7 / f £ "" ■* m Prečastiti Gospod Vodja! jftp m f, ) (JA 'eseto leto Se teče, km'ste prevzeli vodstvo ljubljanske gim- fanazije. Imeli ste navado dajati spričevala Vi sami nam 'učencom; blagovolite, da pa sedaj k slovesu mi učenci Vam damo spričevanje Vašega djanja. Bolj kakor pred spoznamo sedaj, kako mili Oče ste nam bili. Kakor oče ljubi svoje sinove, ste Vi nas ljubili, za nas ste skerbeli in delali ves čas. Poglavitno vodilo Vaše, ktero ste tudi nam tolikanj priporočali, je bilo: „1 ščite si slave v zvestem spolnovanji svojih dolž- nost!“ Zvesto ste zverševali svoje dolžnosti. Kakor marljivi gospodar pervi vstaja in poslednji vspava, ste tudi Vi pervi prihajali v Šolo in poslednji odhajali iz Šolskega poslopja. Modro in premišljeno ste nas vodili, ljubeznjivo in poterpeŽljivo z nami ravnali. Vam so res veljale besede Tacitove: „0 in n i a s čire, non omnia exsequi; parvis peccatis veniam, magnis severitatem commodare; nec poena semper, sed saepius poenitentia contentus esse. (Agric. e. 19.) Učili ste nas ne le z besedo, ampak tudi z djanjem. Kar ste nam velevali, ste tudi sami spolnovali. Povsod, v Šoli in v cerkvi, smo Vas vidili vselej v svoji sredi. Kazali ste nam tako, da le blagor človeku, kteri ima bister um i n blago serce. Bili ste nam učencom tudi velik dobrotnikv Podpirali ste ubožne učence sami, in ustanovili ste za nje posebej zaklad, iz kterega dobivajo vsako leto mnogotere pomoČke. Prijazno in pošteno ste se obnašali proti vsim, toraj so Vam tudi radi pošiljali slovenski starši svoje sinove v vodstvo. In Vi ste povzdignili in pomnožili našo gimna- i * zijo, da slovi krog in krog; in kakor ste pomogli k doveršitvi druge, tako ste pomagali k ustanovitvi tretje v ljubi naši domo¬ vini, ktera je bila tudi Vam mila in draga. Sami Slovan ste čislali tudi slovenski rod in dom; čislali ste slovenščino, učili se je sami in pridobili ste ji spodobno mesto ne le v Šoli med druzimi nauki, ampak tudi v šolskih letopisih, kjer ste sami jeli popisovati zgodovino naše gimnazije, in pri očitnih Šolskih sloves¬ nostih, in nadjamo se, pridobili ste slovenščini to častno mesto stanovitno. Čast in slava Vam bodi! Ker Vam pa drugega v hvalo dati ne moremo, smo v Venec nabrali nekoliko cvetic; blagovolite jih sprejeti v znamnje naše serčne hvaležnosti in resničnega spoštovanja do Vas, preblagi Gospod! Na¬ brane so na vertu, ki ste ga Vi skoraj deset let tako skerbno obdelovali. Spomladanske so. Pognale so iz mladih sere, in v spomin na belo Ljubljano in na slovensko mla¬ dost jih pri Vašem odhodu v zlato Prago poklonimo Vam hvaležni učenci ljubljanske yiwnnn*ije. ed zvezdami prekrasna je danica; Naj lepša v času rajska je spomlad, Ki cvetja mnozega je porodnica, V katerem klije dni jesenskih sad. V življenji pa naj mil’še je sijanje Preblage zarje, svit mladostnih let; Ce kinči jih omika, lepo znanje, Krasoto vso presega žlahni cvet. Danica pa pred solnčnim svitom zgine, Spomladi rajske zlati čas zbeži; Mladosti srečne jasna radost mine, Resnoba 1 ‘e spremlja dni. Do doma, do cesarja, do Bogd. Na desno in na levo pot se vije, O blagor mu, kdor pravo le pozni! Zamišljen si mladeneč pot ubira, Ko zgine mirni čas mu sladkih sanj; Povsod drugačen svet se mu odpira, S pogledom bistrim se ozira nanj. Saj svest si je namembe imenitne, ,,Gorjč, si misli, če jo zgrešil bom, Tedaj na pot kreposti stanovitne, Ostrašiti ne sme nevihte grom!“ — Voditelj blagi! Ti si sklepe take S prelepim zgledom vedno nas učil, Premagoval težave krepko vsake, Da le dolžnostim Svojim zvest si bil. Zaklade zlate zmaga bistra glava, Kateri dana lepih ved je last, Ce zraven mar ji Božja tud je slava Kar Tebi nezvenljivo dela čast! — Dolžnost množica odkrije Visoki znan poklic Ti je deržave, Kateri dal oblast je sam Gospod, Da svete se spoštujejo postave, Da srečen, prost je v njej človeški rod. — Tud veš, da draga vsim je domovina, Povzdigal našo s trudom si ves čas, Vedoč, da sercu sveta je lastnina Besede materne premili glas. Zato Iočenje Tvoje obžaluje Slovenski dom, zročena Ti mladost; Pa vendar sreče Tvoje se raduje, Ker v lastni dom pripelje Te dolžnost. Dežela češka zvestemu Ti sinu Z veseljem spet podala bo roko, Al Krajnska vedno v blagem tud spominu Ime hvaležna Ti slavila bo! Ant. Umek. v. VI f. 1 oj Kaj , da lira tužno poje, Strane žalostno done, ^""Kaj temne se lica moje, Kaj mi tare tak serce? Svetla zvezda se bo skrila, Ravnokar za goro gre, Ki tak’ milo je svetila Čez mladost Slovenije: Vodja nas zapušča mili, Domoljubje ga budi; V očetnjavo tj e ga sili, Kjer mu teče bratov kri. On je oče bil mladosti, Za nje blagor ves gori; Vsiin je prave zgled modrosti, Ktera srečo nam deli. Toraj žalost nas obhaja, Ker nas oče zapusti, Zadnjikrat roko podaja, Zadnjikrat se poslovi. Bog te spremljaj vodja mili, Naš spomin naj s Tabo grč; Da bi Ti v spominu bili, To so serčne nam želje. Jak. Trobe«-, 8 VI. P < 93— o vzdigujmo, bratje, krepke glase iNjemu v slavo, ki nam vodja bil! »Mi mu dajmo venec serčne hvale, On nam venec iz zaslug je zvil. Urno v roke liro zdaj sreberno, Strune vbrane Njemu naj done! Pojmo z milim, pojmo z močnim glasom, Zanj občutki v sercu naj gore! Varh častiti lepe učenosti, Mili vodja šolske mladež!, Moder sam si vadil nas v modrosti, Toraj smo Ti hvalo vso dolžni. Radosten in krepko si podpiral Nam omike narodne razvoj, Mnogo opovir pri tem zatiral Ljubeznjivi vodnik! trud je Tvoj. Zdaj pa prišla ura je ločenja, Oj od Tebe, bil za nas si vnet. Sprejmi venec našega češčenja, Ki iz sere hvaležnih nam je vzet! Fr. Tomšič. 9 V. vodja! Tebe če slaviti . Slovenska Vila, pred Teboj stoji, ■^Hvaležna mladež če Ti venec zviti — K slovčsu venec britke žalosti! O sprejmi cvetke — res da niso zale, Pa v sercih so hvaležnih kal pognale. Marljivo Ti si vdani Ti mladini Odgrinjal učenosti blažne kras; V pospeh omike naši domovini Z veseljem daroval si celi čas. Ker bilo Ti le eno je vošilo : Da bi slovensko ljudstvo srečno bilo. Ljubezen ta hvaležnost je zbudila, Spoznali Tvoje blago smo serce, Zatoraj vroče pojemo čutila, Iz sere hvaležnih Ti nasprot kipe. Videčim trud Tvoj za slovenske sine, Cut spoštovanja serca vsim prešine. Al skerbni oče, naš vodnik preblagi! Glej, ura je ločitve nam prišla; Oko Ti kaže v svoji svitli sragi, Kak britki čuti so nam v dnu serca. Solza zamolknjen glas Te še pozdravi, Ti zadnjič „z Bogom !“ dragi vodja, pravi. Le to nam je v britkosti tolažilo, Da narod ljubljeni Te ne zgubi. — Kako bi brata nek ne veselilo, Da tudi brat kaj dobrega dobi? Pozdravi, osrečuj tam Slave sine, Nam brate drage češke domovine. Gospod, ki vsim stvarem je oče mili, In ki za vse dobrotljivo skerbi, Tud Tebe varuje naj v vsaki sili, Pomoč Ti rajsko vedno naj deli; Beži naj tuga, in veselja krilo Sprostira sreča naj nad Tabo milo. Mladosti Naj njeno cvetje krasno se ovija Po potih solnčnih, gladkih Tvojih dni; Žari naj se Ti raja lepotija, Serce napaja z virom radosti; Naj oče mili vsih nesreč Te brani, Naj dolgo bratom Cehom Te ohrani! Fr. Marn. n IV. ;Cut nam hvale v sercih bije, ? Eno — to darujemo ! — Tebi solnce naše sije ^Enkrat tukaj še — v slovd. Revno je, kar smo Ti dali, Tebi naj bi drag bil dar! O da dnevi bi sijali Se Ti srebni le vsikdar; Oče bil si nam dobroten, Ljubi vodja, srečno zdaj ! — Cela šola je hvaležna, In od nje ta pesem nježna. Lud. Tomšič. III. ;tgp 5 '— gMiio nam strune donijo, 2 ~ l!5 Tebi k slovesu pojo ; ’Z rožic, ki v sercu cvetijo, Venec Ti krasen vij6. Tebi ga damo v darilo Da Te spominja na nas, Vdanih mladenčev število; Sere je hvaležnih izraz. Naj Ti ljubezen spričuje, Ktero si v sercih užgal. Naj Ti terpljenje plačuje, Ktero za nas si prestal! Naše domovje si ljubil, To Ti hvaležno spozna. Vsak Te prezgodaj je zgubil, Roko k slovesu podd. Mladež nesreče si branil, Nisi nam kratil pravic. Dolgo v spominu ohranil Vsak Te bo radostnih lic. Fr. Levec. S p e v. Zložil A n t. IV e d v e d. ' Mladež blaga, iVK-Poj, predraga, Pesem žalostno na glas, Njega slavi In pozdravi, Ki se loči zdaj od nas. Blag’ voditelj ! Pospešitelj Velik nam si zmiraj bil, Domovini In mladini Trude Svoje si daril. Zdaj odideš, Več ne prideš, Oj ne bo Te več nazaj ! Srečno hodi, Bog Te vodi, Drag nam bodeš vekomaj. Domovini In mladini Drag, predrag bo Tvoj spomin. „Bog Te živi Ljubeznjivi!“ Glas je serčnih globočin. n Mlada mati. .V senci mati je sedela, ^'">jf’sMati milega serca, a Zraven sebe je imela Dete, sina mladega. Nježno dete je igralo Z lepimi cveticami, Cvetko materi podalo, „Mama!“ pervič govori. Mlada mati ga objame, Ga pritisne na serce, Ter v naročje ga uzame Ga oklene u roke: „Ti si sladko mi veselje, Krasno dete, sinko mlad, Spolnjene so moje želje, Sercu mojemu si slad!“ Tako mati govorila, Mati milega sercA, Ga na čelo poljubila; Nježno dete se — smehlja. Fr. Levec. lo Slovenil 'Sem ti jaz, da me loviš? Al do zdaj še nisi zvedil Da če jaz — tud ti terpiš? Kratiš polje mi, obgorje; Al je mar premajhen svet? Kdo pa krati ribam morje, Kdo čebelam jemlje med? — Deček glasa ne posluša, Ampak le naprej lovi; Lej metulj zleteti skuša, Pa ga — mreža že derži. Al ferfrati še ne jenja, Dokler ima kaj moči, Ko mu zgine dih življenja, Dečka serce zaboli. — Lud. Tomšič. Lipa, j lani stoji mi lipa zala, ^Zraven lipe hišica; Prosta hišica je mala, Vender čedna, lepa vsa. Lipa širi svoje veje, Ki zelene so lepč; Ce preveč me solnce greje, V hladno senco grem pod njo. „Ti visoka lipa krasna, Ki do neha stegaš se, Tičev tvojih pesem glasna Naj razveseljuje me! Lud. Tomšič. Sonet. Mg ! f mili dom, predrago mi ime ! Ki vnemaš vso mi kri po persih mladih; Ko se sprehajam o večernih hladili, Na misel ti mi hodiš in v serce. Kdor tega čutja sladkega ne ve, Ne ve, kaj cvetke nam diše v ogradih, Ne ve, kaj tičice pojo v spomladih, Ne ve, kaj hladne sapice šume. Saj dom ime mi pravijo doline, Cveteči griči, s vitla tud planjava, Zelene dom mi kažejo planine. In dom mi kliče jasni verh Triglava Od bele, nebotične visočine, In dom šumi na jugu bistra Sava! Jan. Zupan. Spomin. ; Večerni zvonovi zvone, §|C-T Prot domu že voz ropotd. Prot domu žvenkljajo ovce Mladost pa vesela igrd. O časi, o ure zlatč, Ko tudi igral sera otrok! Prek sence mi lipe hladne Sumljal je sreberni potok. Al časov presrečnih ni več In nikdar nazaj jih ne bo, Oh, leta otroške so preč, Življenje pogosto britko! Nevihta. v •£ Cerna megla solnce skrije, Gjj-vf^.Ter premaga bliša moč, V temno krilo žarke zvije, — Dan postane skoraj noč. Peti neha tiča blaga, Si zavetja preskerbi, Pesmica potihne draga, Da se zopet razvedri. Tud zverina v gostih logih V strahu plašna trepeta, Skriva v temnih se berlogih, Kakor v sili ve in zna. Čarno križajo se bliski, Čudno v megli že verši, Hrast močdn, visok al nizki V moči vetra se šibi. In gosteje blisk ognjeni Iz oblakov sveti se; Grom pretresa strop megleni, Terdne gore zamaje. Kaplje padajo debele, Vsuje kmal se toča tud, Stolče žita lepe, zrele, Ves zastonj je kmetov trud. Boji v zraku spet nehajo, Nebez zopet se zvedri; Svitli žarki zaigrajo, Solnce milo se žari. Zopet poje tiča mala V logu pesmico drobnč. Kmetu pa ves up zmendrala Toča je neusmiljeno. Tam po polji se sprehaja, Briše vroče si solzč. Vendar up ga spet navdaja: Bog nesrečo hudo ve ! — Jak. Trobec. ^75 Domovini. Slovenski dragi svet, o Bog, ohrani,