iMMd 4»iW
«sc«pt Sndijri «nd Holiday*.
STEV .—NUMBER 83
CHICAGO, ILL., PONDEUEK 9- APRILA (APRIL) 1917
Rusija /e
Poštna zveza |e
Odredbe za n
j*n mini 1X1 k<rtn'U!ii >o]<u. PRODUKCIJA ZLATA
Don ver, oCio — V
kompnui;« j«* v l»-tu ihIH m	I
oliralnili trakov mdtfH <'i*tcKti dobičku.
VREME
erui llliimk: • v fsriMWdjeV wi
v juJtin-,
■	■ WJW'fW T
-.....i ■
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno rasen nedelj ln p rasni kov.
LASTNINA 8I/OVEN81CE NARODNE PODPORNE JEPNOTE Con« oglasov po dogovora. Rokopisi se n« vračajo.
Naročnina: /edinjen« državo (izven Chicago) in Canada $8 na lato, U 60 aa pol lota in 75c za tri mesece; Chicago in inozemstvo 84-&0 na leto,
12.26 za pol lota, 81.18 sa tri mesace.
Naslov sa vsa, kar lat »tik ■ UiImii
"PROSVETA"
2887 9«. Lawadala Avvaao, Ckicaga,
♦THE ENLIGHTENMENT*
Or ga a «1 tka Slavoalc Natloaal Baaafit faciat j.
Issued daily «xc«pt Sunday and Holidays. Qwaad by Slovk Nalloaal Baaafl« Soclaty. Advertising rata« on agreement.
Subscription: United States (except Chicago) and Canada 88 per year;
Chicago and foreign countries, 84.60 per year.
Address: 'PROSVETA"
2887 Sa. Lawadala Avaaae, Chicago, IlUaeis.
Datum v oklapaju a. pr. (Fekruerja 28-17) peleg valege imena alava pomeni, da vam je a tam daevom potekla ssrotaiss. Ponovita ja |
{•mo, da aa vam aa aatavi list.
mm. .
Ali vodi vsaka vojna v reakcijo?
Pacifisti pravijo, da je vsaka vojna nazadnjaška, kapitalistična, barbarska, nositeljica same nesreče in nič drugega — in daje vsaka vojna absolutno nepotrebna.
Kdor to trdi brez rezerve, bo v veliki stiski, če ga vprašamo, da li je bila ameriška revolucionarna vojna nazadnjaška in nepotrebna, vojna, ki je napravila Združene države in brez katere bi bila Amerika morda še danes angleška kolonija; da li je bila civilna vojna nazadnjaška in nepotrebna, ki je odpravila zamorsko sužnost, in da li so bile francoske vojne pred sto leti nepotrebne, ki so podrle presnji fevdalni sistem in prinesle Evropi novo politično dobo.
Toda pacifist bo rekel: "To mene ne briga, kar je bilo prej. Mi pravimo, da je sedanja svetovna vojna in vsaka današnja vojna nazadnjaška in nepotrebna." Ako je to res, kaj bomo potem rekli o ruski revoluciji in ženski j volilni pravici na Angleškem? Preobrat Rusije jc prišel med vojno in ženam v Angliji je zagotovljena volilna pravica tudi med vojno. Ali bi bili ti dve veliki izpremembi prišli ravno ob tem čafeu, če bi ne bilo vojne? Ne verjamemo ! Pač ne verjamemo, da so pogoji za veliki preobrat v Rusiji in Angliji naglo dozoreli še le ob času vojne. Padec carizma v Rusiji je večja zmaga v sedanji vojni, kakor so pa vse Hindenburgove in Mackensenove zmage skupaj — in še vse skupaj niso ne senca spričo velike in slavne zmage ruskega ljudstva.
I^ahko bi še pisali o državnem socializmu, ki so ga pod pritiskom vojnih razmer vpeljali mogotci v Nemčiji, Angliji itd., ki tudi ne ostane brez globokih posledic, ali dovolj je, da pokažemo na Rusijo.
Ako je torej zapisano v razvojnih zakonih človeške družbe, da se s sedanjo vojno porodi nova doba, ne vemo, zakaj bi bili še v nadalje slepi in gluhi in venomer, pridigali : "Vojna golo barbarstvo, klanje, nesreča in nazad-njaštvo!" — Resnica je, da zahteva sedanja vojna velikanske žrtve. Ali kedaj ao ae pa vršili veliki preobrati brez žrtev? Vsako novo bitje se porodi v bolečinah svoje matere in vsaka nova doba se porodi v bolečinah človeštva.
Danes nam je jasno, da je bila vojna potrebna za Rusijo, da se je prerodila, in vojna je za Ruaijo ie potrebna, in sicer iz nepobitnega razloga, da pade avstro-nemški monarhizem in da se osvobodi vsa Poljska, ne sama ruska, temveč tudi pruska in avstrijska Poljska. Dokler je v Rusiji vladal car in njegov tiranski režim, nismo mogli verjeti v nobeno svobodo od Rusije za Jugoslovane, ampak danes vlada v Rusiji ljudstvo, ki ima politično svoImjcIo in demokracijo, zato pa sme vsak napreden človek popolnoma opravičeno reči, da je boljše za Jugoslovane in vso centralno Evropo, če zmaga Rusija, nova Rusija, ruska republika, v katero se danes vrača sto-tisoč pregnancev iz Sibirije, svobodnih in navdušenih za svojo prerojeno domovino.
In vojna še ni končana in ne more biti končana, dokler ne dovrši svoje nalogo v celoti: vrže ob tla Hohenzollrne in Habsburgovce. Nič ne de, če vojna pobere tudi italijanskega kralja in magari še angleškega Jurčka. Italijani in Angleži so zreli za republiko. Ampak v Nemčiji in vstriji st> razmere še tako nazadnjaške in reakcija je še tako vkoreninjena, da je bil potreben močan potres, ki ima podreti ošabni troti dvojnega kajfcerizma. In ta potres mora biti vojna, mora biti zmaga Ruaije in njenih zaveznikov! . Nemški kajzer sicer že sluti nekaj neprijetnega ; nekaj se mu svita in zato obljubuje nekakšne reformist? po vojni. Zaman! Ruski narod si je vzel čas med vojno, da je izvršil temeljito reformo in svet zahteva, da se to zgodi tudi v Nemčiji in Avstriji, /daj, zdaj in ne po vojni! /daj, zdaj, in sicer Uko, tis bosta kajzer in Korl pobrala pete in odšla za Nikolajem Romanovim! — Z nemškim ljudatvom in z narodi v Avstriji se bo lahko sklepal mir, mir, ki jim bo garantiral in prinesel sijajno bodočnost, toda s kajzerjevo vlado je vsak mir nemogoč. Htvka republika, poljska republika in kajzeriZem drug
0SY ETA
'RO
y ••'	'	' i
'' S
.ir.m
, ■ v
H.

JJ »fc "«H
Pbotoa by American Press Aaaooletlon.
1) Senator Chamberlain iz Ore-gona, predsedatelj senatnega odseka za vojolke zadeve in avtor
znano predloge za povečanje armada. 2) Kongremik Flood iz Virgi-nije, predsedatelj odseka aa zu-
nanje sadove v poslanski zbornici, kateri je predložil vojno reaolud-jo. S) James R. Mann in (na desni) Champ Clark, predsednik poslanske zbornice. 4) Senator Hitchcock iz Nebraska, član senatnega odseka sa zunajne sadove, kateri je podpiral vojno resolucijo v senatu.
poleg drugega ne morejo eksistirati. Pol sveta z demokratičnimi ustanovami, kjer ima proletariat boljše pogoje za svoj razvoj, poleg druge polovice z avtokracijo in des-potizmom, kjer se mora protetarijat boriti za tiste pogoj?,
ki jih v prvi polovici že davno uživa, ne more obstati.
Združene države se bore tudi na strani Rusije in vsak zaveden proletarec, ki je čutil s tlačeno Rusijo leta in leta, ki je čutil s Katarino Breškovskajo, z Gorkim, Cajkovskim in neštetimi drugimi pregnanci, razkropljenimi po vsem svetu, in kateri zdaj želi ne samo to, da Rusija obdrži in utrdi priborjeno svobodo, marveč tudi to, da so narodi v Nemčiji in Avstriji deležni enake svobode — in kdor je revolucionar, mora to želeti — bo želel in mora želeti, da Združene države zmagajo z ostalimi zavezniki vred. Zmaga Amerike je zmaga Ruaije!
Zmaga Rusije je zmaga demokracije! Vojna je prinesla Rusiji demokracijo! Ali je bila vojna Rusiji potrebna? — Karl Marks je nekoč rekel: "Sila je babica napredka." Ali ni v besedi "sila" zapopadena tudi vojna?
Lucerne Mines, Pa. — Društvo
"Zmaga, stev. 290 S. N. P. J. pri-
redi 14. aprila t. 1. svojo prvo
pomhukio vročile o na Homer City
v	Blanko llalle. Začetek veselice ob 7 zvečer.
Tem potom vabimo uljuduo vsa sosedna društva S. S. P. Z. in J. S. K. J., da ne v polnem številu
vi	le leže te veselice.
S vele pivo pronto. Za dober prigrizek iit lepodisečc stnodke bode dobro preskrbljeno. Za dobro zabavo bodo le tukajšnji člani in ginlei iz Johnstown, Pa. preskrbe*
nili časih, reči hočem, kadar ima človek kačo-v žepu priskočijo nu pomoč v popotnih potrebah. Več kakor hvale je vredna vljudnost gori imenovane družine, ter prijatelju Fr. Zajec. Z solzami v očeh sem se moral ločiti. Ne morem več, vso čast in hvala njih dobrosrčno-ati.
Dotični bon, Edvard Prudent, je menda mislil, da Nem njegov suženj, dal mi je "najbolje" delo, dobil sem namreč službo, du sem po noči ne I po jami radi ognja, in čistiti "zoomp." Da bi se bilo trdia huti ognja, tega ne, ker je voda padala od vrba, ni je manjkalo pod nogami, ne okoli iu okoli mene. Dvakrat aem ga vprašal za sametto, ker bi rad šel nakla-
II.
Vstopnina: Za člane in članice j dat premog, u zaman.'Za odgovor 81. . druge »lame proste. Dni||atn dobil, du imam dobro delo. člatli(ice), ki ho manj kot 6 milj |mfti srni hotel svoj zaslužek, tu-oddaljeni in se ne vdelefte veseli- di nič.
ee, p« plačajo 81. - v društveno j »VK-krat sem slišal, ko Vem bil blagajno kot kazen.	j ^ druf|h (lržavah unije, da je IIL
« Jn .i	d'lavaka unija. Prepri-
JI. jčan sem, da je unij« povsod eno
--'iu ista. iu je le na Članih odvisno
Frankfurt HeighU, IIL — Zad- kako obiakitjejo seje, le tako na-
nji čas, ko sem tukaj po III. ponti- prednje delavska organizaeija. V ^tl svoje stare kosti "gospodom;taienovani jami ao mi v 15lh večt-Tinaftorti bil aem Še dosti v dob- rih tuojo večerjo popolnoma po*-rnu stanju, edino mojim raztrga- pravili, bolj kot sem jaz 'sooutp;" nirn fepoin nisem l»il nič kaj pri-t vzeli no mi tudi rokoviee, pipo iu jezen, kakor ttolterien ni.	tobak. Jeeett nisem bil nič ker nem
V prvi vini i se imam zahvaliti vedel, da je bil rojaki John Žab-družini fcahjak v Royal t on, III |a jak bolj otkmlovau, ker njemu «o pošteno |H»sire*bo. katere nr bo- vseli najdaljši sveder in kramp dem nikdar pozabil. pri m»bra-!v vrednosti $H. Kaj takega se nil tih in seat rah naše matere H. N. j dogodila v W Va. po unijakih ja-' IV .1 %e dobijo, da tudi v krili* mah.
Akoravno sem šc novinec v državi 111. vidim, da hc delavci, naši rojaki, dobro organizirajo, in z ustanovitvijo društva štev. 313 napredujejo. Ker je pa W. Frankfurt precej velika naselbina, želeti bi bito, da bi vsi Slovenci in Slovenke bili &lani(icc). Slišal sem, da je precej ženak prUtopilo v i-oienovuno druitvo. Mislim pa, da ko bi bile tukajšnje ženske složne in dekleta (ako jc kakšna?) in bi h pomočjo moških članov ustanovile svoje žensko društvo, kar bi bil velik napredek. Mislim namreč. da bi se nežni spol med se-IkiJ, kar ac namreč društvenih stvari tiče, bolj razvijal, kakor pa med moškimi -člani. Poskusiti ni težko, če bi nc šlo, bi pa pcljali-c, še juz hi pomagal po vni svoji moči.
Dolžnoat vsakega jc tudi agiti-rati za naš delavski dnevnik Proaveto, in bi nc smelo manjkati nobene slovenske hiše. kjer bi nc bilo tega vuaopina, kujti ni boljšega, bolj naprednega in jiodučlji-vegrt lista, kot je ravno Prosveta.
Kakor sc čuje, obratujejo po državi lil. vsi premogovi rovi in du hc tudi delo dobi, kakšno, vsak svoje «reče kovač. Kdor hoče tukaj v 111. delati na premtgu, mora imeti "certifikat" t. j. State Miners Kxamining H,oard, ker se drugače le težko pogreti dobiti delo za nalagati in kopati premog. Ako ima kedo prijatelja, da ga vzame k aebi, je pu zopet odvisno od bosa, ako ta dovoli. Pripeti nc pa labko, da dobi delo v jumi ene ali druge vrste. Ne želim po iioIhv nemu nc, da hi Šel čistit 'zoomp', kakor sem ga jaz.
Strinjam sc popolnoma z mnenjem g. Fr. Kerže-ta glede bolniške podpore. Slišal hciii, da nekateri člpni (sainei) v slučaju bolezni si Kami kuhajo, krpajo In o-pravljajo druga domača dela, kar je pa popolnoma proti pravilom. In razred za #3. — dnevne bolniške podpore bi ne imel prej ex»tirati. dokler ni dovolj članov. Pa brez zamere.
Bratski pizdrav vsem sobratom in sestram naAe slavne in velike S. X. P. J. kakor tudi vsem sobr.
sedaj nimamo jirsveTTT^ ja tukaj. Bde« i* »ST** uo 123 glasov, drugi p^L*. *** bil poražen. p„ nedi !,l>0 kem v uradu. Iiuut j, 7,Z" ** niral kot pu se še nsj^ kal" za "job-. [M štetju ^ pa pridejo na dan v sleparije toda , Ukoj poskrtjejo. liutu je k I ist i'ni m mogotcem 0«i T^ ga itrajka v želodcu, kiiier^S v Clifton in Morene **
Plača je šc dosti	,
kljuka in 40c, ku bi leiski.1 mensko drago ne bilo vh, Tuk ^ nji bakreni gospodje prav dobri ljudje, le p^JJ'* daj ho *'a* sa ^rnjaške potr^ miljonov bakru in sieer S8lll 16 centov funt. U pomitlijte". ne jih pu po 8«/,c funt. KakoU živeli, ker ne marajo „0lC profita, /.gubo bodo napr.J potem jih pa obirute, kaki bl HO.	*
Meni so se kar krakodilovpw vlivajo,ko sem to čital, in ^ še bojim, da bi me kakšen teh Kpodov ne napadel na ulici, J mu dal en kvoder, du bi vi u kaj jesti. ...	^fk
Delavske vciti
Cleveland, 0. Velika
jc vzdignila abtdžbo proti John (; Owcn.su, tajniku Clcvclandske dt lovske zVOžc; 111 ('liar. B. Smith radi podkupovanja od strani kou traktorjev.' Obravnava se hode t kratkem času začela.
Ti obdolženci so na pn,««« Vsak jc moral položiti $1000 -varščine...... 1
Zastopniki zidarjev, stavbetft mizarjev hi kamnosekov so p,4 lagali xa novo obravnavo pred porotniki; Ti hO tiamreč prepričani, da ao unijaki uradniki dobili velike
svote od podjetnikov ob ram štraj-ka, in da so bili delavci gol« orodje v rokah uradnikov, in d« so ti poklicali delavce .na štrajk in wtega poravnali, kakor -o do-bili denar od delodajalcev. Kakor ho razlionc ipriče izpovedale, a različni "delavsk,?" voditelji d» bili od faznih podjetnikov $'51(11 do 5000 v svrho, da bi delali nato, da ne bi delavci zaštrajkzli. J
Delalo sc jc tudi nato, da bi vi podjetniki dali eden odstotek od svojih dohodkov raznim uiiij<<;ii uradnikom, da bi ue poklicali delavcev na štrajk.
Vsled aodnijske preiskave je !»il poravnan sedaj npor med podjetniki in zidarskimi delavci.
MIZARJI STAVKAJO.
Chicago, 111. — Mizarji pri Olson Desk Co. so zastavkali, da s-vojujejo krajši delavnik. Večini fitrajkarjev ni organizirana delane razmere ho slabe. Delavnik maša «de«ct ur iui dan, plače simiike.
Stavfearji zdaj zahtevajo dt vet umi delavnik, praznik v sob^l I>opoldiie 111 povišanje mezde
Zdaj ho Htavkarji pristopili 1 organizacijo tesarjev. Vodstvo tu-varne se jc obrnilo za jsilicij*ktt pot noč, '•	t :
V ponideljdk zvečer se vrii »hoi vseli mizarjev, ki delajo v torsr-11ah za pohištvo. Sliod se vrii M 2431 W. 12. ulk-a, iu ima ns*« orgatiieirati ink>ai je v tovarriafc za |yohištvo.
BRUTALEN NAPAD HA .. KARJE
Washington, D. C. - SsnfoP luglesias, p^rdaednik "Svobod delavske fcdcracije" in organfas-tor "Amer«ke tlela wke fed«^ je", )>oroča, da je policija hvm* skrajno lirutalen napad ns kajtfče prUati*Mio delavce 1^ lila je dva tTelsvca hi m jA f težko rannila. "	^
Pristaiirščni delavci im. rs»lu» pred stavko SO centov m* Zastavkali so, tla si l«boljftaj«J» žue razmere. Poltei.ia j«' brutalnimi ineUsiaiui zlomit! ko, in je večkrat «led n)** b ni talnega nastopa l»rišh» do »T padm a čtrajkarji. Infledsi P
roča, da je HN- * £ "Z umorila nekega fcrajkarjs, r*m jih je |»et, dve ietii in nekrp troka.	»
iu sestratu napredujoče S. S. Zveze.
Zdravstvujte vsi čitatelji prednih lintov.
Stara Jerhovna.
1»
na-
Ballavna, Arts. — Novembra meseca I. 1. »o bile volil ve, in še
RUDARJEVA U»0DA Indiana, Pa. — Tri
mrtve rudarje prinesh nika R-ihindaic. ki -o P^' lev e kap losi j«'	..
Rešilno moštvo je dela^» no skozi dvanajst ur, ds j' fr d Ho akoai tone tkrlovwr w P do poite«rešenih rudarjev.
PROSTJSTA
mi, je itliinl, Ua kliče na pomoti. Ko je prihitel tja, je videl bežati <*1 hWU> t »'«111« senco.
Oblasti ho nagnale krvne ia>e aa aled napadalca, ki no sledili dvakrat do Heliuaovcgu duma.
esti i evropskega
bojišča- yuu
UotaaovlJoao ». aprila XJ OV lakorp. 17. Junija W7 ltOd	^m	v drl. llltnole.
0	LAVNI BTAN: 1067—M 80. LAWN DALI AYR, OHIOAOO, ILLINOIS
UPRAVNI OOBOB; Prodaodaik: Joka Vofrtft, bo« 890, La Balla, IIL L Podprodaadaiki J. Bratkovi«, B. F. D. 4, box •«, Otrard, Ku» 1L Podprodaadaiki Jolof K u halj, »40t Swing avo., Bo. Okiaago, IIL Tajniki Joku Vardnrbar, ITOS Bo. Lawadala Ave, Ckiaaga, III. Blagajaik: Anton J. Tarbovaa, P. O. Boa i, Olaoro, IIL Zaplaaikar: Jaha M o Ink, 400« W. Blat Bt., Okiaago, 11L
MADSORN1 ODBBK: Jat« Ambroill, 351 hox, Caaonnburg, Pa.	v
Paul Rorgor, 741—lat BL, La Balla, 111	J
F. R. Tauakar, «74 Ahaaj At*., Boak Bprlaga, Wfa. ,
POBOTNI ODBBK i	I • /jjjj
Aatoa Hrast, Ml-oe&tk Avo^ Na« Dalatk, Mlaa.	,
Jod« kadidok, «7P box. Rmithoo, Pa	\
Hudolf Ptotordok. a« boa, Bridcorillo, P*. Jtiakob Miklavtit, L. llox 3, Wlllock, Ta.
URKDNIK '-rBOOVBTBl i Joft« Sa'artaik.	•• " * <
VRHOVNI IDKAHIKi	• »
P. J. Kara, M. D., 0101 Bi. Ulalr A«S OUfolaad, Oklo VBB DBNAKNB fcADBVB DV BTVABC. KI aa IlOoJa gL apravaosa ia fl X. P. J, aaj m podUJalo u aaalovi
JOHN VEBDERMAR. 9667—60 Bo. Lawadala Avo.. Okloag«. OL VrITOZBB ULKOB OBNKKALWBQA POSLOVANJA aa »aSUJaJa aa taalov.
JOf.B AMKBOŽIČ, Boa BAL Oaaaoaabars. ta BADBVB PRBPIRLJTVB TBBBDf B. M Ha Jlk rodUl prra ta drago ta •taaea, ao padlllaJo aa aatfovt
ANTON HRAST, ail — »Bih Avo., Now Dululh, Ml.« gBI DOPISI .raapravo, eiaakL aaiaaatla 114. at "Froaooto" aa padftllat« aa aaalov;
1
URRDNISTVO "PBOBVBTB", SSS7—SS Bo. Lavadal« a»a.. Oaioago. DUaul*
VBB UPKAVNJlKB STVARI, aarodaiaa, ogla* aa podlljajo aa aatfovi \TKAVNIftTVO "PKQBVBTB", 8SS7—Of Bo. Lawadala Ava. Ohtaaga, IB ▼ koroapoodaaot • ujaldtvoai B. M. 9, sradatHvaai la apvavalftlvaa "Proa~ata" ao rablto Uaaa aradalkov, wirral aaHftta aartov ko Ja ta aavo d ako lalito, da bo vmka atvac kliro nlai
i
Sojo |Iivb«|« oprooaoso odbora m orlljo vaako pr*« nrodo la tvotjl dotrtok o aaoaocu. Zodolok ok oal ari popoldao.
VIHAR JS ZAHTEVAL 39 ŽRTEV.
Sirom Amerike
PRIZIVNO SODlftOE JE POTR DILO SMRTNO KAZEN.
Albany, N. Y. — PrisCvn« sodišče je potrdilu obsodbo ti r. Arthur Warren NViilta i/. New Yor-ka, ki je bil obsojen ,nl električni strti radi umoru njegovega IiihIii John 1'eekn i/. (Irsnd Knpidsa, Mich.
Waite je sedaj v King ftlngu, kjer čuka, da «a posude ua elek. irični atol.
SLOVENSKI ZDRAVNIK
S3* Pena Av., Pltt.burgb, Pa.
................................
—	Dr. Sala* h
jBittnBKi vcaakl tdrov*
\ V nttakHiika, W^^^Ki. \ ki Im* »•"•T-^^mmUif m aa t*** •* *
POZOR KROJAOl!
Sprejmeta so v delo dvn kroju* če, in sicer eden xu iadelovaiije lilae in tlrngi /u telovnike. 1'lučn pu dognviWu, delo ji- stalno. Pridite oaelnio ali |»u ml piWto: Tony Portuna, fMHJ Central Ave., John-•town, Pa. (April 1». 10, II, 1-'. 13, H.)
Mfijat^^ttfcort!
UiUmr naUM.
_ Vm balaaol, ki prlp* Mtaks »<lr«»liB |M ««r»JUnl w«t*4l. Ka-kur kltro upaaiu, »»w aaoaka>«j»alka •motno.t. M iakall«. tMMV«4 »rtait« la
v«m ]• IntM ««Mt |HJ»rnll
au<**|* mvI. kl »•«! to BMhavIa «4«
Vim v kr«tk«ai Un. MrdrweU aJl ».hIi.« kil« oadravlM v •• srak la alMr kr«« •*•
•nialj*.
HoU.nl mak uri«, kl aa»«r«tli» >•»•• lina v krUu I« krkta In vtea'k lu.1i ifullnnjn vndn. Mimvlni « r«.*a««at)a.
lauHMun, tram la, Malte«. a«aall»a, »rka^i c«ia 4kr*n* In dry«« ka«M MmoI.
kl naal«naJo »ala4 nall.la krvi »««raaiai a kralkam Imu In al |M»traki»a iaUO.
Ura4na nr«i V »«naMiklk. aratek In
Mtkln t»<l »Jutra! do JI. fHl«« V Urklk. »atriklk In »akatali ad t^ ar« ifr. IraJ do 4. ur« «v«4«r. — Ok »«i«IJak aa 4« 4vak popoldne
• pm»U — 4«l«ai. — FrtOtla a.a«aa — N« poacWIU Ima la »ta^lbal
Bdravtm imm nwika naaba_
KADITE TILLMAN 0I0ARE.
Clear Havana Cigar ......10c
Ibykui Cigars......... .# .10c
S. N. P. J. Cigare........10c
Tillman Cigar Co.
Al'KQHA. MINN'
FONOGRAF
za vsacega
Nsciianjsm rojakom, da sam odprl trgovino s mešanim blagom
In aa priporočam aa obilen oblak. — Vaaketnn bom kvelel.no |ioatro-gol po r.merni etto}.
AMTOvioRMIK,
HKRMINIK, l'A.
AMGLElKA MORNARICA JB OMEJILA SUBMARINBKO NEVARNOST.
ARCHITECT 118 N. U Silil K., CMtifi,
kl Jo Izdelal načrt za gl. urad B. N. P. J. eo priporoma Slo-vencem za izdelovanje stavbinskib nsčrtov. Tal. Kranklia ftlOI
TKL. NA DOMU AUSTM.' MOOd
RAZ8TRLEBA V RUDNIKU
1 1 I" i. v aprila. — l.o»d Ro-^ t t Vrli, blokodni mlnhter, je n javil, tla je aubmariiMka v resnW'l veliko uianjfta, ktkov m«, p« iflosi na papirju. Vtitfke aulmiarinke ne sriaejo to-kak»»r mi groaile, <la bodo gri-,lf Zdaj He potapljajo v večini »»•»Un.aene neutralne linije.
•MT MESECEV PRISILNE DE LAVNICE, KER JB ZABAV UAL PEBDSBNIKU.
HJZER BO ODOOVORIL
«>« L.udon. — V cat se »i d« Ini «-r*mr Vitjem v krat. ' >»ial pn.|f|«H nriikAkeinn ljtal-1 "» »ploh v«emu nvetu, Vi 1h» l«k lalgavor predsedniku wm* u m /aIi nienbn drla vam iiara-natsrvedi Kajr.er je d«-^iUoaov ifnvor radojti aredo siinadiiem stanu in ta-
PROSVETA
•O+MIO 0	01
I KLETVA.
Z Spisal August Aenoa. — Pre vel Starogoraki. J »»CMOM.......................
/hni I sem |hm1 mestom četo. To je storil trnli prior in Berislsv. A ksj T — /jišfcrts Ivaniš * zo-luni. To so /veri v človeški podobi. Krulj je prišel nu dvor. Jelisava ga ]>osadi kraj sebe. Hil je že m in k. Reee mu, da jc prišlo pismo od Sišmana, (Ui ,«• i/.vršijo raaprav« v družini. Nato reče škofu I«, nov si.emu, naj prečrta pismo. Akof stopi k o-kuu a i/ mraka vckHkue (Jorjanski.
"I «lari Forgič!"
In Porgačev bussdovaji pade na Kraljevo gla-\4f Kri oblije kralju in on i po hodnika, a Na-varelli sam raujb'ii odbija ir.dujiiiško orožje.
Mestu se zapre in pijana,vojsko vzklika:
* 'živel ji kraljica Marija!" Slišal se je žvcukct orožju (Jorjanski je prikupil in opojil vojsko. Na-viilili smo na zaprl u vrata. Solza mi je zalila oko. Hotel snu zlomiti meč.
In kaj ar je zgodilo potem? — vpraša Stjepko.
Vrata so m' odprla. Hoteli smo planiti v oiewto. Ali iz mesta; pride krvav Laekovič s svojim očetom in ranjeni NavarHli z neS|»eljsikiiiii vite-/i. •• Prepozno je," malhne Laekovič z roko. "Vojaku .)<• podkupljcuia, kralj rtfhjen na smrt se je predal (Jorjanskemu in nam ukazal, naj ne preli-vamo krvi zaimm.
"Oli, zakaj smo prišli sem? Kralj moj, ničesar mi ni ostalo <*1 telx\ kalkor ,tu krvavi pas. Dal mi ga je, tla ua ^meseni v Nempelj kraljici Margareti. Na l»eli svili šc ne kadi poštena kraljeva kri," je vzkliknil Navarelli. A jaz ves besen mu iztrgam pas ir. roke.
—	Ne v Ne ape I j! Ta |>as bodi naša zastava! Pod njim operetno kraljevo kri!
Po noči zapustimo mesto. Z nami je šel plaka-je, obupen brat škpf Pavel. Na vedeki krvavega mesta iprisežemo na krvave »mtanke Karla, da ne bomo mirovali, dokler živi Jellfsava. Začeli smo se vojevuti, <reča nam nt bila mila. Povsod izdaja. Tudi Laekovič, ki je prisegel r nami, Izneveri se in dvigne juntfško orožje na nas. Proklet kdaj ie a t
—	A kaj * kraljem? — vpraša Stjepko.
—	Kaj t Mfadec — se nasmeje grenko Ivaniš.
—	Odvedli so ga v Viiegrad, zalHi mu rane z otro-vom. zadavili ao km! Nad mrtvim truplom so slavili pijano slavje Hišman, t k) r jan ski in JeH-jevr. Danes pridejo v tem alavju sem.
Pozabili so, da je Ko« ua nebu, da še sedi na vratu, llorvatova glava. Prišel je čas osvete. A ti inladec. — skoči Ivtuiiš na noge, —ako drhtiš od strahu, ali ti je sedaj mehko srce vsled usmiljenja. te ptmljcm s 1em mečem takoj na oni svet.
—	Ne b'»j se tirat! — reče junaški Htjepko,
—	mojem srcu je jrloHsiko y.apisuuo: Smrt za pravdo in xiikoii!
—	Ila, — krlkne Ivan Horvat ln pokaže s prstom v dolino. — (Mej, vae "blišči. Napočil je fas!
Kakor blisk j»tt£iie Ivaniš buu, vzame ščit in buzdovaii. a nato trikrat zažvižga. Drevesa iu grmovje «ssivi v istem času, prikažejo se sulice iu sijajne čelade. Ali ne sliši se glas, hiiiiio šepet je šel po gozdu.
—-Htjepko, ti ostaneA tu s strelci! Pluti prve konjenike njihove, naj gredo, u ko pride glavna četa, tedaj sipa j !	^
—	A ti t — vpraša Stjepko.
.Iii/. grem s konjico spredaj. Prior in Beri-slav s križari zadaj, a Laeko plane s pehoto z brega, ko nustaiie metež. Sedaj z'bogom, ne sipaj pu-šie zaman! —
In izginil je v gozdu Ivaniš ban.
Stjepko raadeli sterlee, skrije se za drevo iu gleda: Sedaj gredo. Naprej gre Četa, kopje odseva, kakor zvezde na nebu. To ho nami konjeniki, ki jih vodi debeli velikan Blaž Porgač, fan o koraka konj, a v i h ija sedi leno us njem. Vročina je, soparno, a v okolici ui žive duše — miuio palatinov dvor »e beli. Tu jili čaka odmor iu veselje. V glavnem ki tl< lu je /lat voz, v Vozu kraljica. Okrog njih velikani (Jorjanski, Korog, Mrki«', Prodaiiie i drugi. Stjepko po/.na vse. /a njimi /npet cela vrsta vozov m vojakov. Prva čela je že sla mimo Stje-pka. On p< grabi meč. Poletel bi, a ue sme. Sedaj, c vo, prihaja glavna četa vojake in kraljimi. Leno stopajo konji, leno ljudje. Soparno je, da človek komaj »liha. A ulej čudo! \a mali v»e oživi. Zasliši m* vpitje.
.lelina\ a plane v vo/.u po koncil. Kaj je!
Mladi Nikola (ioijanski pribiti k očetu:
Si rasno! l/daja! 1'orgae sr bije. Meče ir.
nožnic'
lu znujali ho jueei boljarjev, kraljica omahne v \ O/.ll.
K akni hiiuiI o»» veli« bije Korgačevo četo Ivanih ban, nad njtm se \ ije krvava /ustava — pas Karla Dra«kegu!
Smrt ubijalcu!
Imuij naleti mi konja, junak na junaka, Lomi se. kisi, grmi in ulave lete t. ramen.
Km puliti, ii xeiiiljN se iileči \h|hh'iI je «laii niMN.i v»litju Ivaniš ban n-ka glave, kakor lev ter «t«'lii |»<'l 'lu vodje lorgača. To je kraljev kr-\ u i k ' j -»pr, jme pbirilo. Vrauec Ivantšev naleti n»i r.uun. a. ii Mtblja Porgačcva se zasveti! (Jor-je Ivaiiisu' I vmiiiš .mUKih-I m njego\ liudzovan pa «1« I t> y.o'e\ lirtief,
fn oi. Ut aljrv ubijalee v/.klikne Ivmuia
I >• «.■«• omahne, « sr f«»|M"i tlx nine. Po\e>.e /a u K J.ur blmk st* ukrene ban«iva »ubija ni i t«|l»»ti ubiva I'(»\s<m| krik povsod buntih < 11« in Niiirt 1'orgneevi ljudje v umikajo.
/.tu.....i yla* "Naprej' Živela Marija'
i .i h n ... 11 nn |h*imh k bi v 11 o ki<|el<> To* |r < .■•» |n i
> i. 1 < o j.iirskini! Sipaj ! \/klikne ^'.jt pko •■( P-in . V /ubrtte in tiila«! v «>.| |,i s, /i oni \ n popi,iii lou i j in stok ljudi,
• iu
r.
Forgačevi ljudje beže. Med stoji palatiu Oor-jaiirfki in bije z mečeui po lastnih ljudeh.
Naprej, lopovi!
Iz kraljičinega vo/.a /.ase sliši krik.
Od zadaj je planila črna iVta z belimi križi na plaščih. To ao križarji. Mrka je ujibova obleka, mrk je njihov obraz. Samo kopje seva in bode, ruši hi kosi pred seboj. Pred četo je mrki in mladi Puližna.
Jasen je danes itbraz priora Vranskega. S4rl bo kači Jelisavi glavo! In to je njegova davna žel-js.
—	Naprej križarji! — zagrmi prior in poleti k vozom.
Na njega plane mladi (Jorjanski. Njegova sablja zablišči nad priorovo glavo, ali bdiijc mu jo lierislav. lu koplje križarsko prode re sree Ivana (lorjuiiskegu.
Nastane krvava gruča, prsi krvave, pest udarja ob pest, meč ob mrič. Me<I kletvijo, stokom in molitvami pije nulia zemlja vročo kri. A sred te gruče stoji kraljičin voz. V vozu kleči Jelisavu kraj pol m rt ve Marije. Z roko se drži za prsi, bleda je, iu ne ve ali naj moli ali 'koine? In ona moli preklinjajoč.
—	Boljari, rešile kraljico! — v.pije palatiu (iorja-imki iu se postavi z golim mečem kraj vozu.
4— Reši. nas — ga zgratbi .Jelisva za rame.
Ali v toiu .privali z brega nova sila. To so čete Lacka Horvata. <)d vseh strani drvi ligina voj-«ka. Holjar za boljoroun gine zo brami)M> kraljice. Ali ligaški krog ne čiuidalje oži. Vse kočije so pre-vržene, dvorjanke kleče in prosijo milosti, zlato in biseri leže po zemlji. .
Kraj vo%a stoji Nikola (Jorjanski, palatiu. Krog njega pada junak za junakom. Pšica se mu zasadi v rano. Ou ne trene z očesom. Samo eno je, ki mu, kakor kladivo bije po srcu. tjlas Ivamiša bana. Vedno bližje iu bližje. Evo ga. Oči se mu za-iskre:
—	Ila, tu si kraljev ubijalec!
Zublisku se Nikolajeva sablja, lab i je jo Ivaniš ban, razkoljc ščit iu Nikola pade na koleno.
j— Odsekaj glavo— ukaže Ivaniš Horvat vojaku.
(iorjuiWki zadrhti, sablju se zasveti in glavu odleti. -	—
—	Nikolaj, Nikolaj moj — zavpije Jelhiava, kakor ranjena zver in se udari po prsih in čelu. Po obleki se ji razliva, kri tliorjamkega.
—	Berislav — zaukaže Ivaniš — odpravi vo/. pod bre#. A vi, go.ipoda — ae obrne k boljarom — predajte se. .Jetniki ste hrvatake lige. Za glave se ne 4x)jte. Vaše čete so unktane, vodje ubiti, odložite orožje.
• Molče so otipasali boljari meče in je vrgli pryd bana Iva niša.
Kraljev'voz krene pod breg, a za vozom jetniki in dvorjaniee. Tu se bo sodilo.
In sodilo se je. V krogu sedi ban Ivnniš in prior vranski Palilna. Kraj njega stoje Laoko in Stjepko Horvat, u na strani Berislav Paliina.
Pred nji bi zasajeno kopje, a na lijem se vije krvav pas Karla Draičkega. Pod kopjem jc mrtv^ glava Nikole (lorjaimkoga. Tu stoji ki*aljev vo% a v njem polnirtva kraljica.
—	Jelisava Kotroniauleeva, tudi liči kraljica uaj sede. Ali veš zakaj si sedaj pred nami!
Jelisava je molčala iu gledala v tla. Ivuniš nadaljuje:
—	Molčiš? Povem ti /a*. Teptala m plemstvo, toptala narod, ti in tvoj ljubimec. Vzdignili amo se. Sklenila si a naimUv Požegi mir. Prelomila si ga in poteptala. Pripeljali smo Karla Dračkega. Poljubila, si ga, kača, izrodek žonaki, prevarilu ga iu ubila. Ali kazen iu muka, da se pokeaaš zu svoj greli. Vprašaj krvavo glavo palatum (lorjiiu-«kega. lu te ugasle oči govore: Ni kazni, ui muke. Palatiu je plačal z glavo, a ti plučuš z življenjem. Celo svoje živlejnje boš prebila v ječi. To bodi tvoje plaičHo, to aakan. Temu zakonu, ki je pisan na krvavem pasu Karla Dračkega, se klanja tudi mrtva glava Nikole Gorjannkega.
—	Milost — zavpije Jelisava.
—	Milost —zaplaka kraljica Marija in poklekne pred bana.
Vatami kraljica Marija! Tvoje roke so čiste. NI jih oškropila kii. Tudi ti greš z materjo, da doš porok, dokler se ne vrne mir v tej deželi.
Kraljici ae stisirota druga k drugi, n Ivaniš nadaljuje:
—	Vse zlato iu biseri pripada ligi. Iz tega se na rede železni meči /.a zavez no vojsko.
Ban utihne in naokrog nastane tišina.
Pred bana stopi sklenjenih rok, bled svečenik, Ivan (Jorjanski.
—	OoNpoil, vas suženj sem. IMnli ate mi očeta, ubili atomi rod. OsvetHi ste se. Dovotite, da jih /.akopijem, da jih ue pojedo vrane.
—	Ivan — reče ban.
—	HvHčenik si, nisi se boril z nami, svoboden si. VV.emi tmpla sorodnikov, tudi truplo očetovo pokoplji. (llavo pa p«Wtljemo v Ncmpelj, vdovi Kar-la Dračkega.
Ivan (lorjaiiski pogleda očetovo glavo in vzdr-
htl.
—	A kje je tvoj brat? — vpraša Lacko Horvat. — Kje mladi Nikola (Jorjanski?
—	Ne vem, ali je živ ali mrtev! — odvrne svečenik.
• • •
—	Tu sem /aakrta / %«»bmi Nikola ttorjan-ski, skrit v goadu vrh brega. Kraj njega leži ranjen junak Ivan Morovie
- Moisivič. videl **ui vae. sltšal ^nmmIIni — pot i e*r Nikola Plemiča.
• Prilegamo, da ne b.nno mirovali, dokler >i\i le e«lrn Horvat iu Paližiia. Smrt lliovatiau, smrt Paližnooi, <w*vertn jr moje »rvljenje, oavrta moja nada. (»j ti krvavo truplo mojega očeta in mojega rodu Želel bj amrt, a živeti bra-em. li. »et i /a i si vet o.	J .
lil i»ls<la junaka se xskolnets.
(Dalje prihodnjič.)	*
1E1E
irar
im
0 Vofni spomini nemškega vojaka. 0
®	Prosto prevel Jože Ambrožič.	1
večji del mesta, le
1B\
(Nadaljevanje.)
Bili so v nasprotju z vsemi ilru-gimi 4»oguni, ki smo jih videli do-sedaj; tresli so v«e po vseiu telesu, usta so jim šklepetala, in ako jih je kateri vojak nagovoril, ho-teli so se zgruditi od strahu. Kako drugačni so bili kot prebivalci vasi, katere smo videli do .<edaj. Zvedeli smo vzrok/iijili nervoznosti. Bili so iz vasi, v katerih je divjal najhujši vojni inetež. — (kl tod tak strah.
Videli ao vojno v vsej svoji grozoti, — goreti svoje hiše — in ce-; ste polne mrličev. ln to jim je ata-lo še vedno pred očmi. Postalo nam je jasno, da jim ni le strah utisnil pogled preganjajoče divja-i&ine, — ampak tudi sovraštvo do nas— usiljencev — ki smo jih na-I padli v noči in megli in jih pregnali iz hiš. Iz njih oči je govorilo sovraštvo, ne samo do nas, ampak tudi do belgijskih vojakov, do vsega, kar nosi uniformo.
Na večer smo odkorakali naprej, da dusežemo glavno armado. Belgijci so se v temi pomaknili še dalje nazaj, in se koncentrirali v bližini trdnjave Liš. Vsi o-kraji, skozi katere smo korakali, bili so v plamenih. Pregnani lastniki -so sc vlekli mimo nas kakor procesija.
Žene, katerih možje mogoče tudi branijo očetnjavo, otroci in starci, ki so bili suvani sem in tja, ker ao ibili povsod na poti. Brez cilju in gotovega smotra, brez vsa-keka prostora, kamor bi položili svojo glavo — vlekli so se mimo nas kakor vlaki nesreče in siromaštva — prava podoba blaznega ljudskega morjenja.
Prišli smo zopet v neko vas v kateri so morali pred kratkem živeti premožni in zudovoljni ljudje. Sedaj seveda ni bilo drugegu kakor podrtije, med katerimi so ležali mrtvi belgijski iu nemški vojaki, in kup civilistov, ki so bili ustreljeni po vojnem sodu.
Proti polnoči smo prišli do bojne vrste, ki se je trudila, da zavzame neko vas. Vas jc ležala v okolici trdnjave Liš in Belgijci so jo branili jako trdovratno. Tukaj smo morali znstaviti vse moči, da smo vzeli sovražniku hišo zu hišo, cesto za cesto.

žati, ker niio bili dovolj preskrbljeni topništvom. Trdnjava in njene obraiulMie črte zunaj so bile še vedno v dobrem stuuju, zato še niso bile zrele zu naskok in Nemci so se morali umakniti z velikimi iegubami,
Vaa poročila so si bila protju in tako nismo mogli do jasnosti.
Medtem je topništvo vzelo t igluja vo pod svoj ogenj, ki je še nemškim vojakom vzbudil strah. Najtežje toponištvo je bilo postavljeno proti modernim trdnjavskim napravam. Vojaki niso vedeli do takrat, da ima Nemčija 42 centi-meterske inožnarje. In ko je bil Liš že v nemških rokah, šc vedno niso mogli vojaka zupopasti, kako je bilo mogoče to šestnietersko že-Jezobetonsko zidovje porušiti v par urah.
Raid i moje poškodbe se nisem mogel udeležiti teh bojev, uli pripovedovali so mi vojaki, kako so vzeli trdnjavo za trdnjavo.
Topništvo vsega kalibru vzelo je forte pod ogenj. Sedeinindvaj set centiuieterski in 42 centimcter-ski inožnarji so rušili zidovje. Že od daleč smo slišali, kadur je počil 42 eontimeterski možnar. Med nekim skrivnostnim sikanjem, ki je trajal sekunde, je letel izstrelek po zraku. Kamor je padel, jc bilo po več sto -metrov iiu okrog vse pokončano. Kolikokrat pozneje nem se čudil vsem katakombam, ki so jih naredili ti izstrelki.
Kamor jc padel izstrelek in se razletel, pritisnil je zrak tuko, dn še Nemci, ki amo bili daleč vstran, nismo mogli dihati po cele sekunde. Da se peklensko delo izpopolni, so priplavali v nočeh "zepeli-ni" in sc udeležili uničevanja.
Vojaki zaslišijo naenkrat Topotanj« propelerja iu motorju nad seboj. Ze<pelini se čim dalje bolj bližajo m ko so v obližju trdnjave, jih še le nasprotnik odkrije, ki z žankometi itšče nu nebu, da odkrije strašnega sovražniku.
Ropotanje propelerju in motorjev je ponehalo, na to ac pokaže v zraku ostra luč samo zu trenotek. Ze pelin je pogledal, kje we nahaja — in nato je bila zopet tema iu tišina — trenotek pozneje za-
so stale boljše J,*, ^ 0*Mloč je traj,! 1,.,;^ j
<■«"> za v zet] 1(1,v	»«V|
j* prešteti žrtvi	"J
obeh straneh	' MW
Stanovanja, k lot i,	.
Nu '''ji )"
';'"•."'"•'• i* .v, i,, „ «W
l>i inrto kukw.u vr^ii J "" v "»fi iK^. rl
. »»Jaki iu n,«^«
mi otroci žali mrtvi
i:..........'V'^"" ,',V|"»'ak« fl
v nas- kor «> jnii .kivgle i/.
i priti j nile luč živijt ,ja. Pra^ILS
tu lezi noiu.ski v<ij;i,, sive belgijske že,K. tau, ;
ki > ^.ra!, se, iter se je oddeiiil krfevitu J škega vojaka, iskajoe /,(,| Ali nu smo vso uo.' stitlJtj
vbadajK, morili in tolkli
vilno in krej>k<» kol >i.t .VnJ-l ln vendurga ui bilo iacH „ J tli pri teh prizorih iinel ^Ji hi UHiniljenja v očeh.
Tu .>e ležal n. pr. neki ^ J gorečo hišo. \tW. ,lnu <lo koftm, žena iii ii«-«.T- stil *1())J na a ije go vih pr.<ih jokali t*J pretresljivo, du jih ui i!,i|0 če gledati. Veliko mrtvih jTS sežganih, živina ji, v goreeik^,' vili tulUa in njeafco tiiJeuje inešulo z jokom iu vzdihi uur^ čih. Todu, kdo, je mislil na bližnjega. Kdoa- pode, obleži, kdor stoji, mogoče še znia^a.
To se naučimo v vojaški ji in vojak ae ravna |k> teat.
Med mnogimi se je vzbudim, čut je in «o delali kakor ni. Marsikateri ui aiogel videti popi-eje mrtveca, ali rane, je obvezoval vojake, tki mi jka bile potrgane roke ali noge tnl gn-nat.
Ne kla bi delali to i/, srčnega nagiba, ampaTr sebi so rek ii, jutri ls-deš mogoče ti ]xwuoči potirlmil To je zdrav egoizem, ki iz trdega človeka naredi nsrfiuiljenega brv ta.
(Dalje prihodnji?.)
KRAVA PRODANA ZA $1M
Peru, Ind. — John 11. .Miller je prejel za 45 glav žive durlimnoft pasme $29,000. Za bika je dobi $1,700, zu neko kravo s teletoa pa $1,800. Kupil ju je P. J. Fow iz St. Clou da, Minn.
U BE ŽEN MORILEC PO HUDI GONJI USTRELJEN
Začelo se je <l«niti in tako smo grmelo je v trdnjavi, razstrelim je lahko videli Inij v vsej svoji gro- sledila m-zatrelbi. zoti iu ga morali preživeti vsemi j Belgijsko topaiištvo je začelo svojimi čuti. Bojevali smo se mož)streljati v zrak, šrapnel je pokal
proti možu. Rabili sumi vae orožje. S puškinimi kopiti, noži, pestmi in zobmi smo se bili z Belgijci.
Neki moj najlmljši prijatelj se je bojeval z močnim, velikim Belgijcem. Puške sta vrgla iz rok in se obdclavulu s pestmi. Jaz sem ravno z nekim 22 let starim fantom obračunal in sem hotel priskočiti prijatelju nu pomoč, teduj se jc slednjemu jtosrečiJo, tla ga je s hitro kretnjo vgriznil v brado, in tako globoko, da mu je z zobmi odtrgal kos mesa. Bolečina Belgijca je morala biti grir/.na, kajti spustil jc prijatelju, za vpil in zbegal.
Vae se je odigralo v sekundi. Mojemu prijutelju je tekla kri Bclgijea iz u*.<t iu nepopisen stud se ga je polotil. Okus gorke človeške krvi pripravil ga je skoro do blaznosti. Mlati vesel fant, star komaj 24 let je bil v tej noči o-goljufau /.a mladost. — Bil je naj-veselejši meti nami — ali od istega časa se ui amejal.
Vteku nočnega boja prišel vtem v dotiko s sovražnikovim puškinim ktipitoui. V gneči me je nekdo udari! a kopitom puške po glavi, tla mi je čelada skočila črez uše-; sa. Začutil selil grozno bolečino V glavi in padel sem v u era vest. Ko sem *e prebudil, sem ležal r. obve-, zano glavo v nekem skednju meti i ranjenci.
Pri Lita s • tetko Berto" in žepe
lini.
1 " • h <
Moja poškodba ni bila )»oaeh-n> nevarnosti, le zdelo se mi je, da je glava dvakrat debelejša in v ušrdh mi je šumelo, kot tla imam v njih kolena brzovlaka.
Drugi nuijenei iu sanitetni
Ord, Nebraska. — Louts ilaiue-rad, ki j« ubil malo Ido Parks, je pobegnil iz joče. Na potu je ukra de| tri avtomobile, da ubeži \i države. AvtodiiobiJe je pjstil na ff sti, ko je pošel gazolin. Blizo tir-du ga je dohitela civilna patrulja, \
za šrapnelom — nato se je začulo zopet ropotanje motorjev, ki se je počasi izgubilo. Tako je bila trdnjava Liš zravnana z zemljo ena- _ _ ko, za njenimi stenami so pa le- j na katero je takoj odprl ogenj at žali mrtvi Belgijci, — sledil je!J« izaneiijal par strelov r nj\t glavni naskok in trdnjava je bilu I padel smrtno zadet v trebuh.
v rokah Nemcev.	, _ ____
__BLAZNEŽ JE USTRELIL Tli
I^ežal yeiu do 9. avgusta v bolni-	OSEBE.
šnici iu sem sc že toliko pozdravil, da aem lahko odšel zopet k svoji stotniji. Po več urnem
Hanford, Cal. — L. T. Dcnnjj« iskanju J Me je »mešalo in je v blaznosti b-
sem jo našel taborečo na pol ju.! atreiil sodnika (J. L. Mea-lo*«, Marsikaterega mojega prijatelja ! »dvokata,T C *4,f'?<,| ' ni bilo več. Moj oddelek je izgubil 65 mož, dasiravno «e ni udeležil zasledovanja sovražnika.
Bili smo dodeljeni novoustanovljenemu 18. nadomestnemu zboru, iu pripadali k četrti armadi, ki je bila ptal poveljstvom nadvojvode AlbreeJita Virtenberškega. Vojn-1 koiu ni bilo znano, kje nastopi ta armada, ki je bila šele ustanovi je-! ua. Moruli amo samo uboguti ka ,
kor čreda, ki gre v klavnieo — kaj Nashvill« ........................
zato, kaj sc z nami r.gotli.	\ letu 1916 narpavHa
Dne 11. avgusta smo odkoraka-1 dobitka. V' prejšnjem leta r 1 11 in prehodili vsaki dan od 40 do la $H,i:i(>,901 profita 70 kilometrov. -Pozneje smo izve-l St. 1-suirs Iron .Mountai«
Wileyja iz Los Augelesa. je ustrelil mestni maršal NV.J.H* lies, ko je hotel stopiti v »vtosa bil, da se otlpelje. Denny j' gut živinorejec in dobro po«w»1 okolici.
SIROMA&NI ŽELEZNlttl
KRALJI	f
a	T
' Chicago, 111. — Louisville ^
železniška <lružbi r r
iad iU
deli, da nno se držali vedno Ink- Southern žel. družba j'; seuburške uiejc, da jo v sili lahko $1,089,615 čistega profita. takoj prekoračimo. Zadovoljni bi železnici so vedno tartm*-v-ssu bili popolnmua, da ni bila taka talističnili listih, da ne olira ne»ioana vročina, bUi smo vedno'dobičkoin. Železniškim na nt^gah, vendar |>a izven kano- se zdi en jfiiljon dobieka |» natle.	hen."
Dne 21. avgpsta smo trčili 25; kilometrov tal belgijskega meste-j
DRUŽINSKA TRAGEDY
ca "Neufshatesu" na pn*e nemške oddelke, ki so bili (»ndeljeaii četrti attutudi.
Molina. Ill
— Henry
____________________________je bil tal rojstva grlia-'.
Bitka pri Neufchateau je traja jUcrtrude Harknes, kate-1 f
vo-
i latiea vzela vid. S prihrankaK ;
I--- ... « op Iran M"
u 1«*
nl^t«
armad je /mids jel a|K^eialisU. ds J° T'™
miško armado in : i>očil je trenotek, ds P <*
...	. i .	____ lt.» talaii* "
rs»! oči. Ko P'
t*
la <nI 22. do 24. avgitsta. Kna iz med fraaieoakih tu na četrto nemšk
jaki s*, nam pripovtslovali, da sojniorija jc /a«"-ela. aNjprvo je pri-UHvezo — - ^ f Jf Brluijee vrgli v trdnjavo, da si ;Jr1„ do malih Imjev prednjih atra*'ugledala grbastega ,,!™rj(J o0f-fia še vrstno 4>ije hud boj. Neprsne | m nato s«» se načeli večji oddelki j ko preatrsšHs, ds jc * hi Mita M» prinašali ranjenec m. .ti | ndHežev ati lw»ja. Ko «mo ua jmd- dlels. Hi gs je pshmb< ^ ^ m» porueali, ila- a» Nemfi v«ali v vmr 22favraHa prišli v boj, je N#4iaj minut kssiKje r ^ ^ uaakoku prve trdnjavske pošto- vihrala vojna že v v»ej meji cro- šsti dva strels Brun* h jankc, ds jih ps niso mogli obdr-'aotl Ti^mištvo je ir ras*trelHo no in aebe.