega odbora je bi! izvoljen predsednik mariborske lige minister dr. Kukovee. Bo volitvah so bile sprejele resolucije, kakor jih je predlagal Izvrštini odbor iig Dravske ba­ novine. ki zaideva jo sodelovanje obeh držav in narodov na vseh poljih iu obenem pozivajo vso javnost, da naj sodeluje pri zbliža n ju; po.-..-heo priziv jo veljal naši mladini, ki naj goji staro idejo, češkoslovaško-jugoslovanske«y kulturnega zbiižauja iu naj hi vsa; i semesier študirala na -češkoslovaških visokih šolah, da si s tem raz širi svoje znanje in obzorje. Zadnja resolucija govori o čim tesnejšem so­ delovanju vseh društev, ki goje pri nas stik z drugimi slovanskimi narodi, iu je zato šir. šega pomena. Bonovno se je pokazalo, da imajo različna taka slovanska društva pogosto skupne cilje, zato se priporoča, da delujejo kolikor mo­ goče po predhodnem sporazumu, ki bi se z njim prihranilo mnogo energije in doseglo uspešnejše delovanje. Občni zbor je pokazal, da prodira misei ju- goslovansko-češkosiovaškega in sploh slovanske­ ga' zbližanja med vedno širše plasti naroda, kar izhaja zlasti iz snovanja novih podružnic in pri­ rastka števila članstva. To dejstvo naj služi v spodbudo vsem društvenim edinicam. da v pri­ hodnjem letu zastavijo vse svoje sile za dosego svojega idealnega cilja. „Glas naroda“ zastopa vse sloje in pomaga uveljavljati na­ rodovo voljo in ljudska hotenja na V S G h poljih g ipf m 8 ■>/, ■ II %%% S) m Naročite list takoj danes pri upravi: „Glas naroda“ Ljubljana — Nebotičniki Pojasnilo napade­ ne „Zveze gospo­ dinj" Zveza Gospodinj« nam je poslala sledeči do­ pis s prošnjo, da ga objavimo. Nekateri nezadovoljneži so našli v beograjski Politiki« svojega zaveznika in so priobčili v dveh člankih celo serijo neosnovanih očitkov na račun »Zveze Gospodinj«, odnosno njenega pri­ reditvenega odseka, ki je na letošnjem Vele­ sejmu aranžiral razstavo »Žena in obrt« ter veliko modno revijo. Pred kratkim je »Poliiika« ponovno priobčila članek, ki je jrod naslovom »Veliki i malic skušal prikazati z nepodprtimi in izmišljenimi dokazi »Zvezo Gospodinj« kot najbolj protisocialno ustanovo. Očitka sta nam­ reč dva. Prvi je ta, da se je na razstavi dajalo prednost samo velikim tvrdkam, da so bile ma­ le obrtnice potisnjene v ozadje, navzlic temu, da so plačale ogromne vsote (preko tisoč dinar­ jev!!), da se je njihov oddelek uporablja! med revijo za garderobo in da so bile končno še. oškodovane s tem, da je bila roba, ki so jo raz­ stavile, pokradena. Drugi očitek pa je, da je predsednica (mišljena je načelnica razstavnega odseka Zveze Gospodinj) dobila od Velesejma 70 vstopnic, da jih razdeli med razstavljalke. da jih je pa razdelila med svoje članice in so- Jodnike. Vsi ti očitki so take narave, da jih mora vsakdo, ki pozna delo Zveze Gospodinj, odločno zavrniti in jih razumeti le kot podtalno rovar­ jenje nekaterih zavistnežev. Nam, ki ljubimo samo aktivno in koristno delo za povzdigo do mače obrti in narodnega gospdarstva, je vsa t: časpisna debata zelo neljuba, vendar pa mora mo objasnili nekaj dejstev, da bo javnost t vsem pravilno informirana. V prvi vrsti moramo ločiti razstavo od modne revijo (te razlike «Politika« namreč ne pozna) Modna revija se je vršila dvakrat na dan, in sicer popoldan in zvečer. Razstava pa je bila odprto stalno, tu netrgoma od 8. do 19. ure. Iz tehničnih razlog;.v je bila za časa popoldanske revije zaprta in in se je uporabljal !o kratek hodnik, kjer so razstavljale samo štiri tvrdke. Stvar j>a je bila urejena že pred pričetkom Ve­ lesejma s posebnim dogovorom med »Zvezo Go­ spodinj« in razstavljale!. Med večerno pred­ stavo pa je bila razstava v mejah možnosti zaprta. Kar se pa tiče stroškov in škode, ki so jih razstavljalke trpele, moramo ugotoviti, da so razstavljale! krili s svojimi nevelikimi pri­ spevki samo stroške za opremo in razsvetljavo koj in da je »Zveza Gospodinj« dala za vse raz­ stavljene predmete garancijo, ki je bila pri nekaterih tvrdkah zelo visoka. Res se je zgo­ dila neprijetnost, da so nekateri razstavljeni predmeti zmanjkali, a Zveza Gospodinj je iz- pplniia svojo dolžnost s tem, da je škodo po­ vrnila. Kar se pa tiče drugega očitka potrjujemo, da je načelnica razstavnega odseka prejela od Ve­ lesejma osemdeset vstopnic, ki pa po dogovoru z gospodom ravnateljem niso bile namenjene razstavljaIcem, pač jia samo vsem sodelujočim pri modni reviji, ki je iz tehničnih ozirov za­ htevala mnogo osobja. Gospa načelnica je po­ dala točen obračun o vseh izdanih kartah, ob­ račun, ki je vsakemu upravičenemu interesentu vedno na razpolago pri »Zvezi Gospodinj« in v ravnateljstvu Velesejma. Upamo, da se bodo naši nasprotniki zadovo­ ljili s tem oblasnitom in da bodo prenehali s svojo kampanjo proli nam. Če pa 'majo stvar­ ne in tehtne razloge, da se z nami borijo, naj stopijo na plan. da se bomo bolj odkrito pogo­ vorili. Slovenska Bistrita Sokolski nastop. Četa našega Sokolskega dru­ štva v Zgornji Polskavi je imela v nedeljo pojtoklne svoj prvi zelo uspeli javni nastop. Samo iz Bistrice je odšio tja ok>og 200 članov, članic, moškega iu ženskega naraščaja, dece in Sokolstvu naklonjenega občinstva. Razen tega so prispeli tja tudi pripadniki sokolskih društev in čet iz Pragerskega, Dol. Polskave. Črešnjevca. Na morje gredo. V torek je odšla na morje ekskurzija podmladkarjev Jadranska »traže de­ kliške osnovne in meščanske šoie pod vodstvom ge. Rupnikove, gdč. Goriškove in s. Rupnika. Pučnik proti Hondini. V sredo 19 t m. je bil prvi narok procesa dr. Pučnik proti Mondini. Ker je dal apotekar g. Mondini pismeno obram­ bo, je izjavil dr. Pučnik, da Ig) dal tudi on pismeni odgovor. Za la proces, ki ga je izvaU volilna boriia, vlada v mestu ia okolici veliko zanimanje.