vsik tucn In mikov im VETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Usmd 4M\y €XC€pi Stmdsys fid Holidays l£tO—VEAE X. CHICAGO, ILL. SOBOTA, S. NOVEMBRA (NOVEMBER) ltll STEV_NUMBER lit. iISeben zvezni Pripomoček preiskovalec do- visokim Denver rtaOVA HALOGA JE NAD. ffioVATI PRBMOGOV-UliBjAWtt L bo aponuromno B 0alliffa • noni državnim upravile-ljem kurir*. L ,r.nli»tion fUed with tb« post- eb^wb? Lmt, oolo. - W. D. Waugh, rten »gcnt zvezne obrtne ko- ije je dospel v Denver, da vi-jtako »e obnašajo premogovniki v državi. jg g ne obnašajo dostojno, te-napravi njim priporočila. Ce k ravnajo po teb priporočilih, naznanjeni zvezni obrtni koti se bo z zveznim upravi -. kuriva resno prijela stvari. . tem »e bo nekaj zgodilo. ^Komisija, ki jo zaetopam, ima pito pregledati knjige korpo -eij in uvesti druge preiakave, loavetijo na vprašanja premo-t prodaji na debelo in drobno, hdustrijalno in domačo vpo-m. Tukaj ostanem za nedolo -i ba, da pregledam vsako fa»«» iwgove situacije." | temi besedami je mr. Waugh bal ivojo nalogo v hotelu Shir-Hklical je sejo vseh zaatop -r javnih potrebščin v državi a«do zjutraj, ki se ima vršiti valni sobi komisije v ka- Svoja poročila napravim sku-i W. J. Gslligsnom, državnim sviteljeni zs kurivo, zvezni o-komisiji," je dejal Wautfh. pronajdem, da ae trgovci ne nujo po cenah, ki jih je doio-jaUcdnik Wilson, UOii Jim iim, ds napravijo 'potrbb-fremembe. Vsake kazen do • »prava zs kurivo po lnforma-ki jih dobi od obrtne komi-■ ' ' A • v « Msjs preiskava se nanaša na faze v industriji, na delo, irtacijo in drugo." TRGOVCI MORAJO UBOGATI UKAZE ŽIVILSKE UPRAVI. Profitarjem odreže j o zalaganje z blagom v čaau vojne. True translation filed wltk the post master at Chicago oa Nov. 3, 191?, aa required by tke Aet of Oct. a, 1917. Waahington, D. 0. — Herbert C. Hoover, živilski upravitelj, je našel pripomoček proti visokim jiivilskim cenam. Vaem trgovcem, ci računijo čezmerne cene, bodo odrezali zalaganje z blagom v času vojne. ^ Živilska uprava ima v vsakem mestu v deželi praktično na razpolago obširen tabularični pregled o cenah na debelo in drobno a proračuni za stroške. Lahko ji bo določiti ob vsakem čaau, če trgovec na drobno računi več, kot >i smel računiti. Organizacija zveznega živilskega upravitelja v vsaki državi bo pazila na čezmerne cene. 1P0 živilskem zakonu ni trebs malim trgovcem oblastvenega do-yoljenja, toda podvrženi ao drugim sekcijsm v zakonu. Noben trgovec na drobno ne ai"e zshtevsti neprilične cene, nakup&evsti, monopolizirati, tratiti ali uničevati živil. Vaaka taka akcija povzroči, da mu odvzamejo zalaganje z blagom. Živilska uprava je prepričana, da ta ekstremna kazen povzroči, da ostanejo trgovci na drobno pametnf, ki imajo na -men, da računijo čezmerne eene. OKNI ZA KONZERVIRANA ŽI-VILA V SKATLJAH PADEJO. Trse trsnslstion fUart ment trgovinah. Krojači so dobivali $12 do $14 na teden in zahtevajo $22.00 ln več. Nekatere department trgo-vine ao baje pri volji plačati me-zdo, a krojaški pomočniki zahtevajo priznanje organizaelje, ker se zavedejo, ds ta zahteva krije vse druge zahteve. Trgoci seveda nastopajo v vlo gl, da radi povišajo mezdo, toda nočejo prlanatl organizacije. H tako potezo hočejo vplivati, čež, da priznajo, da krojaški pomoč niki zaalužijo povišanje plače va led nsraščajoče draginje. Delavci pravijo, da ta Isjsve trgovcev ne prihajajo od srca. Ce so trgovci res tski dobrijanl, ss kaj ao plsčevsll krojaškim po močnikom po $12 ln $14 na tedeu ln prihajajo a povišanjem mezdo ko so krojsški pomočniki zaatav kalit Trgovci bi radi š to poteso odvrnili krojaške pomočnike od organizacije, kar jim najbrž ne posreči. Krojaški pomočniki so solldar ni in pravijo, da ne odnehajo, do kler ne dosežejo svojih zahtev. Poteg povižanja mezde tlrjajo nadčas za delo v soboto zvečer. Trgovci seveda niao pri volji plačati nadčaaa in bi najrajše videli, da krojaški pomočniki ne dobe poaebne odškodulne za garanje v soboto zvečer. i Oonoord, N. 0. — Veleporota je dvignila obtožnloo proti Gaston B. Moansu, da je umoril mrs. Msudc A. King, bogato vdovo ht Ohlcags. Državni solicitor Hay-den Clement je na okrajnetn ao« dišču okraja Cabarrus predlagal, da se obravnava ne vrši v mestu Ooneord, ker je Meana v meatu doma, ln naj ae preloži v drugo mesto, kjer je Means neposnan. Obravnava radi premestitve o-bravnave je trajala v četrtek vea dan ln nI bila končana posno zvečer. Solicitor je argumentiral, da je obtoženec praktično najel vae advokate v meatu, da ga zagovarja-jo. Ko je zahteval zaporno povelja, niao kazale oblasti dobre volje, da ga isdajo. Pokazalo se je tudi veliko nsaprotstvo proti pri-čem is New Yorka. Meanaova družina le stanuje sto let v tej 'oko-llei In vsled tega je nemogoče, da bi bila obravnava nepristranska, če se vrši v Concortlu. Ko je veleporota larekla obto • Žbo, je Meana formalno Izjavil, da ni kriv. Celo važna priča ja bil dr. Bur-melster, mrliškoogledni zdravnik iz Ohicaga, ki je raateleail mr-tvo Klngovo. Izjavil je, da ja nemogoče, da sa je Kingova sama ustrelila. Svojo Izjavo je pod-)rl a demonstrseljaml pred vele-porotniki ln razlago. Na stavlje. na vpražanja je odgovarjal jasno n točno. Njegova lajava je mno- »VJ^J**^1^ vttopoijm- iilkl izrekli ebto#bo.*T • * ^ 1 * Means uživa velik ugled med meščani v Ooneordu ln nihče m ni upal dvomiti v mestu in okolici o njegovi izjavi, da je Kingova la • vržlla samomor. Stvar je prišla zopat na dan, ko j.e dr. Burmei • star razteleall Klngovo ln odločno Izjavil, da ni lavnžfle samomora, ampak da jo je nekdo drugI ustrelil. ITALIJANSKI KRALJ HA FRONTI. Rim, 1 novembra. Naananja-o, da am kralj Emanuel ta aaini-atrski predsednik Orlando an frmrtk ao napredovale do obrežja raka Tagliamento, ob Imlarft ao aa nam-vili imttjMd. Vojni sten poroča, do ao hllo la patrulje odbite ZAVEZNIKI PRIPRAVLJAJO PROTIOPRNSTVO V ITALIJI: a ARGENTINE FOŠtUAJO SOVRAŽNE QfOZEMCE V ZDRUŽENE DRŽAVE. ŽELEZNIČARJI ZBORUJEJO. Claieefo, 111. — Konvencija bra-tovščiue zavlračev ln sprevodni, kov je pričela ln bo trajala naj -manj deset dni. Konvencija ae bo havlla tudi z vprašanjem poviša nja mezde. VOJAK OBSOJEN NA VISLICE Hartford, <*>nn. — William J Wise iz New Britain, vojak u-pravnega zbora v Fort Hloramo, N. V., je bil oboo jen na vislice radi umora. Iz Ijubosamnoati umoril mrs. Ana Tobln dne lf. septembra v New Britairm Po Iz-vržene m umoru je hotel Izvršiti samomor Kkaekueija m ima Izvršiti dne 14. decembra I Trae trsnelstioa ftled wltk tke pasi master st Chieago os Nov. S, 1917, ss reqsirsd by the Aet o/ Oet. a, »17. I How York, H. Y. - Vladne ob lasti mislijo, da so odkrile sistem, (m katerem je bilo mogoče sovražnim ln' drugim nedrževljsnom Združenih držav prihajati v to deželo na ladjah Is Argentine v New York. Aretirali so nsmreč štiri Člane moštva na parniku, kl je priplul Is Bueuoa Alresa dne 23. oktobra v Brooklyn. Neki pomožni zvezni javni toži telj ja dejal, da misli, da neka ladijska agentura v Buenos Alrasu iztisne $40 do $100 U inosem skih mornsrjev, da jih ukrca na trgovake ladja Združenih dr/av kot Američane. Polieija pravi, da je nekl'aretl ran mornar priznal, da je Nemec, daairav.no ima časten odpustni liat ia armada Združenih držav, kl je narejen na !Uy Wlrleka in datiran Washington, 'M. julija 1916. Odpustni list isjavlja, da j« Wlrick 6 ševljev 10V* palcev vi-sok ln temne poh*- Aretirani mor oar ja nad šeat ševljev visok In sviti« polti. Prvi of le i r Charles Ferreel je bil aretiran na obtožim Američana, Člana moštva. On trdi, da ja bil tepen In odklonjena mu ja bila zdravniška pomoč na potov a-r»ju, ker nI hotel ladljabi agenta-ri v Hue nos Alreau plačati več kot $10, hi gs j« udinjala oa ladja Zvezna veleporota je dvignMa ob-tožniao prati Pormelu, ki je pa dsjal, da ni kriv. Danea gorkejše v Illinois«; vetrovi aa epremeue v jugosapadne Holnčni vzhod ob 6d4 O. B.| soločnizahod ob4;43p. m. Avstrijske in nomiko patmljo nav>lanj a željo po zmagi in pod London, 2. nov. Po danaž-njih informacijah, ki so doapele sem, so angleško-franooske čete, ki imajo poječiti Italijana, že pri e na italijansko fronto. Prldru-; tile so se drugi in troji ariuadl generala Cadorne no novi fron* nsjbrže ob reki Tagliamento, ijar sa hm, kakor ja pričakovati, kmalu vršila največja bitka v zgodovini vojna , . I Uradno poročilo pravi, da ao lie čete a navdušenjem pozdrav* ene In da ao našla moštvo in nnaterijal Italijanske arnuda v yellko boljšam stanju, kakor je pa bilo pričakovati valed aadnjlh skušenj. Tukajšnji uradniki ao mnenja, da general Gadoma an i , e dva načrta aa hitko. Prvi je, ila ae brani do konee ob Taglla* men tu, oko aovražnlk že ptriael redsleč doU od Karnaklh Al/ . rugl pa ja, da ae uatavl ob r«Ul Plavi, ki teče bolj na aapadu ob katarl so možne trdnjove. Tukajinji militarlstlšnl oblastniki pravijo, da jim Is Berlina " uihajajočs poročila o Izguba!; talljenov ne delajo dosti skrbi Povdtrjsjo namreč, do ltalljon-ako armada, kl žteje vaČ kot .1,-1100.000 mož, lahko preneee Izgubo 180,000 mol Razveseljivo ja tudi dejstvo, da ao rešeni val tež* kl topovi, Id Jih Je Anglija poao-dil« Italiji. Oči Vae Bvrope, kakor tudi vee-ga eivlftllranega aveta ao vprte ua furlanako planjavo, kjer ae »ode adružene alia Buelowa ln Kaokensena kmalu udarile z Ita Ijanako-sngleško-frsnoosklmi' armadami. Nemei so včeraj okupirali v* mostišča od Dignano, aapadno od Vidma, do Codrolpa, triindvajset in 11 j proti jugoaapodu. Dnnes ovijajo, da ao Še vlečejo šea re-io tm spBe Nav I, 191» oe fefaieed by the AVt of Oet. e, iei7. ■m B— Roy S. Moaeh, peostak kompanije B, dragega aiebemakags inilUarahafa pešpolka, je bil obaojea aa et let v aveane ječo r Fort Le«**». worth, Ken Obsodilo ga je ve jae sodišče, her je udaril Cowasa, lajtnanta avoje kompaalje. PROSVETA su?VEW5KE WAROPNE PODPORNE JEDNOTE Izhsjs dnevno nedelj to praznikov. [LASTNIMA SLOVSN m^Šam Pl! /SainJUIPu tli.60 u pol UU tn 76« u tri m u M pol leto, ll.lt m td DNE PODPORNE JEPNOTE Roko pint — — vrsčajo. ^ omiH postave, ki so jih svojevoljno postavili rudniški pod- h. tuma; jetniki. Ali to se ne godi le v alabamskih rudnikih, taki Karf Jlit*. dogodki se odigravajo povsod v indurtrijalnih podjetjih, y kterih kraljuje samooblsstno mogočna korporacija, ki i Ko je Kari Man dne 14. he trpi delavske organizacije. ^ lisstf. v Londonu zatisnil (irvsft Chicago) »; Chicago te ' in Cenndn la $S na leto, $4.60 na lete. "PIOSVETA" AVMM, Organ mt IIm StevaaJa H—l—l "PROSVETA" m MS7 §m. Lawadala Av——, Cklofe, eklepeju m. pr. (October dm va* j« t Usa STROKOVNA ORGANIZACIJA IN DELAVCI. DOPISI. Zakaj se delavci organizirajo v strokovni organizaciji, kakšne koristi ima delavec od delavske strokovne organizacije, zakaj nekteri podjetniki divjajo proti delavskim strdkovnim organizacijam, so vprašanja, ki naj se jih zastavi vsak delavec, ki kar tjevendan blebeta, kot je slišal od svojih izkoriščevalcev ali nevednih ljudi, da so delavske strokovne organizacije radi tega ustanovljene, da ne kaj voditeljev udobno živi na troške delavcev. Delav&a strokovna organizacija ima pred vsem namen, da organizirani delavci sklenejo pogodbo s podjetniki glede mezde, delavskega časa, varnostnih naprav delsvnih razmer itd. Naloga delavskih strokovnih organizacij je, da odpravijo industrijalno avtokracijo in jo nadomestijo s industrijalno demokracijo, da pojaČajo poli etične pravice delavcev in sodelujejo pri preobrazevanju sedanjega kapitalističnega gospodarstva v socialistični način proizvodnje. Ce stopimo n. pr. v rudarska naselišča v Alabami v kterih šs niso rudarji organizirani, ali če pogledamo v jeklarsko industrijalno podjetje, v kterem delajo strokovno neorganizirani delavci, tedaj vidimo, da vladajo med neoiganiziranimi delavci in podjetniki še prave fevdalne razmere. Glavni ravnatelj takega podjetja je absoluten avtokrat. Svoj nos vtika v stvari, ki mu ne gredo nič mar, in še zapovedovati hoče delavcem, kakšno naj bo njih politično prepričanje. Čestokrat ss dogodi, da v takih podjetjih odtrgajo delavcem od njih plače in proti volji delavcev prispevke za zdravnika, bolnišnico, cerkve, farno šolo in druge nepotrebne reči, ki jih delavec ne mara. Ne vprašajo ga, če je pri volji plačati, ampak mu zagroze, da naj plača, če ns bo odpuščen. In tako plačuje delavec za reči, ki mu ne koristijo fn za ktere ni pri volji plačati. Uda se v voljo podjetnika, ker mu grozi odpust — bič lakote. Brezmočen . js in brezmočni so njegovi tovarši, da se postavijo po robu podjetniku, ker niso organizirani. Ce se pa med delavci nejde posameznik, ki ima trdno voljo in noče kloniti glave pred podjetnikom, tedaj ^ vico, jo je napravil vsem delavcem v podjetju in delavci delavski agitator, kemiki uče- Uem in revolucijo de TM zahtevajo solidarno, da podjetnik poravna storjeno krivico, njaki pa ao aiovesno proglasili: na boj proti v**>mu Delavske strokovne organizacije niso uj^novljene,Mari0™ ie 8 *nirti° uata- ščanakega in državnega * ■■ da rede par delavskih voditelj, kot gobezdajo nevedniffi^P.^ d" S n nasprotniki delavstva, ampak so orožje, s katerim de- £vezek njegovega "Kapitala", zaleže šele kal sove klu" a avstvo brani pridobljene pravice in izvojuje nove zmage bil je velik del vodečih nemških eni strani utopični po"dru(re' M za svojo korist jn blagostan vsega člov^tva. UUBleccv mn*ni*> sda mArkil- po tret! J * ' ^ Izem ugnan ter nima znanstvene siletvo, to je predstavljalo nnil upravičnosti. A ravno to leto vse-splošnega absolutir, ° ke količine živil, so biU: Požar vLmem0 daviti kot mejišče v pre- akcijonsrnosti držav Z ^ M šitnici v Rochestru, N. T. za $1,- w jan ju mizlečega sveta o Karlu rije poljedelskega in ml J 000.00 žita Uničenega. Požar v Marxu. Sola novokantovcev, kri- prebivalstva javno živiW 5 klavnicah v Kansas CHy. Enajst ticistov na čelu Cohen morsla je turne Evrope takrat k J tisoč glav goveje živine in triti- pridati, da je eocljslizem znanat- Živeti in mizlitl KarlMarc ■ soč tristo prašičev je zgorelo. Po- veno -utemeljen, četudi ao strogi L. 1841 b il je promovir«,, ir I žar v Dowovih skladiščih v Brpok- dokaz iskali po drugi metodi. Marx doktorjem filizofi je k M ynu, N.T., kjer je zgorelo žita v p^f. 8ombart, eden prvih tolma- je bil skoro pozabljen vlsiskl vrednoeti $1,000.000. Ičev Marxovih idej. je ob 26-letni- ideje Hegelna, FeuirbaX* 1 Kljub mnogim požarom in o-Lj njegove arartj aiovesno izrekel: Proudhona. Pod vplivom \l!M gromni škodi, pravijo uradniki za- Ako bi Karl Marx umrl danea, bi nove in Feuerbaohnve fil, rl varovalnih družb,da bi bila veota vgak j„.avi učenjak moral vzklik- jel se je zavedati um Kn \ij |o mnogo večja, da ae qjpo zavzeli . -Edini socijaliat po celem xa. A ognjena njegova nariJ za etrogo nadzorovanje in upeljaliLvetu marksist". Zadnjih dvajset I gnala ga je od knjige v boihl razne varnostne odredbe. iet ^ učenjaka, ki ae peča a eoei- nega življenja, izbral m ni mM Inšpektorji ao pri nekaterih jalSraiom in socijologijo, da bi nega poklica, prevzel je 1842 1 prizadetih podjetjih ntfli ista ta- gmel molče preko naukov Karla redništvo Rhe^nische Zeituns' I ko iznoatavljena požaru, da so za- j|arxa. 1843. poročil se je i jennv J htevali takojšne izboljšave. Kakor je prodirala med učenim Westfelen r. 1614. iz »tare plel V žitne eleyatorje iij mline ao gvetom zmagovito* Marxova teo- ske Irancosko-škotske rodbine 1 brezbrižno nuščaU nepoznane lju- rija> tako in *e mftgovitej*e ae je stala mu je zveste družica do J di. Zavarovalni uradniki so napra- razširilo gibanje soeijallzma. Le- smrti 1. 1861. Z njim je preži J vili pritisk na prizadete in zahte- ^ pre(j gmrtjo Karla Marxa šte la ure zmsgoslavlja nje?ovel vaU, da ae mora lastnina dobro za- u w gocljallstWni volilei kultur- duha, z njem trpela pomanjkul stražiti in poleg tega se naj še u- nih držav nekaj čez 400.000 gla in delila pregnanstvo. Ztnjl peliejo dobre varnostne naprave 80V< l. 1910. je bilo oddsnih «1% njegove ideje žrtvovala je J proti ognju, ki so v okolščinah pri- milijonov glasov. Pri zadnjih dr- svoje premoženje. Pruska polil zadetega podjetja mogoče. žavnozborskih volitvah glasova- ja pregnala je v jeseni 1843 Kil Večino žitnic, živilaka skladi- h0 je v gmishi organizacije orga- la Marxe v Pariz. Tu se je mM šča, premogokope, municijske to- Ukirane v bistvu in smislu mark- oil z zvestim prijateljem m M varne itd., aedaj dobro atražijo. gizma 11V2 milijonov članovi trudnikom do emrti EngeUom. 1 Ponovne inšpekcije ae vrše, da se p^ par ieti ^ obhajali 30-letni vipHvu pruske policije morali vidi, da-li prizadeta podjetja iz- co Marxove smrti na Nemškem, Karl Marx 1. 1M6, v BriseljJ polnujejo varnoetne odredbe. Francoskem. Angleškem, na Bal-1 tudi tukaj bil je z ženo vred al Javni zavarovalninski nadzor-1 kanu> 3ia japonskem in tudi naš tiran na podlagi potepuškega J niki raznih držav Unije obvestu- mali, skoro Izključno poljedelski kona ter izgnan. To leto os ll jejo urade zavarovalnih družb iz L^od Slovencev. Danes preval je dil se je njegov duh docela vplil sovražnih držav, ki posljujejo tu- g0Cijalizem Krščanstvo.-državo in nemške in francoske filozofi di v naši republiki, da si morajo, občino, "bistveno po idejah Karla ter v protest je 1. 1847. spi«al 1 če hočejo poelovati v ti državi pre- Afarxa. Danes so morale kultur- filosophie de la Mis^re. Jeaenij skrbeti dovoljenja od zveznih ob-Le države sprejeti v boju proti stega let itak pred eVfopejJ lasti valed novosprejete poste ve I kapitalizmu v svrho okrepitve revolucijo izdal je skupaj i M — "trading with the enemy act." državne moči splošno volilno pra- gelaom komunistični manifefl Glavne nemške zavarovalnice, vico, ki kliče proatega delala Karl Marx stal je tskrat sredi J ki direktno poslujejo v naši repu-Udiranje aakono dajalcev. Danes ropekega gibanja samostojen I bliki, ao Pruska Narodna, Aachen ^ g0cijalizem z imenom Karla velik kakor izklesan kip. DaaJ in Munich, Hamburg-Bremenska, Marxa etično dvignil ne le široke ko ae oziramo nazaj, žele more J Severo-nemška, in Generalna v ma^e proletarijata, ampak tudi umeti velikost duha Karla M M Frankobrodu. , inteligenco. xs. Z revolucijo 1848. vrnil «e jJ Ostale nemške, avstrijske in kljub vg€mu temu danes še svojo domovino nazsj, kjer jel bolgarske zavarovalnice poslujejo La aocijalizem veljajo revoluci- dajal Neme Rhenische ZeituJ indirektno. Vae te, bodisi da po- jonarne beaede, katere je Kari Takrat prišel je budit delav«i| alujejo direktno ali indirektno,! Marx izgovoril dne 14. aprila za kratek čas tudi ns nemški DJ morajo, če hočejo poslovati V ti|lflW f ko je .kremna družba an- naj. Ko je reakcija s kruto ro gleških stavcev praznovala štl- zatrla evropejsko revolucij«, riletnico evojega čaaopiaa "The katero je vodila mestno razumi Poeples Paper": " V srednjem I it va po vzgledu Frsneoske p veku, ko državna pravica ni mo- geslom: bratstvo, svobodo in je gla a avojo oblaatgo doseči zločin- nakoet, a za katero sta vsewili cev, združili ao se odločni in avo- na mladina in proletariat šla! bodnl možje, kl ao se xvall Sveta bariksde, morsl je Mart wp Pema, izrakli svojo smrtno sodbo bežati v Pariz in od tod v bo ter v znamenje nje zariaali na hi- don. kjer je ostal do svoje «s? šo obsojenca rodeči križ. Danes V tej burni dobi Kari luri m stoji nad vsemi hišami By rope ru- kdar odložil peresa. Vodil je deči križ. Sama zgodovina sedi na banje delavetve po vseh oddi sodnem stolu in oni, ki sodbo iz- kulturnih držsv. Zurnsli^m i reka je proletariat.^" Se danes jal mu je kruhs. O vsakem a« veljajo njegove takrat izgovorje- alnem vprašanju, vsakem* ne besede: "Človeštvo je postalo|kcni zgodoviMkem d^J^ Rsd Lodge, Mont. — Nemila amrt nam je iztrgala iz naše arede vsem priljubljenega rojaka Andrej Stegovca. Omenjeni je šel zjutraj 16. oktobra zdrav in vesel na delo v premogokop, kar je bil njegov posel, odkar je zapustil staro domovino. IM delom se vsuje nanj plgst kamenja in ga tako poškoduje, da je v hudih bolečinah dne 22 oktobra umrl. ■Pokojni je bil v najlepši moški dobi, star šele trideset let. Doma je bil iz Soče na Primorskem. Več let js bival v Nemčiji, pred petimi 1. se je pa preaelil v Združene države, v upanju, da doaeže boljfco bodočnost, toda sreča mu ni bila mila. Tu zapušča aoprogo a tremi nedoraslimi otročiči, eno sestro in več sorodnikov, v staremu kraju pa starše, brate in aeetro. Pripadal je k društvu "Soln ce", štev. 81, S. N. P.>J., in Jug Soc. Zvezi, štev. 73. Društvi ste mu priredili lep pogrom in v znak bratatva položila na grob kraana venca. Žalujočim izrekam iakreno ao žal je. ^ Tebi, Andrej, pa bodi lahka Ulja grucja. » K. B., poročevalec. . Lawrenoe, Pa. — Društvo Proeveta, štev. 245, S. N. P. J„ je avoji izrpdni seji sklenilo, da ae veselica ne vrši na Zahvalni dan 29. novembra, kot amo oglašal} Pros ve t i a dne 31. oktobra. Veae-Hco amo premeatili, ker je društvo Poatojnska Jama, štev. 138. 3. N. P. J., v Canonaburgu skleni^ lo še preje kot ml, da priredi veselico na Zahvalni dan. Sklenili smo prirediti veselico (brez vinske trgatve) dne štiriindvajsetega novembra v Hfllsn, Pa. Igrala bo izvrstna godba tudi za drugo zabavo bomo dobro preekrbeli. Na veselico uljudno vabimo cenjena društva in občinatvo v ti o-kolici, da ae jo vdeleže v obilnem številu. ' M. Cetinski, tajnik. Za $1M0$,W živil uri-čenih v op ju. Trsa tranelation filad with the postmaster at,Chicago aa Nov. S, 1017, aa required b/ the Aet^of Oat 6, 1017. državi, dobiti vem zakonu. dovoljenje po no- pudrzkn rop pri bklem dnevu. Chicago, UL -- Banditje v Chi cagu nastopajo vedno bolj predr zno, kar potrdi xadnji rop pri be lem dnevu in na ulief. Štirje tolovaji ao uatavili poli caja James Malona in Edwarda Maloneja, sla Central Manufacturing Distrikt banko, na vogalu Petintridesete ulice in 'Racine ceste. Slu so lz trgali torbico s $7,-000, vrgli so papriko policaju Kljub temu, da ae prizadevajo uradniki raznih zavarovalnih družb omejiti*požarne nezgode, je žkoda velikanska, ki jo je pro-vzročll ogenj aamo na živilih v petih mesecih od aačetka maja pa do srede oktobra. OSbor zavarovalnih družb proti ognju in "zvezni avet za nsrodno obrambo" delujeta skupno, ds se kaloge živil, kl so sedaj tako potrebne Ameriki in njenim zaveznicam, ubranijo pred pogostimi požari. Oni vodijo sistematično inšpekcijo v munieijsklh tovarnah la podjetjih, ki eo aapoalena a vojni- MMRS^MMp , ■■■■ ,|,i *rede oktobrs ns $1,270. slovni ali delavni red in (>oetal je Uko suženj, ki prizna oso. Vsekakor velika evota, ki ja podjetnika za svojega neomejenega gospodarja. Ali to šle v dim. se ni dogodilo le v Evropi, ampak vršilo se je tudi v Ame-1 ~ 4 1----*k mali požari uničijo sa sto- vrednosti na živilih v pri- liki in se dogaja še danes v podjetjih, v kterih delavci miso!^* m*" po4arl organizirani. • !vatnlh stanovanjih, restevraeijak. Tam v Alkbami je bilo do tisoč rudarjev odpuSčenih hotelih, trgovinah, peksrijah hi in postavljenih na črno listo za zgled drugim, da vidijo, kaj jih čaka, če se nočejo pokoravati volji rudniških podjetnikov. Rudarji so se hoteli organizirati in s tem so pre splošno v prostorih, ki so pristopni ognju. Večji požari v prej omenjeni dobi, v katerih eo bile uničene veH- X1 . .. .... v gospodar prirode, a zato je člo- rekel je Karl Marx svojo oči, ga pretopil, pookakall na av-1 ^ Jgulenj | ge danes niso pregledno r lastne podlosti. tomobil ln se odpeljali a plenom. Polieaj in ael ata neela denar k Sefton Manufacturing korpora-clji, ki se nahaja en blok od banke. Sla ata peš. Kljub temu, da je odhajalo mnogo ljudi ia prodajaki in tova-rpn k obedu, ao ju ustavili šširje banditje. Napad ae ni isvršll po atari ameriški roparski metodi, ampak bil je popolnoma nekaj aovega. En bandit je zagrabil ala ln aa torbico, trije eo pa naatavi-li aaaokreae policaju na glavo. Policaj je hotel porablU pesti, a predan je ganil, mu je neki bandit vrgel papriko v oči, drugi ga je udaril a samokresom in s tako alio po glavi, da ga je pobil ne tla. Ko je bil na tleh, je dobH še dva ali tri udarce po glavi. Banditje ao oddali na to par etrelov in poskakali na avtomobil in se odpeljali. Polieaj je potegnil samokres ln oddal par strelov aa' bolečimi bandit!. Roparski napad je bU izvršen v eni minuti in preden ao ee ljudje sa ulici aavedli, kaj ae je pravzaprav zgodilo, so jim bili L. še laprvd oči. ' Pol les js so prepelJaM v bol nli-Meo St. Anthony ja, kjer eo ma dbveaall rane na gtavL Rna kro* gla mu je preluknjala rokav« \ I ■ nl, še manj pa Izčrpani xakh Kari Man'je bil rojep dne majnik, 1818 v Trierju renske M ^^ provinclje, sin advokata žlda, po- v»h. J..H.U V tej dobi nje*ov. mU- tik d«r pohltoch« dosti vladal jo v ovropejaki, dr- ki nam iavah .krajni aUlu,l«n.. Rn- UoijJnih ^ ^ , S aka, iNemika io Aratrija rinrf. na- a* bile v well Pijanci. Prt k J^Twl, M.tternich »rteno, tam i»'J p. državnik avstrijski duftl je ze želeano roko vaak po- (IuhjI je ze teiezno rozo vss z po- —---- «,.enfip jav svobodnega' gibanja. Nem«- Urjenj.;lsr>* •tenek Msrxovegs fnsnstven^ psi četke vellkegs znsastvenegs le soeijalnih ved novega muuj js In nemška Avatrija biH ate a-grarni drŽavi, po mestih meščan-stvo združeno v cunftlh. Univerze stale so pod nadsoratvom reakcije in le melokje drznil ae je u-renjak-avoboditjak izreči nspred-1 stvseegs deia mm no avoje prepričanje. Individua-1 Marx aktivno pn p^ ^^ ■^^^■■■■■■■iiNiH domiseleev. Carly fe-ova "On heroes" 1S4S. prevevala je duhove državnikov. Pralatasijata na Nemžkem ln v Avstriji nl W na Angleškem in rrsnesakem dajal je od eebe prvs revOluelloner-na znemenjs. Sorijslirem, kojegs ustanovitelj jo bil ftalnt Simon 12.1 Oatčehlaena des induatrlela), videl je avoj eUj v indaatrljslnl državi Fourier (♦ IM7) ustan^rll je bil evoje falanga, da a njimi reši človeštvo ia osreči vae od ekvatorje do eevernaga pola, o- stems, ne več način [aploh. Polog žarnslisti^negs ia| st v enega dela Icmraki konr" ' ^ apo4ta».ti po , u Min. atruj.. P* J i* ZrZfbŽ« ••Baanlto, prarWo«" ^ pnti nak.nu »« »^".r- di ln jih v * Aatea Bm*, 811 - MU At«., New Dsluth, Mlaa. Jele BedUek. bo« 4U. Saalthtea, Pa. Badolf Plata r4ah, 49« boa, BridgevtUe, Pa. Jakob Mihlaviid, L. Bat I, WUlaok, h. 1L Potievlsh, 14111 Halo Aaa., OoUlaweod, a / n« i J i wppu iiiiiwwiiPi Na drugi atrani ja pripoanal, da je angleška trgovska tyorna-tica izgubila tekom' vojue 2 500 000 ton ladij, ki še niso uvdome-šČene in da Namci grade subma-riake hitrejše kot kdaj prej. "Nemško uradno poročilo aa september navaja 679.000 ton", je dajal. , "Vresnici pa niso potopili tretjine tega, kar trdijo, v kolikor se tiče angleških ladij, ln D0>u — „• —- . .manj kot polovico tega, kar se pomorščakov i tremi čast- t|je v*ch narodnosti. Nemci pra-fd ubitih v drugi revoltr vijo, da je naša tonala padla ta-j uoetkom septembra. ko niako, da ni na morju dovolj )r j« izbruhnil na oklopm* iftm g0vrsšne potapljaše priza-i;, nnrli naboru za eubma- dejale največ izirnb. odkar i« bi. ^ KEMIKIH POMOB- ion 2 novT-- 44I>aily Bx-TL poročilo iz Amaterda-, trditvijo, da ima avtentične nosti - da je bilo večje lje uprli naboru službo. Pomorščaki dejale največ isgub, odksr je bi-«» la vojna, je naša trgovina vseka- iprinzu" oo vrgli admirala kor nudila dob A mero plona y JU v morje in zabodli ter zadovoljnoat submariuk. V sad-krova lajtnanta Baula in njem septembru, ko je bilo potopen druzega častnika. Nato Ijmiih najmanj ladij je naša pre-[iU ns krovu bojne ladje bit komorska plovba z ladjami nad fd častniki in pomorščaki in 1600 tonami narasla d vaji nt od-, konfliktu so bili ubiti čast- stotkov po številu in tri oditotke n del moštva. Enaki priaori v tonali nad aprilsko plovbo, odigrali na "Schleewig- Sovražnik mora toraj kkati drti-i". AdmiraU Sejpnidta gih vzrokov za evoja neuspeha in toda moral je zapusti i jez jih lahko navedem: CpH (Vzrok je U, ker je dolga roka der B uporni pomorščaki, ki so o- angleike mornarice posegla doli 8t* »mranile v snežnem viharju, iivi, so bili aretirani. v globine in zato je letev aubma- k° ata bila na lovu v tukajšnji o- ---rink manjša, število potaplja«, ki kolici- Floyd Bard, tretji v dru- ji JS TRUDNA, TODA se ne vrnejo, je pa večja. Obšalo- *hi» »* j« relil življenje, da je oatal Jš KE OPUSTI," **A- vati je, da ne moremo objaviti «a čuvaja v šotoru. Vihar ja pri-VI KERENSKIJ. podatkov o izgubljenih su^ma- hrUmil nenadoma in Bard je na- --rinkah, ker poteni bi fmel aovraš- P*»vil ogenj in oddsjal etre- rtMjatioa filed with ^ za želj ene informacije. Zal1«' dt opoeori tovariše na never P-RObVETA* ju ima Chicago le 2,500,000 prebivalec v in mesto je potem štetji opravičeno le do 5,000 salunov. Zakon je bil sprjeet, ko je bUo v Chicagu nad 7,000 sshmov. Galune rji imajo pravico prenesti oblastveno dovoljenje ne drugo osebo, če pa afolestveno dovoljenje ni bilo obnovljeno ne koncu določenega čaaa, tedaj ugasy ne, dokler nima mesto postavnega ŠUvile salunov. f LEP USPEH BRZOJAVNIH USLUŽBENCEV. - . i e Ohloago, Dl.—Brzojavni uslužbenci Rock Island in Paci&o že-leaniee so iavojeveli lepo smego. Dobili so oeemurni delavnik, povišanje mezde, posebno odškodnino za nadčaz, 27 delovnih dni v mesecu ln 7 dni počitnic v letu. , Pri pogajanjih so t>ili navzoči zastopniki uslužbencev, šelesnl -ške družbe in zvezne vlado. Poe gajanja so trajala dva tedna. Srebro jc bilo v ______ cih podvrženo mrališui flukteciji. Narsslo jc v oeni od «8 ae 108^ cente. Od tukaj je pričalo padali v zadnjih tednih, dokler ni padlo na prlblišno 82c. Formalno uera-ičanje ceno v avgustu in septembru je povzročila inoacmaka aa-hteva po srebru. MLADA tBNA JE HOTELA UMRETI, SOPROG JI JB DAL STRUP. anu' LOVCA XMRBNILA V VI-HARJU. SUlinga, Mont. - William Sny-er in AH Sutton iz Shoridana Columbus, O. — 23letna Meu de Vest, poročena komaj meaec dhi, jc večkrat U rezila šeljo, da se želi aaatrupiti. MoŠ ji je ustregel, kupil je aa 15 eentov kerbol ne kisline in ko jo ja izpila, ja sa postil hišo. Vesta eo aretirali. PoeUvili eo ga pod 03.0Q0 poroštva, ki ga ps ne more pološitl. Oolumbua, O. — Otto Vaat, ki , e izpovedal, da ja svoji ženi kupil icrboino klallno, kor ja hoUU ia-vršiti samomor, noče jastl, odkar ae nahaja v okrajaijaši. On pravi, da na ušlje hrana, dokler ne umrje od lakote in tako aladi avo-ji leui v smrt. d Chicago on hot. by the Aet of Oat 0, 1917. ogtzd, 2. nov. — Predaed-ikabinetz Kerenskij je danea H da Rusija ni atopiU ir I dasiravno je izčrpana konflikta in potrebna po- zdaj sem prišel do zaključka, da|n°ot. submarinska vojna stoji dobro sa nas. Sovražnik je naredil manj Škode, kot je pa upal, h> manj, kot smo mi pričakovali. Kar je naredil, je storil v svojo veliko škodo." DELAVČEVA USODA. Eguija je trudna", je dejal Bartling je aprajal lar j i. aj. "Borila se je poldni več, kot pa Anglija."' f*Ali bi mogla ameriška arma-ij pomagati, če bi prišla v it" so ga vprašali. , tmogoče jo je poalati", je eoril. "To je vprašanje vož-težave so prevelike." Trna traaalatioa filed with tha poet-maater st Ohiesgo oa Nov. 9, 1917, ss required by tha Aet of Oat. 8, 1917. Woodbury, L. I. — SOletnl Robert Bloxon in $61etnl Edward Flatery sta delala na posestvu Otto Kshne, da izravnata igrišče meeto kanoe-|M "golf". Naenkrat se je zemlja podzula in pokopala oba pod ee boj. Preden ao ju izkopali, sta bi Is mrtva. STREL JB ZADEL HOČETA IN snr4 Oreenoastlc, Ind. lšletnl Kodanj, 2. nov. — Po depeši iz Berlina javlja danes "Koelnleohe __________ _ __ _______ prevelike. y0lkezcitung,". da je grof Georg aslph Sims je obatrelU sebe in o- ne more Amerika posuti von HertUng sprejel kancelaretvo čeU| ko je 0gledovel puško, ki jo čim drugim more naj- fo obenem ministrsko predsedni- ; o6e mai0 prejt kupifT mreči Rusiji!" je bilo drugo |tvo p^fa Dr. Kari Helffreich,r i. — —i u.j- •je- podkancelar in minister notranjih 'Pešlje naj čevljev, usnja, že- Utfdev ter Waldow, pradeodhik ži in — denarje." Zednjo bese-Lilskega odseka, sU resignirsU. jt Kerenskij izrekel a poseb- Amsterdam, 2. nov. — " Vossi povdarkom. ache Zeitung,, poroča, da je grof joskij je opozoril na dej- HertUng sprejel sledeče zahteve da je Rusijs sama bojevala večine v nemškem državnem zbo- bitke. "Rusija se je bori- ru: ____________. . _ . _ u in le zdaj se bori sama. Prvič, da se mora izvesti pruska jkuno 4,Whltebear", opremljeno iji pomsgs Anglija že od za- volilna reforma; drugič, da prene-L gorjem na odprto morje, ko in zdaj je prišla še Ameri- ha ali ae omili politična oenaura in je bik IlA potu u Solonuma v No-unija je V začetku prenesla obsedno sUnje in tretjič, da aa vo- me< Na ikoni so bili trije potnik bojev in s tem je rešila di zunanja politika na podlagiUh precej zlaU. Akuna ni bllš »jo in Anglijo. Ljudje, ki nemškega odgovora na papeževo IiloždnA K Jeetvinami. Strel je njemu odtrgal kazalce | na levieC očeta je pa svinčeno zr no sedelo v glavo in hrbet. SKUNA ZGUBLJENA V BB-RDfOOVEM MORJU. Nome, Alaska. — Vihar, ki je E prihrumel od aevorja, je pogna Stomski Rirtdsi Uefeeea^ljaaa 8, aprile PNpni JtdBoti lakarp. IT. jaal> 1907 v ŠHL lUlaola. GLAVNI RAN i 9M7-49 SO. LAWMDAL1 A VB, CHIOAOO, ILLINOIS. UPRAVNI OOBORt < Pradaadalk: Jaka Vogri«, bes 990, U Salle, IIL L Podpradaadulh: J. BisthavM, B. F. D. 4, bas aa, Utrard, Kesa. XL Pedpradaadaih: Jolaf Kuhalj, 04« Bwlag Ave* So. Ohlaagu, IIL TaJalki Joke Vordarber, 1791 Sc. Lsaradsls Ava., Ohleage, UL Btegajalht Aatoa 4. Tarbovaa, P. O. Bo* i, Clears, UL I rt Jaha Molsh, 4001 W. Hat St., Ohlasfa, UL Jaša Ambfdtl, Ifil bos. Ossossbsrg, Pe. Peel Besgar, 741 — let BL, Le Sella, UL F. S. Tesahar, 974 Ahasy Avs* Boakspriags, Wye. OBNA MOKI V SAN FBAN0I-SOU JB tAMJL f. J. Kara, M. D* 899t BL OUir Avs., Ocvdaei, OMe. # VII DBNABNB EADBVB IN STVARI, M m tMsje gL epfsvsags ■ la S. N. P. J. ssj oa pelUjaJc ae ssslovi ■ john VKHDBHBAB, 88IN-8s Se. Uwsšato Avs* Okiaage, UL PBlTOtBB OLBDB OBNBBALNBOA POSLOVANJA oo paMIJejs aa I aaalovi < m IUa( SAMOMBEDO. [Undi.n 2. nov. - Sir Erie prišli de preprUasJa, da Jo W»J-ki je nedavne Ufa uvlic zapreti goatilno in ai poiskati Mwerd Ceteone kot drugo obrt. M sdniirelfteter Je dajal | Meeto nima pravica, da obnori 1 ^ «a Zdrušaoa Keniji vo pomoč ^^njs nemških »ovoru v Ppodel v sine ov«ti mv »iwv, y* k*———«—_ . - u ■rtazkem bojevenju «i re- mogoče Ic na 5/K». rndp*r le-** kilo v zadnjqm četrtlet- ti Je bUo v Cki«af»»; ^ * "' v, auteriško Mijne lad- nov. MeeU bo Izgubilo per mil-" •"^'srinskem pesu, poUp Jonov deUrjev na davk«i in mest-tolike nemških po- > nI očetje al'že belijo flav«,Ja •»ojeo drleve ila- obleatvana dovoljenja, ^- JJ^ d pri orne- selunarska obrt obrne na boljše, »ru bom ** ^srink. Po' prvem novendiru - bo Movl o | peTišaie m^ zbornici Je selunov vChic.gu akrčllona 8 ^Jon« ^ ^ štcvi'ke o 1000, po prabodnjem Lsuju ps do ze d ewe_ UfayetU, lad. — Strojniki na _jmm šeUsnlcI so dobili poviša Bo nmado a prvim novembrom. Do prvega novembre ao prejemali 47 , pe prvem novem« Pomagači prejema-novembru 28e na ure _ PADLO ZA BTOPIN/. , 78 , POSKOČILO f na 80% CENTA - živo srebro v toplomeru Ja padlo v 14. urak sa 78 sUpinj, in ko Ja nehalo Usti nladol, Ja toplomer kssal 8 aUpinJ pod oišU. Vihar je prikrosMl ekoU poidae od ss« verja ln Ja do JdUa uko ohladil ozračje, de ao morali ljudje pe-Iskati košuke in auknjo, ko ao odhajali na allce. Zi zabavo li kratek <1S. 88 JS. Cucke Je bUe štora MA9B0DAJ. [sU dva dvonadstropna poslopja (sa štiri drušlna), 7 aob ln kopa-llšša v vsakem nadatropja, podlaga Ja aeaidana z opeka, sprednji dal poslopja aa graja na PUSH A. | Ca to ozadja pa a navadnimi palmi. Oba poelopja »U v dobrem stanju. Rent (aUnarina) prinaAe letno $710J00. Zelo agod-na prilika sa nall dsnar. SUoa U* H7W Ogtaaiu ao pri Imk Harms, AM National Ava., Milwaukee, Wia. (8s) H Ms kmeta ______, ln dobro zavarovana proti ogaju. Da bi Hm-preje debli avoPavoUlno, Je sklenil, dO Je šota scšge ta potem I ^^^ Mk. IS T H rebro -Rvn, tolike nemških po-lnl očetje ai lo W "J ^Tonadema^kečUo v kakor v«e Ute 1818. Ds-1 najdejo nove ^^^ J*', „,,/.. „ane «u^aj 80. . . . i-2!.'. ds je bilo uničenih prikrijejo ke al^ iJ^^ •• l^totkov nemlkik auk- fZakw v Illltmlsu d^lJM % ^ v I/0n4of1ll> |N«|ga nanj. Druge JulM Je ree f izdati aa vsak* 80QV*+ J»jo arej£ ^ ^ ^ d ^ napra- Wvalaov la ano eblajtven. djvo-^ 8ičrt Ur vpili "O^njl O- Ijeojo. To lalakam **1 nemških sub ■»i m operirale v Allan J^eroem in ladKian tačetk« vojna. mor- BANK STATE NORTH wyo JMu/ros HOCK. . . . ii i'ii .'^fcUtTli I I I t ...-...-. TRIJE RODOVI.!! I P.ffti b m+d—fik dmi.- 3p*-l E— PRVI DSL. L Krstili so ga v farni cerkvi metliški na dan svetega Jožefa — v Zavinkovcih je bila le podružnica — in zato so mu tudi izbrali svetnika-tesarja za patrons in priprošnjika. Ko so ga nesli v cerkev h krstu, je vekal na vse mlsdo grlo, in zato sts brž uganila boter in botra, da bo mladi Zavinščak vse svoje žive dni odločen in glaaan in da učaka sivo starost, ako ga prej ne pobero kose ali oslovski kašelj ali kaka druga sitna bolezen, ki se rada obesi otrokom za vrat. Poaebno je kremžil krščenec nežno ličece, ko mu je usipel duhovnik na drobne ustnice prsiek bele soli. "Moder bo vse svoje žive dni," sta zopet u-gsnils boter in botrs. In tako sta umni boter in iznajdljiva botra ugibala vse mogoče in nemogoče reči vso pot v cerkev in iz cerkve grede. Ko ao ga prineeli od krs(p domov v Zavin-kovce in ga položili k materi na poeteljo, so po-aedli boter in botra, babica in hišni oče okrog mize, da použijejo botrinjo in tako dostojno pro-slave imenitni ta dogodek, ko je prvič ne Zavin-ščakovem domu zavekal otroški glaa. (Botrinjopa je bila pripravila, napekla in na-kuhala soseda Jana, ker je ni mati ZavinšČakovka niti utegnila niti mogla. Takrat, ko bi še mogla, ni utegnila, ker je šivala plenice, napravljala pernico in krojila arajčke, da bo mogla kam položiti in v kaj obleči dete. Pa ko bi jo tudi že pripravila, aaj bi ae bila do danes prsv gotovo pokvarila, in moj! bi jo moral naauti svirjam v korito. ' A sodaj, ko bi se utegnila sukati po kuhinji in gori ob plečetih v dimu, ni mogla nikamor iz postelje, ker jo je vanjo položila bolezen. Zato je torej morala priti sosede Jana, ki je slovela za dobro kuharico, in soseda Jana je spekla pogačo, visoko skoraj celo ped in po vrhu lepo narezano na štirivoglata okenca, skuhala svinjine, nacvrla petero mastnih piščet ter nabrala raznih zelišč, ki jih je lepo zabelila z raztopljenimi ocvirki. In soseda Jana je napravila botrinjo v resnici okusno in vsbljivo. Materi pa je podarila pitano kokoš, in Uko se je zgodilo danes prvič, odkar ata ' Zavinščakova mož in žena, da niaU zajemala iz ene aklede. Zavinščak je natočil v kleti barilec najboljšega vina, zavrUl v veho noaec, ter posUvil polno posodo na srefio mize. Zložno so se spustili gostje na klopi okrog mize in se zamaknili v jec). Po sobi je vladal mir. Samo zdajinzdaj je glaano zacvilil Jožek, skrbno zavit v plenice. Tesno je tiščal drobna očesca in na široko odpiral ustece. Izza mize pa so se zglašalf ješči ljudje, ki ao se bili poglobili v okusne jedi. Boter in botrs sU na-tihoma hvalila aosedo Jsno in njeno kuharsko umetnost in radodarnost očeta Zavinščka, ta je plaval v sreči in radosti, ker mu je bil vendar v osmem letu zakona rojen sin. Mati se je .veselo ozirsla na prvorojenca in prosila Boga obilo sreče zsnj, a babica je premišljevala, kje bo v bližnji prihodnjosti zopet krst in Uko'imenitna hotrinja. Soseda Jana je pomivala v kuhinji posodo in jo spravljala v red, ds so vsak hip zaropotali okajeni lonci, ki jih je devala na polico nad širokim ognjiščem. Ko so si bili potolažili prvi glad, je porinil oče Zavinščak barilec pred botra, rekoč: 44Na, pij, kumet" "Na dobro zdravje," je dejal U, nastavil posodo in napravil dol požirek. Potem je posUvil vino pred botro in ji rekel: "Pa še ti pij, kumal Zavinščak ima dobro vino!" Botra si je obrisala s predpaanikom usta in je takisto vakliknila: "Na dobro adravje!" Potem je prišla na vrsto babica. Žejna je bila in zato si ni utegnila obrisati ust, nego je kar nagnila poaodo ter jo potem ponudila gospodarju. Zavinščak je potegnil z dlanjo po noscu, prijel barilec z obema rokama ln ga pol aloveano, pol zadovoljno dvignil do uat. "Da bi bilo vaem na zdravje, a najbolj našemu Jošku," je dejal hišni oče, in aladka pijača mu je aplavala po grlu. Priscdla je tudi soseda Jsna, ki jo je razgrela in močno užcjals gorkota v kuhinji. "Kuharice ae najedo ob kuhi, a napijo ob vi-un," je rekla Jana iti globoko potegnila iz barilla. V tem pa je zaatokala ZavinšČakovka na postelji: "Joj, dajte piti tudi ineuil" Ali modra MMieda Jana je precej odgovorila: "Zate ni vino. Vnela bi se ti rebrna mrena, in sa-gorels Id ti kri po žilah. Zste je aladka vods. Ns-kulisls Mem ti suhih hrušk in jsholčnih krhljev." To rekši, odide v kuhinjo in ji prinese lonec kuhanih Mihih hrušk ln jabolčnih krhljev, ki ao leno plavali po črnikasti, aladki vodi. Jans je po-molils Zavinščakovki lonec, rekoč: "To-le ti je hI sdk« pijača I" In ZavinšČakovka je — hočeš, nočeš — napravila par |mžirkov in ne xopet položila na visoko zglavje, s (spregovorila ni niti besedice čim bolj jr ir.ginjala jed x mize, tem pogosteje je krožil bsrilec od ust do uat. In ko je bilo ■jedi in alndn konec, je bil šele prave šeje rače-lek Znvintfnk jc pomsjsl r ha rilcem semtertjs in ko jc čul, knko žslostno loka ostanek dobi« pijače po prasni posodi, jo je atianil pod pasduho, micI i mad vrstnegs obojs ključ ter se odpravil v klet Gontom rs mizo mi ne rnzvenelila lica, in bolet je |mmI mizo minil s nogo hotro ter ji počepnil nn uho: "Ae bo nekaj 1" "I," jc kihnila ta in poklmala s glavo, "bo, bol" . • Vino ji je že nekoliko šinilo Uk pod laae, zato je še enkrat zabrbljaU: "Bo, bo. botrček!" Botrček je preeej vedel, kako in kaj, zaU je dejal: "K, vino U prijemlje za ušeaal" In težke roko ji je položil za vrat po plečih Ur zagugaU botro semUrtja z norčavim nasmehom: "Glej, kume, tako-le pojde va domovi" "Kakor bo — tako bo,'t ae je amejaU botra in grabila po mizi drobtine na kupec. OaUlih dvoje ženak ae je smejalo, a gospodinji je močno prijelo, da bodo čutili njeni goet-je dobroto in moč domačega pridelka. Oospodar je vstopil a polno posodo in vzkliknil že na vratih: 41 Le pijte, ljudje, in bodiU dobre volje! Danes so krstili mojegs sina, hvaU Bogu!" Čvrsto je posadil barilec na mizo, in njegovo srce je bilo mehko in dobro. Zaamejal se je od radosti in ključ od vinske kleti je vrgel na miso, da se je zsdrsel po belih deskah. "PijU, dokler mo-reU in če mi izpijeU vse do zadnje kaplje! Sej imam sina, hvala Bogu!" Pote je stopil k postelji, dvignil otročiča visoko proti lesenemu stropu in, kažoč ga tiatim pri mizi, klical z veaelim glaaom: "Ali vidite našega JoŠka, mladega Zavinščka f AU vidiU tegale črvtčkaf Juhu, to-le je naše dete!" In oče Zavinščak je dvignil peU in sacep-tel z nogami, kakor bi ae hoUl pognati v ples, a Jožek je začel neznansko vpiti, da ae je zajeziU žena na poaUlji: "Pusti otroka, da ae ne prestraši! Dobil bi padačo!" • "Saj rea!" je pritrdil mož," rajši dvigam barilec. DeU v plenicah je za ženske roke!" In oče je položil sina poleg matere. Mož jo je potrep-Ijal po pobledelem licu Ur sedel na prejšnje mesto, ponujajoč svojim gostom vina. Ti se niso branili. Vino je bilo dobro in žeja velika, pa ao pili do meje in preko nje. V sobi je postalo zatohlo. Nisko je počival strop na belih atenah, in te-ana okna so bila skrbno zaprU, kakor da hodi po deželi mrzli božič. Bil pa je praznik Svetega Jožefa, in prva pomladna nežnoet je sijala daleč ob hiši očeta Za-vinščaka. "Uh! Vroče je," je prva zatožila botra ter si poUgnila pisano ruto z glave, da so se ji nekoliko vzneredile laaje ter se ji spustili v zmršenih kodrih po tilniku. "Sej Uhko odpremo okno," je dejal goapodar in odpahnil okno poleg mize. V sobo se je vsul sveži zrak, ki je hladeče zavel goatom okrog razgretih lic. Mati ZavinšČakovka je brž potegnila ruto črez glavo novorojenčkovp, da bi ae ne prehladi! in ne dobil nahoda Ur ne začel kiheti Ukoj ob vstopu v življenje. PoUm bi kihal vse svoje žive dni, kar bi bilo nerodno zanj in za druge. Kmalu ae je izenačil vzduh v sobi in sunaj sobe, in prijetna svežost je zavela pod stropom* Tudi gostje so se poživili, in botra si je zopet poravnala ruU in urediU lase. A jezik se ji je omajali da je govorila venomer zdaj z gospodarjem, zdaj z babjco, adaj z gospodinjo, zdaj sama s seboj. Njen govor ni bil urejen in se ni sukal o enem samem predmetu. Govorila je o kokoših, precej nato o semnju, potem o poslih, potlej o rojenicah, ki stoje ob zibelki novorojenčkovi ter mu prerokujejo in usojajo življenja veselje in žalosti Prisotni so ae ji smejali, ji pritrjevali ali jo pa s oporekanjem dražili ter jo s tem spravljali v še večji ogenj. Napoaled je bilo materi botri govert jenja in pijače dovolj, pa se je napravUa domov. In zgodilo se je, kakor je zatrjeval prej oče kume: botra je stopila sicer trdo in kar se da moški, a noge ji niao hotele prav služiti — zdaj si vihrale na to, zdaj na ono stran, da je bila videti njena hoja smešna in otroška. "Jožek ti je posodil boge," ae je norčeval boter. A tudi njemu ni bila hoja bogve kako ata-novitna. Vino ima avojo moč tako pri botrah kakor pri botrih. . Solnee ae je že nižalo k satonu, ko ata se kume in kuma lovila proti domu. Babica je prised-la k bolnici ter se pogovarjala z njo o svojih rečeh. Jena je posprevljela miso, a oče Zavinščak se je neelonil na okno in gledal venkaj v večerni, hlad. Solnee je umiralo za gorami, ln rdeča luč se je razlila po nebu Ur blesUče odsevala is šip, na Zavinščakovih oknih. Zavinščeku je bilo sladko, de bi ee jokal. Gledal je nebo in zemljo pred seboj. Nekaj te semlje je bilo njegove, in nekaj tega neba ee je razproatiralo nad njegovo zemljo. Zdelo ae mu je, da ga gleda milost božja, ki ga jo dozdaj Čuvala nesgod, ki mu bo odslej Um bolj varovela domačijo, ker je v nji satrepeUlo nežno, drobno in ljubko bitje — njegov edinec, njegov Jošek! In Zavinščeku je bilo eladko, da bi se jokal. .Tudi on je pil črea potrebo, zato mu je delovala domišljija bujnejše in smelejše. Čutil je, de se bliža njemu in ženi njegovi nova doba veselega življenja. Sedaj bosta vsaj vedela, komu boeU delala is mraka v mrak. Ne bo jima več zaman lil anoj s čela v črno semljo, ko jo bost s orala in aejele. Vse bo ae Joika. Živina v hlevu in petelin ne gnojišču in hruška na vrtu — vse bo aa Joika. Krompir in detelja in debelača — vae na Veeeliei, ki se solnči vse dolgo leto in izsolzi jeseni polne sode žlshtne tekočine — tudi to bo njegove. Zavinščak ai j« podprl brado s obema rokama in je gledal v prihajajočo noč. A ta noč se mu je edeU lepa ln svetla, sskej videlo se mu je, de se bttia Is dalje njegovemu domu mlada, doslej neanana mu sreča. Kako bo adaj na njegovem domu vse živo in veaelo, saj ga bo oživljal njegov Jožek, ki bo preUknil vaak kot, pregledal in prekrakel vse, kar je v hiši, ob hiši in na hiši. Pa sakaj ne bi T Haj bo vse njegovo! "Pa hi zaprl okno, ker prihaja hladns noč," ga je sepreails žena s postelje. Mol je ni Ukoj slišal. Preveč ss je vdsl ras-mišljenju. Sato mu reče lena še enkrat e "Zapri okno, oče, ker je mrslol" 1 Dalje • ' Krvna osveta. Iz spisov črkeekega častnika. Prosto predelal Vr. Mirovčkov. (Nadaljevanje.) Zunaj razgraja neviht^ in ker i-mamo mUj, bode vreme preje huje, nego bi pojenjalo. Abaaovi-ljudje ao, kot aem omenil, že utrujeni zbog dolgega pota; razven U-ga so Še brezskrbni, ker se ne nadejajo nikakih nevarnosti. Izvest-no bodos Ukoj po prihodu legli spat in k večjemu poaUvili stre-' že pri'konjih in arabah. Čez dan poakrijemo se v globeli, pe' pričakujemo prihoda Gorcev. Kadar pospe vsi, splazimo se tiho bliže, pokol jemo straže, prerešemo konjem svore in podproge, zapalimo zaboje, in ko jeme municiju eksplodirati, vdarimo v splošni zmešnjavi s ura in i-i-i-klici (Črkesi in Kozaei, kadar napadajo, kriče:'u-rali-i-i!) na njču prodremo do A baaa, Ur ga zvežemo; potem zopet k avojlm konjem, pa jo s u jetnikom poberemo po soteski. Predno se zbero osupnjeai Gorci, p ved no vjemo konje in jim pours vi j o prerezane uzde in sedla, smo mi že daleč; konji naši so spočiti, a njihovi utrujeni in mogoče je, da doapemo do naše mejne straže, ne da bi imeli velike izgu be." "Da pa gre atvar narobe, in če padem jaz, proderiU kakor znaU in morete. RazkropiU ae, eni sem. drugi tje; potem morajo razdrobiti svojo moč, in nemara vendar kdo vaa odnese pete. Nikakor pa, pod nobenim pogojem ne smete sem nazaj, kajti knnak moj moral bi vas v svojem in z obzirom na našo vojsko smatrati sovražnikom; na U način pridete le med dve ognja. SU li umelif" , "Da, umeli, vaše blagorodje!" zavrnemo soglasno. i' Tedaj htopajte; pripravite vse." O polunogi sedeli smo v sedlu ter jezdili po globeli vse više v brdo. Na čelu nam je jezdil Ali-Bej, za njim esaul, potem Zaporo-iec, e mi za njim, mož za možem. — Bila je noč, noč, pravim, kot jo imamo redko kedaj v gorah. Burja je brila in hrščala po gostem le-sovju, buUla je vejevje ob vejevje, mlada stebla ob sUbla, lomila reje, razgrajala in šumela po odpadlem listju, Ur tulila doli po soteski tako strahovito, tako burno, da smo se morali trdno držati sedla, da nismo popadali raz konjev; vlekla je z vekosneženih gore, Ur briU rezko. Trdno smo se bih zavili v burke, pepahe bašliki'potegnili ai črez ušesa, Ur nemo jahali v črno, burne noč. Ko amo prijezdili is globeli, polegel je polagoma vihar; tU prihajala so nekako vlažna. Prispeli smo do nekake cesU, ki se je po kačje vila nizdol, a skoro zopet kvišku po gostem gozdu, po kaU-rem je hruščal vihar. Z arabami bi se težko vozilo po njej. Združili smo se po trije, po štirje, Ur dobro vdrihali po konjih in podili smo jih, da so kopitali polagoma da so se oddahnili nekoliko. Ne prečrnem obnebju nI še niti najmanjega svita videti bilo; burja brila in tuliU na dalje, ter po nebu drvila gromonosne oblake. Ustavimo se, kajti gromel nam je na ušesa' esaulov glas, ki je bil ječi od viharnega hrušča. 'Ne mestu smo! Raz jasi t c, pa vodHe konje za uzdo!" velel je glaa njegov. H Poskakali amo raz konjev, ter vodili jih zopet, mož se možem, jeli pleaeti po ozki, hudournikovi etezi. Preko nje oe je vilo gosto dračje in trnje, ki nam je v eno-mer trgalo obleko. V enomer smo apodtikali; sdaj se je svslil konj, e zdaj zopet zvrnil človek. A čim niže smo prihajali, tem mirneje in tišje je bilo krog nea. Na dnu jame pa smo bili do cela zavarovani pred burjo, a nad glavami nam je hruščelo in šumelo strahovito. Pri malem potoku se u-sUvimo, ter privežemo konje ob brinje. kov glas, ki me je rahlo pozval po imenu. "St. st, 6imen. dimen! Ds bi te sto vragov I Kam U je zanesla pasja noga T" sikal je aUrec uprav blizu mene. \ Potegnil sem si bsšlik raz ušes ter dvignil se kvišku. Na vzhodni strani globeli je baš pokaU zora; jelo se je aviuti skozi drev- "Vzdrami se, dimen!" zaduhlo pravi ZaporoŽec, "Bej hoče še en-krat pred aolnčnim vzhodom dobro ogledati si okolico, kje se spri memo nocoj; velel mi je, da ga spremiva. Pusti tovariše, naj spijo na dalje, — vsaj marsikdo med njimi vzadnjič zda-le!" . Dokaj je biU polegla burja; črni obUki pluli sq po, nebu, in le tu in tam švignil je krvavožareč blisk iz njih; mrzel dež je jel pršiti na zemljo. Ozka, a Um dalja soUska, v kateri nam je bilo zavetje, imela je ob kraju robove, ki ao viseli Črez njo, ter gosto poraščeni z mladovjem. Od zgoraj, nikakor ni bilo moči videti naših ljndi in konj. Preko hudournika, ki se je vil po sredini soteskini, nahajala ae je ozka steza, fci je dr šala na eni strani v vis, a na drugi nizdol. — Gore, kjer ae je začenjala pot v globel, atal je Bej; tr dno ae je bil /avil v burko, ter mrko zrl predse. Ko sva midva pri spela do njega, bilo je že toliko svitlo, da smo nekaj videti zamo-gli po okolici. Pred nami je ležalo skromno vegasto torišče ; gre pe in skalnate struge nahajale so se po njem, a ob robu obdajalo jo je gosto drevje, kf se je vrstilo doli proti vzčelju, a gore v pogor ja višino.' Na gozdnem porobju kakih dve sto do dve sto petdeset . . ----- korakov od naa stala je črčenska Jerdf®v' e«kortirili vrt .ia/1vq (n ul/. ..... pristava, katera je štela bore tri, s slamo ln kamenjem krite koče, ki so jedva na pol molele fesssr1* P«" - n*m Kr"'1 "M"o«veiem jutru. „, «i. »oko. i„ s*-^ P^rr «J«J borila m i viharjem s.rr« nj»m; vedno pa se i* odmorih blii ^uda ura bode," meni J Tebi ae gotovo sanj«, 8t. pravi Ivan, ohlapen kot mil £ gori je še prera„0 tt "Balvan (tepec.) uiodri'" duje ae atarec, "rlogobčnil tič, povaodi moraš biti H jezikom, da ai ne umeje* nic Po Uh aoteskah videl sem v, nt, mladič, tedaj še, ko si ti| bosopet tekal po ulicah oe." "No, no, aUri volk«" kt ae Ivan, "vaaj ti verjamem^ sem ne mialii tako zlo." Ta hip začujemo nad glu tenak pisk; glaa sikne: "K Gredo!" Že ae se je bilu zmračilo M da. — Zaporožee, Ivan in jaxi žili smo se globeli na rob; U popolno razločevali smo stvar daljavi. Na poti, ki nam je „ la naaproti in po kateri smo prišli, videla se je temna tropa] zdecev; v njih sredini razločei bo se štiri arabe, katere so voli. Kadarkoli je nekoliko nil vihar, čuli smo škripanja] ječanje velikih nerodnih kole niao bila namazana uprav____ dili amo, da mora biti do dve 1 HVOj vaa i iz Ul, druga polovico bila jim je v zemlji. Po azijaUkem običaju obdajalo je priaUvo veliko dvorišče, kamor ae po noči seganja žival. Dvorišče mejila je seč, ki je pa bila pohojena in posekana na mnogih krajih. Dvor delila je ograja iz bičevja v tri neenake dele; v največjem je bil vodnjak; dolga voj-nica premikala ae je na operači, na dolgem drogu viselo je vedro, a na dhigi strani je bilo v ravnotežju navezanih dvoje polomljenih araminih kolea. Surovo teaa-no dolgo korito je sUlo pred vodnjakom, kjer so karavane in kolone, ki so osUjale tu, napajale živino. PrisUva je bila zapuščena do eeU, nič se ti ni ganilo, čut, ni bilo ne človeka, ne živali. Oči vidno je tu bila posUja, kskoršne Črčenci često sUvijo na dolgih progah, po katerih mnogokrat hodijo, a kjer se nikakor niso nastaniti ljudje; to se je tudi lahko sodilo po mrvi, ki je bila nakopičena tukaj. — Na lovi strani Šla je pot skozi les proti pogorju, s na pravi peljaU je grudasU, s kamenjem poeuta steza akozi skalnato sotesko, ki je delila gozd. "To je cesU," pravi zabrnivš se esaul, kazaje nama pot, ki se je vila v gorovje, "to je cesU, k drži k trdnjavam Gorcev, a ona steza vije se skozi globeli in vzče-Ija doli do našega kordona; t uka, ae bodemo tudi vračali. A zdaj s nekoliko ogledajmo pristavo v bli žinil" Previdno se plazimo preko gosdnege robs k zapuščeni prists-vi, ter isborno preiščemo nje lego in ordije; potem se vrnemo v globel. Tu so ljudje baš krmili konje s ovsom, katerega nam je bil podaril Ali-Bej; o Lezginjanu pa ni bilo ne sluha, ne duha več. Mrzli dež ponehal je bil nekoli ko ;Um huje pa je bučal vihar po leau, ki je mejil oeteako. Davno ie je bilo isftlo solnee, a okolica ležala je temne, mračna, pusU pred nami; videti ni bilo ne enega soln čnega žarka, da bi bil prodrl gozd no tmino; veUr je podil kope sivih obUkov ned drevesnimi vrhovi. - Ves božji dan ležali so štirje naših ljudi v grmovju tik glebel-negs robs na streli, da takoj'javijo ostslim tovsrišem, kdaj bi zapazili kaj sovražnega; drugi pa so, savitl v burke, tiho čepeli v nkrivališču. — O mraku okrepče- "Legnite, rebeta," pravi easul, 'komur moči, naj saspi, — vrag____________ __________ „ vedi, če bode ie kedaj potem! lnjmo^g nekoliko grifijeji suhor da ste vsi tiho, niti se mi ne ras-1 jgt ovčjega loja in črkeskega sira, MmMU, niti ns zapellte lul.jter si s krepkimi duški U vodki ne steklenice speremo grls; petem na po jima konje, Ur jim dvo-ni delež ovsa nasi pijemo v vreče.! Čres den premeni 1 o pe je bilo vreme do čistega, — kar se kaj pogosto zgodi v gorah. VeUr ee je Ml prevfgel, ter akoravno o po- Šta li čuli f'I Polegli smo po grmovju, ter kakor moči dobro in trdno savitl se v burke, potegnili si papa he črez eee, Ur skuieh saspati. Ne znam, kako dolgo sem letel ter poslušal stok viharjev, — apati vo. Jedva tri sto korakov krenejo proti pristavi A že po prihajali, tem ogromi je bilo njih število. Tudi m hko opazili jezdeca, ki je sijajno črkesko burko črne in bel bašlik, z rokama mi zraku, ter očividno dajal Ija. "Abaa-Kan!" sikne esaul zobmi. Videl aem, kako so se roke treale radi ljutosti, da mi amrtnobledo bilo obličje, da je krčevito atianena pest napol] drla iz flpfnipe kindžal. Zona je pretresla uae, — prekriial se. O tem zvozijo Gorei arabe m koče, Ur ženo vole in konje nsjvečji dvor. Konj niti privei niso; sneli so jim ssmo uide, i obesili jim jih ns ssdls, kaU jim po ssijstskem običaju i vseli niso raz hrbts, temveč le i peli jih na lahko. Neksteri ao tem donašali seno, drugi ujen vodo, a v ilnatih kočah vrW je vso, kskor v čebelnjaku. C prinašal je veter krik in vik ri k nam. "Kakor vidite," fcpne "menijo ae ti vragi do cela var v ograji in zs aečjo, ter niti mislijo, zvezsti konj. Tem bo treba nam ne bode reeati pas Jaz zadavim stražo, splazim m to k strelivu, Ur prevrtam «i zaboj in netilni prot vtakni vanj. Ti dimen, splažii se i Siki vred na konjski dvor; tsm po« ČeU stražarja, s ns msh, da i bodo nikskegs vrišča, kajti o ti je zavisno vse; konje pustita v» ru, a ko se preverite, ds arm I opravil svoj posel, upslita s« ni stog." Skoro tri ure smo leisli ob belnim robu ns strsži. Bila je t da mrka noč; tu ps tam saM* lo ae je včaaih na oblačnem o nebju. - V Gorekem stsnu na* la je počasi grobns tihots; * pali smo, ds so utrujeni W polegli k počita-H^" J iemu obisku nad nami Uvije J lenožarna ,kačaata strels: u^ notek ressvetli vso okolico, daj videl kot podnevi - na tojr«J pretrese osročje, da zmajala v avojih tečajih, in -o as latinito zsbolels ufc«a Ve," i di bo Uko; sdaj -e pn*«* plea." (Dalje prihodnjič) Oernjs mogel. Zdajci sačujem Ni-'prejino silo, vel skoro toplo iz je- Prodsednika free**« ko oe voli ss dobo "des. i ga parlament Tudi po rrsai drugače kajti rije se vedno voli« as rije Pozdravi