Katolišk cerkven list. List V četertik 31. veliciga serpana 1854. ečaj VMM. Xom .Mlin nad Gornjim gradmii, Iz Nemškiga na krajnski svet Oblak liitranstva vleče (■ospodov nograd tukaj stret. Skalit vir dušne sreče. Zamaknjeni so tuji bli. Zamaknjeni domači. Veselja tega zreči ni. Tu raj je. nič drugači! Marija prosi Jezusa: Iz jutra Modre k Jezusu r!Hoj ljubi! ti se vstnili. Je zvezda kdaj vodila, I)a to. kar Cerkev prav spozna. Marija bode zvezda tu Slovenci bi terdili". Sred slovenskih treh dežel. Tam na Hetuljskem griči Plameni se kazati jel' Po noči pri tej priči. Bilo je tukaj čudežev v Ze ninusii se zgodilo; Skof Peter je tako spoznal. Pa cerkev so storili. v cerkvi tej ceste S presvetim njenim Zadani Marijo »j r^i i lini 11 j 111111 I'ri Novi Štifti tu sede Nad škofjim Gornjim ki£a). 1. Prevzetno, nepokorno hčer so mati zavoljo njeniga slabiga znanja svarili; hči vsa nejevoljna zarenei: l)a bi Bog dal in Marija Kalobška, da bi se naši materi kaj prav hudiga zgodilo, ker so tako sitni! Kar je prosila, se je zgodilo, pa ne materi, ampak — nji sami. Zgovori in se na travnik poda seno kosit. Po kosilcu se serborita v hlapca zakadi, da bi ga vergla, se omahne, pade in si nogo ulomi. Velike bolečine terpeči so pa ljudje djali: Prav ji je, otrok, ki materno svarjenje zametuje, boljšiga vreden ni. Spoštuj očeta in mater . . . 2. S sretimi rečmi .se ne sati! Se živi ves pokvt čen človek, ki je bil svoje dni vsih spak poln, cel osliček pa v keršanskih naukih. Per kožohanju, kopanju, tergatvi in na gostijah je gobuzdal, da je bilo gerdo! Ilavno so vinograde kopali, ko se tudi on privleče, na drevo zleze, nekiga pridgarja oponaša. in poslednjič se med krohotanjem kopačev z drevesa ogerdi: ali per ti priči strašno zavpije, — protin ga je lomiti jel, komaj se k domu privleče in črez leto in dan grozovitne bolečine terpi; — vpije pa. da je groza. Protin mu je kosti polomil, zadnjo kost pa čisto spahnil. Posvetnjaki se mu zdaj posmehujejo, pametni ga milujejo, sam pa milo objokuje svoje nore leta. kadar je take Božje kazni zaslužil. Mladeneč, ki si še zdrav in vesel, bodi ponižen in pameten: ne norčuj se s svetimi rečmi, če ne te bo Bog tepci. Veseli se mladeneč r svoji mladosti; pa redi, da na sodbo Božjo pojde s! 3. Nekateri kristjani 3. Božjo zapoved: „Po-srečuj praznikle na pol razumejo, misleči, da je Hog rekel: ^Posvečuj polovico zapovcdauiga praznika". Zato se k dopoldanski službi Božji še do cerkvenih vrat perzibljejo, tudi v cerkev stopijo, in v nji ali zid podperajo ali v klopi zadremljejo; za popoldansko službo Božjo, kakor od več iti le za otroke, jim ni mar. Boij jim dopade, posebno moškimu spolu naših časov, lenobo pasti, ali igrati, kerčme obiskovati in po svojih poslih hoditi; potem pa še črez slabe čase tožijo, da si je vender pravični Bog na vredno posvečevanje praznikov blagoslov vsih drugih šest dni navezal. Naj bo toraj tistim, ki Bogu edini dan, ka-teriga sije v svojo čast prideržal. kradejo, sle- deča žalostna prigodba v premišljevanje in svarjenje : Premožen, čverst, mlad kmet Kalobške fare na vse lepo opominovanje in svarjenje, daje kri-stijanova sveta dolžnost, tudi popoldansko službo Božjo obiskovati, ni kaj porajtal. Tudi na sladkiga imena Marije dan 1853 na mesto k keršanskimu nauku raji v kerčmo gre, pa tudi svojo ženo za seboj povabi. Kadar ga ene poliče zverneta, reče ženi domii, on gre pa po konja na pašo. Vsi se pa močno prestrašijo, kadar konj sam domu prire-zgeta; iskaje očeta na pol mertviga za plotam najdejo, ki pene tiši, in s stisnjenimi očmi renči, da je strah in groza. Ni bilo vee besede od njega dobiti in potem, ko je bil za silo v sv. poslednje olje iljan, po grozovitnih mukah in strašnim renčanju umerje.— Ljudje si glave lomijo, kaj je bilo vzrok njegove smerti; pametnejši pa pravijo, to je bila zaslužena kazen, ker je tolikokrat popoldansko službo Božjo vnemarno opustil. Žalostna taka smert, strašna pa tudi sodba, ko vse zanikerno zamujene službe Božje na vagi Božje pravice ležijo, ki se nikoli več popraviti ne dajo; o uboga duša! o grozovitna večnost! pa že tudi na tem svetu taki lenuhi blagoslova Božjiga nimajo. Poznal sim svojoglavniga mladenča Posavca, kateri je v nedeljo popoldan namesto k keršanskimu nauku — pa s svojo vlačugo po polju se sprehajati šel v veliko pohujšanje pobožnih duš. Ljudje jih svarijo ali sprehajavca se pa nesramno posme-hujeta; kar mali oblakec, da gaje bilo komaj ugledali, po jasnim zraku priplava, bliskne, ureze in nesramneža mertviga na zemljo treši, pajdašico pa omami, ki se vender hitro zbrihta, po vsili štirih v bližnjo hišo tava — od tam pa v cerkev — k sv. spovedi. Strašno pa je bilo mladenčevo truplo; tisto truplo, ki je tolikokrat z nesramnim govorjenjem, z nespodobnim obnašanjem nedolžnost pohujševalo, svete reči zaničevalo, keršanske nauke zanemarva-lo — je kakor ogel černo ležalo, grozovitno za pogledati, da je vse straha proč bežalo; oh sam Bog ve, kje je pa duša — oj duša nesrečna! O kristjani! ako še iskrica ljubezni do vaših duš v sercu tli, obiskujte, obiskujte radi popoldansko službo Božjo, tudi keršanski nauki so Jezusov glas! Varite se pa nečistosti; zakaj nečistniki ne bojo nebeškiga kraljestva dosegli. 4. Srarjenje slušaj! Ravno pretečeni teden smo pokopali odsluženiga vojaka v žalostni izgled vsim, ki so do lepiga opominovanja oterpneniga serca, ki je 5. greh v sv. Duha. Bil je rajni delaven in priljuden; pa kaj pomaga, naj si človek ravno vse zapovedi dopolni, se pa v eni sami pregreši, je vsili kriv, pravi sveti Jakob. Imel je rajni nepripušrno znanje z neko vlačugo, vsim poštenim v veliko pohujšanje. Gospodinja ga svari, opominja, prosi, da naj vlačuganju slovo da, pa vse nič ne pomaga. Ker zopet eno noč po grešnih potih hodi, ga gospodinja ojstro svari; on pa besedovaje in ves nejevoljin nalaš tje hiti, kamor je bilo ojstro prepovedano hoditi; ravno tam seno zmetavajo; tudi on se hoče na seniše podali, se omahne in sežinj visoko na pod prekucne, ravno s tistiga poslopja, kjer se je bil tolikrat na-gnusno in prederzno pregrešil. Koš, roke, noge si je čudno polomil, drugi dan pa po prejetih sv. zakra- mentih v grenkih solzah dušo izdihnil. Bog ji bodi milostljiv! (Konec sledi.) Povabilo v Martino društvo* „Povzdignite svoje oči in poglejte, polje, de je že belo za *etevu. (Jan 4, 35.) „Žetev je sicer velika, ali delavcov je malo. Prosile tedaj Gospoda žetve, de pošlje delavcov v svojo žete v". Luk. 10, 2. — Polje, belo za žetev, je ves svet z vsimi svojimi prebivavci. Kakor velika je zemlja, je tudi žetev velika. Vsi smo grešniki, v katere je lok smerti napet, vsi smo zreli, v večnost poklicani biti. Koliko ljudi pa spi v terdnim spanju krivoverstva in neverstva! koliko jih še leži v temi nevednosti! koliko jih sedi v smertni senci rnaliko-vanja! V številu teh zapušenih Adamovih otrok so gotovo nesrečni zamurci v Afriki. Nešteta jih je množica, tedej žetev za katoliško cerkev velika, ali malo je deiavcov, serčnih misionarje v, in še ti se morajo s težavnimi zopernostmi boriti, ali jih pa nemila smert precej v boljši deželo kliče. Prosimo tedej Gospoda žetve, prosimo Jezusa, višiga pastirja, de pošlje delavcov novih za Božjo čast une-tih misionarjev v svojo žetev med nesrečne Kamo-ve mlajše. Stopite vsi, kterikoli morete, v Mariino društvo. Molite za razširjenje sv. matere katoliške cerkve, prosite za spreobernjenje malikovav-skili Afrikanov, podperajte z denaram in moiitevjo evangeljske oznanovavce. Mariino društvo, od s. očeta Pija IX. s popolnimi odpustiki obdarovano, je v ta namen v našim cesarstvu vpeljano. Tudi pri sv. Lucii obstoji poddružnica tega važniga društva, kakor je bilo že lani v Danici (štev. 48) opomnjeno. Godi se sicer po splošnim pregovoru: Vsak začetek je težak; imenovana bratovšina šteje namreč do sadaj le 30 udov; ali toliko bolj ginljivo je viditi, pohvale vredne društvenike večkrat v ta namen v cerkvi moliti, pred altarjeni pre-čiste Device klečati, nebeško kraljico pomoči za neverne zamurce prositi, in pogosto, skoraj bi rekel, vsak mesec, ali saj vsaki drugi, svete zakramente po skerbnim pripravljanjem prejemati. Posebno spodbudljivo je bilo viditi v god najdenja sv. križa blizo vse brate in sestre k Božji mizi stopiti, in sicer kmalo po velikonočni spovedi, kar se bo tudi, nadjam se, v praznik rojstva Marije Device zgodilo. — Stroški so pičli, obilni pridelki; setev je majhna, velika pa žetev. Plačuje se vsako leto le 48 kraje., moli se vsak dan le i Očenaš, 1 Če-šena s pristavkani: Sveta Marija, nebeška kraljica! prosi za nesrečne zanuirce, de vredni postanejo z nami vred obljub Kristusovih"; obiskuje se večkrat, nar manj dvakrat na mesec domača cerkev in se pred altarjeni 31atere Božje, kjer ga pa ni, pred velikim altarjeni v ta namen moli, in glej, popoln odpustik vsako leto 3. maja in 8. septembra, ako zraven vredno sv. zakramente prejmeš. Ali ni žetev velika? Kaj? kolikor Očenašev in Ce-šenasitnarij obmoliš, toliko snopov si nabiraš za prihodnje plačilo, ali pa storjeni dolg z njimi zbrišeš. Koliko veselje, in kolika zahvala bo tebi, če se na tvoje prošnje z gnado Božjo toliko zamur-cov, če le en sam, v čoln katoliške cerkve poda, in v nebeški raj pride! — Se več, ako ti v rečeno bratovšino stopiš, zadobiš vsaki mesec enkrat popolni odpustik, če v tem mescu vsaki dan pobožno obmoliš 3 Očenaše, 3 Češena, 3 Čast bodi in 1 apostolsko vero k časti terpljenja Gospoda na- šiga Jezusa Kristusa in Marije Device sedem žalost, in če se med tem časam s spovedjo in s svetim obhajilam z Gospodam spraviš. Ali se ne vre-sniči napis očetov sv. Frančiška: „Toties, . ra\no tega mesca končale, se jc sošlo t.'14 duhovnov. Milostivi knez in škof nami ho, kakor po navadi, tc vaje z važnim ogovoratn 21. ob petih popoldne pričeli in h priserčno besedo 35. zjutraj končali. Vodstvo je bilo tudi letas zavoljo bolehnosti O. Dominika Sartori-ta mno-gospoštovanimu O. Serapionu Vencclnu iz Kanuciitar-skiga reda v Gradcu15*) zročeno, ki hc je, kakor lansko leto, prav izverstniga vodnika v duhovnih vajah skazal. Premišljevanja ho bile tako le vverstene: v 1. je bilo dokazano, v čein se posvetni duh razodeva, in kako se da spoznati, ali je kdo posvetniga ali Božjiga duha; — v 3. je bilo govorjenje od ljubezni Božje, kako imenitna de je ta zapoved, in kteri de so pripomočki, si ljubezen Božjo pridobiti, — v :j. jc bilo razloženo, kako nesrečen de je tisti, ki se od ljubezni Božje odloči; — v 4. je bilo govorjenje od večnosti, in v 5. od nezapopadljivoHti Božje; — v 6. od ljubezni in dobrote Jezusa do nas; v 7. od ljubezni do samote; — v 8. od življenja Jezusoviga med učenci; — v od hv. maše; — v 10. od Marije Device; — in II. od nebes. Skorej v vsih premišljevanjih pa je leta edina misel kraljevala: Boga je treba ljubiti, ker On to popolnama zasluži. Rahla, pa priserčna beseda je globoko vsim poslušavcaui v serce segala in jih močno gi-nila. Mikavni so bili tudi trije duhovni govori visoko-častitiga g. Jerneja Arko-ta, Novomeskiga prosta, v kterih je bilo po večletni skušnji duhovnim tovaršem mnogo imenitnih opominov in naukov odkazanih. Tudi duhovno branje je bih svetim vajam primerjeno; v cerkvi: Jezus govori mašnikoviinu sercu; pri jedi: Življenje s. Frančiška Salezjana in s. Vinccncja Pavijana. Ob kratkim: premišljevanja in duhovni govori, branje in skupno obmoljenje brevirja, sv. roženkranca, zjutrajnih in večernih molitev, obiskovanje sv. Rešnjiga Telesa, naj ostrejši molčanje ves čas svetih vaj, tolikanj lepi zgled Neutriidljivi O. Serapion je leta- tudi osemdnevne vaje pri tukujšnili ča-titili CrMilinaricali v->dil in \-aki d.in p«* štiri, eno uro dol»e govore imel. milostiviga škofa, ki so pri vsim pričujoči bili, in duhovnov sploh, ki so se s prelepimi zgledi drugi druziga k gorečnosti vnemali, — vse to je moglo s pomočjo gnade B»žjc, ki ne v tacih dneh zveličanja obilniši deli, veliko dobriga sadu obroditi. Serčna zahvala torej bedi Njih milosti prečastitimu gospodu knezu in škofu, in vsim. ki so k temu pripomogli! ~ H. Med raznimi večjimi in manjšimi molitnimi bukvicami se nam priporočenja vredne zdijo g. llicin-cerjev Kožni vertcc, kteri je ravno zdaj pri L. Kremžarji v Ljubljani z novim pravopisam v tretjim natisu s pesmimi pomnožen na svitlo prišel. Kar te bukvice razloči memo druzih enacih bukvic, je to, de se molitve večjidel ravnajo po cerkvenih molitvah pa v umevni obleki, de molitve obsežejo tudi celo cerkveno službo II o ž jo. ne le svete maše, po-poldarije službe Božje in spovedi s s. obhajilam. ampak tudi procesije, sedioere zakramente, cerkvene žegne, dalje mol !ve za vse posebne priložnosti in potrebe. in zbirko dru/.ib nrditev k Hogu in nvetiiikam s križevim potaoi. M t-d pesmimi najdemo novo, tanko po cerkvenim poslovenjeno za kropljenje z žegnano vodo (A-«pergts t. za ktero je g. K.bar že lep napev sostavil: damo jo tukaj. O kropi je h ji meti letam. 1'okropi inr s !iizn|iiim in oeisen bom. Operi nir. in '»«lj ko -ur; uheljen bom. t »mili. llog;. ».t- mene ti !*♦• oji \ cl ki milo>ti. Naj ra«.t ttiTi«. Sinu ho. In I >11 It ti »vrtimo lako: Kol i/ zueetki. ludi zdaj. In v>r|rj. in na vekomaj. Amen. O kropij( nji velikonočni cas. >im vidil \ »redi trmprljna N» ilr»ni violo i/li.tj.iii: aieluja: !»•• ktrrili ii»ia jr |>ri»ta . Zielieani >•• l»ili Aieluja. Hnfj li\ alitr. dober jc In \mm njr^a u-miljenje. Naj ea«t Oeelu. >inu bo. lo ilulin svetimu lako: Kol iz zaenka. ludi zdaj. In vselej. in na vekomaj. Amen. Pristavimo šc. de papir je lep. natis prav ličen, in s podobami pri sv. maši in pri križevim potu ozaljšan. ° (>osp. I.. Jeran. ki je bil novi oddelek duhovnov in rokodelcov do Kairc spremil, jc !!£(>. t. m. domu prišel. Drugi so 8. vel. serp. i z Kuire proti Asuaiitt in llartumu odrinili, kamor je tudi on namenjen bil. ako bi mu bilo zdra\je prav služilo; ker se mu je pa bolezen obnovila, se je mogel na svet zdravnika in druzih berž ko berž v svoje domače obnebje verniti, ker tam muditi se ali pa dalje iti. bi bila nar pred de, njegova gotova smert. Pripeljal je seboj majhniga zamurčika. kteriga želi zrediti in zučiti, ako bi bilo Hogu všeč, de bi on kdej v svoj rojstni kraj, deželo r8enaara, neki v llarturnskih okrajinah. se vernil, ter svojim rojakam po-mogcl luč prave vere peržrgati — bodi si kakor duhoven ali neduhoven. lastiti bravci se spomnijo, de se je lani na svet g. Janeza Volčiča med drugim za od-kupljenje nekiga Jožefa Krajnskiga denar zbiral; g. Jeran nični, de naj bi ravno ta tisti bil. ker tako bo cela dežela nad njim delež imela, pa tudi fantič več upanja pomoči v odreji. ~ Pismo gosp. Gostnerja je žalostno novico prineslo. de je gospod Alojzi llaller iz Tirolskiga v llartumu 10. rožnika umeri. Iz Dobrove, liH. vel. serp. Današnji dan je bil za nas Dobrovčane prav vesel dan; imeli smo namreč priliko prepričati se, koliko so se naši otročiči. ki smo jih v solo pošiljali, skoz leto v nji naučili. Očitno moramo spoznati, de nam je serce od veselja igralo, ko smo slišali in vidili, kako lepo jim je bil kruh večniga življenja drobljen, kako gladko so brali, urno številih, čedno pisali in se tudi v spisji zurjene pokazali. Kako smo se pa še le čudili, ko prideta dva gluhomutasta otroka, brat in sestra, iz klopi in pričneta na desko zapisovati, kar jima vcrli učenik, gosp. A. Pra p rotil ik, kaže. Poslednjič otroci še prav mično zapojo, in na to so bili nar pridniši učenci in učenke z lepimi bukvicami, ki so bile s stroški blage Bokavške gospe oskerbljene. obdarovani; tudi gluhornutca sta lepe bukvice s podobami in še nekaj denarja v dar dobila. Lepa hvala Vam, blaga gospa, in vsim dobrotnikam, ki našo šolo tako blagoscrčno podperate! Hvala Vam visokoča-stitim gospodam, ki ste slovesnost današnjiga dneva s svojo pričujočnostjo povikšali! Hvala pa tudi Vam. ki s pravo očetovsko ljubeznijo in s posebno spretnostjo našim otročičem um vedrite in serce boljšate! Naj Vam preljubi Bog ves Vaš trud stoterno poverne! Iz Gorice 28. avg. S.— Dan 18. avginta je bi! v Gorici letos tako veselo obhajan, kakor druge leta. Topovi so na gradu pokali, de je bilo kaj, in v veliki cerkvi je bila slovesna maša, ktero so peli prečastiti prošt tukajšne stolne cerkve. Pričujoči so bili, se ve de vsi vradniki. in mnogo bogoljubnih molivcov, ki so za ljubljcniga cesarja goreče molitve k Bogu, delivcu vsih milost, pošiljali. Posebniga tedaj ni bilo pri teoi nič druziga. kakor samo to, de ni bilo zraven obeniga glavarja; zakaj verhovniga pastirja, velikiga škofa, še nimamo. (Bog daj, de bi nanj več dolgo ne čakali!) Krcsijski predsednik je zavoljo zdravja na popotvanje odšel, in ga še ni nazaj; predsednika deželskiga svetovavstva ni bilo, ker novoimenovani še ni k nam prišel, i. t. d. lo naj reče sadaj kdo, de nismo v resnici akefali (brez glave)? Dne 24. avgusta so bile sklenjene tukajšne bogo-slovske šole s slovesno peto mašo, ktero so ob osmih zjutraj v semeniški kapeli odpeli vodja bogoslovskiga semeniša gosp. Anton Kafov. En teden so se pred, kot po navadi končale, ker se strašna dragina, kakor povsod. tako tudi v semeniši vživo čuti, drugič pa tudi, de se ložej za časa vse pripravi in oskerbi, kar bo treba za duh