Foitnlna plačana ▼ cotovtnL IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO. •mo TOŽILSTVO v LiUOLM Cena posamezni številki Din l'5fl. 'v/'. TRGOVSKI 1,1 ST Časopis za trgovino, industrifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za l/s leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69! Leto XV. V Ljubljani, v petek, dne 16. decembra 1932. štev. 144. Plenarna seja Zbornice za TOl H&š paztame*it v obccunfo sCoi/CMkega g&sftodawit{/a - Davčno- frecdcsa tceba omilili - SteifaUto zamzat/OHie dece**tcaluzitatL - l/eč do&ai/ našitn ficetnofroUopotn - Cela t/eda hu^uU satnodoiniU pcecUo^tH/ Je že skoraj uzakonjena tradicija, da se odlikujejo vse plenarne seje naše Zbornice za 101 po visokem nivoju vseh referatov, po silni aktualnosti vsega dnevnega reda in po globoki utemeljenosti vseh predlogov, ki jih usvoji plenum zbornice. Po pravici si je zato naša Zbornica že davno pridobila priznanje, da je vsako njeno plenarno zborovanje dejansko zasedanje našega pokrajinskega gospodarskega parlamenta. Zato je naravno, da so vsa naša javnost nad vse zanima za vsako zborovanje plenuma naše zbornice, ker upravičeno pričakuje, da bo pokazalo to zborovanje pot k zboljšanju našega gospodarstva in s tem k splošnemu napredku naroda. In kakor vselej, tako je tudi zadnje plenarno zasedanje Zbornice v polni meri upravičilo vse nade javnosti. Ni aktualnega vprašanja, ki se ga ne bi dotaknila zad-neja seja Zbornice, ni pa tudi bilo vprašanja, o katerem ne bi Zbornica razpravljala s čisto pozitivnim rezultatom. Naravno je, da z ozirom na sedanje težke čase ni mogla izostati 'tudi kritika, toda naj je bila tudi ostra, je vendar bila vedno ustvarjajoča, ki jo imela le en cilj, da čim bolj koristi splcšnosti in državi. In napačno bi bilo, kakor jo pravilno dejal nar. pusl. Krejči, če bi Zbornica molčala in ne povedala, kaj je napačo. Gradilna kritika je pogoj sanacije in ni se bati za prihodnjost, kadar se spoznava potreba korektur. Samo vseskozi benevolentna pa je bila tudi kritika, ki je bila izrečena na plenarni seji. Zato pa smo tudi prepričani, da bodo ti dobri nasveti, ki so padli na seji, v polni meri upoštevani. Vzrok, da so vsa zborovanja Zbornice na tako odlični višini, jo v prvi vrsti v dahu solidarnosti, ki preveva vse naše gospodarske kroge. Ta duh povzroča, da se nobeno vprašanje ne presoja zgolj z ozkega stanovskega stališča, temveč vedno le z ozirom na vse naše gospodarstvo. Ta duh solidarnosti pa omogoča tudi najplodovitej-še sodelovanje vseh stanov in njih medsebojno podpiranje, da je vsled tega tudi efekt skupnega dela največji. In ta duh solidarnosti naj se z ozirom na razorno delo nekaterih še po veča ti n zato je sprejeti z ttajvecjim zadoščenjem apel voditelja obrtnikov, zborničnega podpredsednika Rebeka ob koncu njegovega referata, da morajo vsi gospodarski stanovi korakati samo ob rami. Predsedniško poročilo predsednika Jelačina se je dotakmilo skoraj vseh vprašanj, Iti daues zanimajo gospodarsko javnost. Jasno je, da poročilo v današnjih časih ni moglo biti rožnato, ker bi bilo neiskreno in napačno, če ne bi videlo napak in tež-koč, ki povsod tišče naše gospodarstvo. Toda vse te napake in vse te težkoče so odpravljive in s tem namenom so bile tudi povedane. Proti njim se treba boriti, jih postopoma odpraviti, zato ipa si jih človek tudi ne sme prikrivati. Pogumno ‘ proti njim v boj in z optimizmom, kakor je naglasil piedsednik Jelačin koncem svojega referata, to je naloga, ki jo moramo vsi složno izvesti. Jasno je, da je bila davčnemu vprašanju posvečena 'posebna pozornost. Ko se 'le premnoga podjetja komaj še vzdržujejo pred grozečim konkurzom ali prisilno poravnavo, je davčna pesem neizogibna. Zato pa je tudi treba, da, finančno ministrstvo z vsem razumevanjem premotri odlične referate, k j so bili podani in dp jih tudi upošteva. Ni davčni problem v tem, kako zviševati davke, temveč probleni je v teni, kako dobiti državi nove dohodke, da pri tem ne trpi finančna moč podjetij. Nikdar ne smejo davki škodovati produkciji, ker nikjer ne more državna uprava najti toliko novih finančnih virov ko v povečanju produktivne delavnosti prebivalstva. Železniške tarife, privilegiji zadružnih pekarn, prebarokratične zahteve pri izpolnjevanju davčnih dolžnosti, krošnjarstvo, šušmarstvb, premestitev kontrole v Maribor in cela vrsta drugih sličnih vprašanj, ki zlasti tišče slovensko gospodarstvo, so se obravnavala s temeljitostjo, da ni mogoče k tem izvajanjem- dostaviti nič drugega ko: res je tako! Naj se naredi še drugi korak in te napake tudi odpravijo. Posebej pa je treba še omeniti referat generalnega ravnatelja Kkubeca. Ta referat je pokazal čisto novo perspektivo, s katere je treba presojati naše premogovno vprašanje. To vprašanje ni več le vprašanje TPD., temveč vprašanje slovenskega gospodarstva, saj je premog eno glavnih bogastev naše banovine. Nad vse razveseljivo bi bilo, da bi enkrat s te perspektive pogledali to vprašanje tudi tisti, ki mislijo, da obstoji premogovno vprašanje samo v tem, da se širi animoanost proti TPD. V tej novj perspektivi se jasno kaže isti interes rudarja ko lastnika premogovnika in zato naj ta skupni interes privede tudi dio složnega dela. Slovenski gospodarski krogi so obravnavali predvsem svoja vprašanja, vendar na način, da so služili tudi državi. Tako je predlog inž. D ra* a rja o lesnem izvozu v Levanto in Turčijo naravnost življenjskega pomena za vso državo in nujno je, da pride ta predlog tudi v vladni program. Prav tako pa bi morali postati referat in predlogi zborničnega svetnika Josipa Kavčiča vsebina vladnega programa za reformo so-cijalnega zavarovanja. Kar je sploh mogoče reči z ozirom na današnje prilike, je v tem referatu povedano in zato bo tem bolje, čim preje bodo njegove zahteve izvedene. Mogli smo vsled omejenosti prostora po-v d ar iti 'le nekaj predlogov, ki jih je bilo utemeljenih in sprejetih na plenarni seji, a zaslužili bi vsi, da jih posebej (naglasimo, tako tehtni, tako stvarni in z razlcgi podprti so bilii. A že omenjeni več ko dovolj dokazujejo, da je Ml naš pokrajinski gospodarski parlament na višini, da je nam vsem v ponos. Naj bi njegov vzgled postal vsem v primer in slika vsega gospodarstva v državi bi bila le rožnata. f. Otvoritev seje. V sredo, dne 14. t. m. se je vršila v zbornični sejni dvorani plenarna seja Zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Sejo je otvoril predsednik Jelačin Ivan ter konstatiral sklepčnost. Pozdravil je vse navzoče, zlasti pa zastopnika banske upravo, »vetaika JU or* tn a rja. Za ove- rovatelje zapisnika jo imenoval gg. Ivana Bahovca in Milka Krapeža, za zapisnikarja pa dr. Koceta. Sporočil je, da je zbornični svetnik llohnjec iz (Maribora opravičil svojo odsotnost. Ptedszds&eHet Ha&MtHila Slavna zbornica! Z bolom v srcu Vam naznanjam lužno vest, da je neizprosna smrt posegla ludi v vrste zborničnih svetnikov. Dne 18. avgusta 1032 je umrl na svojem domu v Podnartu zbornični svetnik in član industrijskega odseka gospod Josip Pogačnik, bivši prvi predsednik narodne vlade za Slovenijo iu naš poslanik na Dunaju. Pokojnik se je do zadnjega z vnemo udeleževal dela v zbornici 'in v našem gospodarstvu. Kot dolgoletni državni in deželni poslanec si je pokojnik pridobil za naš narod mnogo zaslug, ki bodo ostale trajno zapisane v zgodovini našega naroda. Zbornica bo blagopokojnika ohranila trajno v najlepšem spominu. (Vsi svetniki so stoje poslušali spominske besede pokojnemu Pogačniku.) Na njegovo mesto je ministrstvo trgovine in industrije poklicalo v zbornico in imenovalo za zborničnega člana v industrijskem odseku g. ing. Dračarja Oskarja iz Maribora in za njegovega namestnika g. ing. Klinarja Antona iz Ljubljane. G. ing. Dračarja kot novega zborničnega svetnika najiskreneje pozdravljam pri sodelovanju v naši sredi. Nadalje mi je čast obvestiti Vas, da je zbornični podpredsednik, gosp. Engelbert Franchetti prosil za zazrešitev od poslov podpredsednika in načelnika obrtnega odseka ter zborničnega člana. Ministrstvo trgovine in ind. je njegovi želji ustreglo in imenovalo na predlog banske uprave za zborničnega podpredsednika zborničnega člana g. Josipa Rebeka (živio klici), za zborničnega člana v obrtnem odseku pa g. Josipa Windischerja, gostilničarja in mesarja v Kandiji pri Novem mestu. Oba gospoda v novih funkcijah iskreno pozdravljam (odobravanje) in jima želim v delu za prospeh našega gospodarstva čim največ uspehov. G. podpredsedniku Franchettiju je predsedstvo ob izstopu iz zbornice izreklo zahvalo za njegovo udejstvovanje v zbornici in prosim, da se tej zahvali pridruži tudi plenum zbornice na današnji seji. (Dobro!) Dne 22. oktobra 1932 je praznoval 70- letnico svojega rojstva naš visokospoštova-ni podpredsednik in načelnik industrijskega odseka g. Dragotin Hribar. (Živio!) G. podpredsednik deluje vneto v zbornici že dolgo vrsto let, udejstvuje se pa tudi v drugih gospodarskih institucijah in si je kot predsednik Zveze industrijcev v Ljubljani stekel velike zasluge za organizacijo naše industrije. Ob njegovi 7(Metnici muslini, da govorim vsem navzočim iz srca, če mu izrekam v imenu zbornice najprisrčnejše čestitke in iskreno želim, da ostane v vedri jeseni ohranjen nam v sodelovanju še dolga leta. (Živahne aklamacije.) Ko je odhajal lansko leto v pokoj generalni tajnik g. dr. Fran Windiseher, je zbornica sklenila naprositi kraljevsko bansko upravo, da mu izposluje za njegove zasluge za zbornico in gospodarstvo Najvišje odlikovanje. Njegovo Veličanstvo kralj je želji zbornice ustregel in na predlog ministra trgovine in industrije podelil g. dr. Windi-scherju red Sv. Save II. razreda. (Živio-klioi!) G. dr. Windischerju k visokemu odlikovanju iskreno čestitamo. Zavedamo se, da je bila s tem odlikovana tudi naša zbornica, v kateri jo dolgo vrsto let uspešno delovni na način, ki je našel Najvišje priznanje. (Splošno odobravanje.) Naš generalni tajnik g. Ivan Mohorič je po svoji izvolitvi za narodnega poslanca bil sredi tega leta imenovan za trgoviuske-ga ministra ter je na tem mestu zelo odlično in z vnemo podpiral prizadevanje naše Zbornice za napredek našega gospodarstva. Žal pa ni mogel dolgo ostati na tem mestu, za njegovo zvesto, inicijativno in plodonosno delo pa je bil ob izstopu iz vSade odlikovan z Najvišjim odlikovanjem, z redom Jugoslovanske krone I. razreda, k čemur mu naj iskrenejše čestitamo! (Živahno odobravanje vseh svetnikov.) Končno sporočani, da je kraljevska banska uprava Dravske banovine'z odlokom z dne 30. avgusta 1032, VITI No. 3704/4 na osnovi § ‘2J zakona z dne 29. junija 1868, drž. zak. št. 85 o organizaciji trgovskih in obrtnih zbornic ter pooblastila ministrstva trgovine in industrije z dne 30. aprila 1928, br. 9890/11 in na podstavi § 12, točka 16, zakona o banski upravi odobrila zbornični računski sklep za leto 1031. Prosimo, da vzamete to odobritev na znanje. Nato je podal v široko zasnovanem, te-meljilem in mestoma tudi temperamentnem referatu izčrpno poročilo o gospodarskih razmerah v Dravski banovini in o delovanju Zbornice v dobi od zadnje plenarne seje pa do sedanje. Pocoaio predsednika li/ana Jelačina I. Splošhi gospodarski položaj. Splošni položaj gospodarstva v Dravski banovini se v drugem polletju 1. 1. ni bistveno izpremenil. čeprav je vsled trenot-nega »slabljenja dinarja v nekaterih industrijah zaposlitev nekoliko boljša, se vendar ne more 'govoriti o znakih splošnega in trajnega zboljšanja. Obseg poslovnega prometa v notranji trgovini zaostaja z® lanskoletnim, dočim je v zunanji padel na minimum. Pri tem je najbolj prizadet« gozdno gospodarstvo. Izvoz lesa je padel po vred" nosti skoro na eno četrtino. Depresija je zato tudi v tej panogi enako kot v živino-rejstvu najobčutnejša ter tudi številčno zadeva najširše kroge. Tudi nade, da bi morda nazadovanje notacije vrednosti dinarja oživelo zunanjo trgovino, so se uresničile le v zelo ozkem obsegu. Zaščitni ukrepi inozemskih držav so prejkoslej vedno večja ovira za prodajo našega izvoznega blaga. Kolikor je izvoz sploh mogoč, količina od inozemstva nam dovoljenih kontingentov za živino ni v nikakem razmerju z našo produkcijo. Nestalnost, ki vlada v zunanji trgovini, zahiteva, da sko- ro trajno vodimo s sosednimi državami pogajanja za ureditev plačilnega; prometa, razdelitev kontingentov, odnosno dopolnitev veljavnih trgovinskih pogodb z naknadnimi koncesijami v raznih smereh. Zbornično področje je posebno močno zadelo nazadovanje trgovskega prometa z Italijo, na katero je vsled naravne lege najtesneje navezano. Aktivnost trgovske bilance z Italijo, ki je znašala pred par leti Se okrog milijarde dinarjev, bo letos padla pred* vidoma na erio patino. Dravska banovina, ki je imela naj večji delež na tem prometu, danes občuti tudi najjačje posledice nazadovanja prometa v tej smeri. Mnogo neiprilik smo imeli z Italijo kljub sklenjeni dodatni trgovski pogodbi tudi visled njenih ukrepov v zaščito domače živinoreje, zlasti je ovirala izvoz odredba, da se sme konsumirati največ 15 odstotkov im/portirane živine, kakor tudi poostrena veterinarska kontrola na meji. Znatno povečane carine na naše glavne eksportne predmete so še bolj omejile naš izvoz. V lesni trgovini nas najbolj ovira še vedno neurejeno vprašanje tarifne konkurence z blagom avstrijskega izvora, kakor tudi kompenzacijske pogodbe, ki jih je Italija sklenila z drugimi državami. Po osvoboditvi italijanskih dobroimetij vezanih računov, ki so znašala okrog’ sto milijonov dinarjev, je nastopila silna ponnd-ba dinarjev, M je pritiskala na vrednost dinarja. Izvozna trgovina je prišla s tem v nasprotstvo z deviznimi predpisi, ki zahtevajo, da se mora za vsak izvoz zavarovati tuja valuta in uvoz iste v roku treh mesecev pri pooblaščenih denarnih zavodih op ra vdati. Trgovinski odnošaji z Avstrijo. Z Avstrijo, ki je za naš izvoz živine še najboljše tržišSe, smo sporazum o klirin-gu, ki je predvidevali obračun po uradnem zilatem tečaju dinarja in šilinga, vsled na staIih izpreineml) v valutnih odnošajih, odpovedati baš v trenotku, ko se je pojavila za našo impotrtno trgovino največja konve-nijemca, da se ga poslu/.i in je bil pasivni saldo, ki je znašal ob roku odpovedi nad 88 milijonov dinarjev, v par tednih izravnan z vplačili uvoznikov, to kar se poprej tekom pol leta ni moglo doseči. Sedaj se vrši klirinški obračun na podlagi borznih notacij preko beograjske, zagrebške in ljubljanske borze. Za južne dele naše države je bil velikega pomena dodaten sporazum k trgovski pogodbi z Grčijo, ki je zasigural primerne kontingente za naš izvoz živine in poljskih pridelkov v Grčijo za iprotikoncesije v popustu na carini za suho grozdje in smokve. Letošnja žetev pšenice pokriva komaj potrebo domačega konzuma. Zato pa je bila žetev koruze izredno obilna ter omogoča, kakor se ceni, okrog 1G0.0G0 vagonov izvoza. Bogata žetev je izzvala znaten padec cen koruze, tako da v mnogih krajih ne krije niti produkcijskih stroškov. Hmeljaka letina je bila dobra, žal pa se je blago prodajalk) prezgodaj tin zato po nizkih cenah, tako, da je glavni dobiček pripadel tujim posrednikom. Vzhodni del banovine pa tudi mnogi drugi srezi so bila zelo prizadeti vsled velike suše, vsled česar je nastalo pomanjkanje krme in se je morala živina po vsaki ceni naglo vnovčiti. Vinogradi so mnogo trpeli vsled raznih ujm. Pridelek je bil bogat in dobre kvalitete. Cone so še vedno izredno nizke. Za prehrano naših krajev je velikega pomena, da je padel žitni ,režim in se bo moka kljub pičli žetvi mogla kupovati po nižjih cenah kakor lansko leto, ko je veljala 165 dinarjev. Denarni trg. Na denarnem tržišču se položaj ni zboljšal. Vendar se pa kljub napeti situaciji razen Ljub. kred. bamke drugi večji zavodi niso po»lužili ugodnosti § 5. zakona o zaščiti kmeta. Zelo pa je bil naš denarni trg prizadet, ker sta se poslužila tega §-a Prva hrv. šte-dionica in Ujedinjena banka, ki imata tudi pri nas svoje podružnice. Dviganje hranilnih vlog še ni prenehalo in po statistiki Narodne bamke so se zmanjšale vloge v vodilnih denarnih zi-vodih za 1 milijardo, vloge na tekoči za 300 in upniki za 120 milijonov Din. Ta tiha likvidacija razkraja gospodarsko aktivnost in vedno bolj otežkočuje finansiranje produkcije. Zlasti trpi vsled deviznega pomanjkanja industrija, ki ne more dobiti sredstev za nabavo potrebnih sirovin in tehničnih potrebščin. Posebno za druge pokrajine je nujno potrebno znižanje obrestne mere, saj se je celo v zadružnih organizacijah v Srbiji spomladi plačevalo povprečno za posojila še 18 odstotkov. ■ Vprašanje kmetskih dolgov V ospredju, interesov gospodarske. javnosti je vprašanje ureditve odplačevanja kmetskih dolgov in pomoči zavodom, ki so vsled gospodarske krize in čezmernega dvi- dvojim vodstvom naprej! Kakor združuje zgodovinski prvi december ves jugoslovanski narod v eni sveti prisegi, da hoče zedinjen braniti svojo svobodo in neodvisnost proti vsakomur in do skrajnosti, tako ga združuje tudi 17. december v eni volji, da more uspešno korakati naprej le pod enotnim vodstvom, pod vodstvom našega kralja. Zakaj pod tem vodstvom je izvršil čudežno delo svojega osvobojenja, pod tem vodstvom je izvršil svoje zedinjenje in pod tem vodstvom je našel jugoslovanski narod tudi pot iz nesloge in partizanstva. Zato upa in veruje jugoslovanski narod, da bo pod vodstvom svojega kralja izvršil še zadnje veliko dejanje, da bo do konca izvedel dobro in zdravo notranjo ureditev države, da se bodo mogle razviti vse velike tvorne sile jugoslovanskega naroda in da bodo mogli biti izkoriščani vsi veliki zakladi naše lepe domovine. Ko jugoslovanski narod veruje, da bo le pod enotnim vodstvom svojega kralja ganja hranilnih vlog prišli v težkoče. Vladni načrt novega zakona rešuje vprašanje le deloma itn ustvarja nov provizorij. Globoko pa zareže v gospodarstvo problem konverzije kmetskih dolgov, v kateri je že prav katastrofalna opasnost. Svarili smo vlado, da tega ne stori, ker v to bi bile potrebne milijarde. Toda kdo bo te milijarde dal? (Tako je!) Zavodi jih ne morejo dati in če bi jih dali, so tisti hip insolventni, ker nihče jim ne more jamčiti, da l>i novi papirji ohranili kurz, po katerem ©o bili izdani. (Odobravanje). Zato smatra Zbornica za najbolj pravilno, če se pusti to vprašanje popolnoma pri miru. mogel dovršiti svojo zgodovinsko misijo, pa se obenem zaveda, da more biti uspešen vodnik samo tisti, kateremu sledi discipliniran narod, ki je pripravljen na vsako žrtev. Svojo korist treba podrediti skupnemu cilju, svoj interes blagru celote. In 17. decembra obljublja svečano to jugoslovanski narod svojemu najvišjemu vodniku, obenem pa tudi sebi! S posebno svečanostjo pa obljublja to danes, ko je bolj ko kdaj potrebno, da je ves jugoslovanski narod združen v eni sami, železni in nepremagljivi falangi. Svest si sile svoje enotnosti, v zavesti vseh zmag, ki jih je doživel pod vodstvom svojega kralja, gleda jugoslovanski narod brez strahu v bodočnost, vedno pripravljen, da brani svoje pravice in (la sledi njemu, ki je po prostovoljni volji jugoslovanskega naroda njegov prvi vodnik. Živel kralj Aleksander! Živela Jugoslavija! Sicer pa ta zadolženost kmetov ni niti tako velika. Dobri poznavalci južnih krajev so mii dejali, da niti 10% srbskih kmetov ni tako zadolženih, da bi jih bilo treba z državno pomočjo razdolževati. Zakaj torej zaradi lOodstotkov spravljati v nevarnost vse gospodarstvo! (Odobravanje). Prezadolženi so samo neki gospodje in tem je potreben zakon o razdolžitvi. Sicer ise pa sedanji vladni načrt bistveno razlikuje od prvotnega, da izvzema za leto dni nazaj trgovske in obrtniške terjatve, iki se nanašajo na potrošnjo materijala in izvršena dela. To pomeni veliko korekturo v smislu naših zahtev. Hm/i o&dfti zakon Po uveljavljenju novega obrtnega zakona je zbornica zlasti koncentrirala svoje delo na zbiranje gradiva za sestavo mnogoštevilnih pravilnikov in uredb, ki jih aaMeva obrtni zakon. Od izdanih uredb je posebno važna uredba o g»sj*o<\nrskih «Vx»rni«ah, po Uatttri ostane naša Zbornica še nadalje skupna zbornica s področjem, ki obsega vso banovino. Takoj od vsega začetka se je ljubljanska Zbornica prizadevala, da se reši to vprašanje v smislu skupnih zbornic. Sklicala je v ta namen posebno konferenco vseh zbornic in vodila vso akcijo za skupne zbornice. Že zaradi vzdrževanja zborničnega aparata so skupne zbornice nujno potrebne, še bolj pa vsled gospodarskega Bolidarizma, ki mora nas vse prevevati. (Odobravanje). Do imenovanja in sklicanja gospodarskega sveta v zakonitem roku, ki je potekel koncem junija, iz neznanih razlogov ni prišlo. Njegova inicijaitiva in sodelovanje pri gospodarski zakonodaji bi bila v sedanji gospodarski krizi gotovo dobrodošla in koristna. V prihodnjih mesecih je računati s pričetkom trgovinskih pogajanj z Nemčijo, k: nam je sredi poletja odpovedala trgovinsko pogodbo, da bi mogla uveljaviti povišane agrarne carine. Trenutno se. vršijo trgovinska pogajanja s Francijo, ki je s kontingenti ran jem uvoza reducirala naš izvoz na ono četrtino prejšnje vrednosti, dočim je sama svojo uvozno bilanco celo zboljšala. Da se omili kriza izvoza lesa, je bilo Društvo narodov sklicalo, kakor sem poročal že na zadnji plenarni seji, mednarodno konferenco lesnih ekspertov v Ženevi Po tej konferenci, kateri je sledila cela vrsta posebnih posvetovanj, se je organi- ziral mednarodni stalni odbor s sedežem na Dunaju, v katerem je tudi naše zbornično področje zastopano po svojem delegatu. Te dni se po akciji tega odbora sestaja nova lesna konferenca v Milanu, ki bo morda za izvoz našega lesa odločilne- pomona. Železniške tarife V železniško tarifni politiki se pripravlja splošno povišanje sedanjih prevoznih stroškov, kar bo posebno zadelo naše zbornično področje. Zbornica bo zato napela vse sile, da se tarifna reforma, v kolikor je vsled padca vrednosti dinarja potrebna, omeji na inozemsko konkurenco, ki ima radi pocenitve dinarja ugodnejše pogoje. Glede železniškega voznega reda, o katerem se je nedavno vršila konferenca posvetovalnega odbora, moram konstatirati, da i»e železniška uprava resno trudi, da prilagodi razpored vlakov in 'trajanje vožnje vedno rastoči avtobusni konkurenci. Tudi je računati s spremembami v legi braov lakov vsled splošne mednarodne. reforme njihovih tras. Odredba ministrstva, da se morajo vsa avtobusna podjetja zavarovati pri evropski zavarovalni družbi je izvala med avtobusnimi podjetniki mnogo upravičene kritike in protestov. Med tem je ita odredba bila .razveljavljena, kar je s stališča solidnega gospodarstva le pozdravljati. Uvedba kovanega denarja je nekoliko olajšala ipomvanjkanje gotovine in je v najtežjih časih vsaj delno omogočila izplačilo manjših dolžnih zneskov za že izvršene javne dobave. Velika ovira je, da še vedno ni urejen plačilni promet z Madjarsko, da bi naši eksporterji mogli priti do svojega denarja. Vsi veste, da imamo že od nekdaj strogo davčno prakso. Toda naj bo praksa še toiko stroga, mora tudi ona računati z onim osnovnim pravilom, da ne more računati z višjimi dohodki kadar se na vseh poljih in v vseh pridobitnih panogah krčijo dohodki. Tudi davčna uprava mora s tem računati. In na tej resnici ne moremo nič spremeniti niti mi, ki smo vedno v polnem obsegu vršili svojo dolžnost in ki smo vedno točno plačevali, kar je predpisovala davčna Uprava. Pošteno »mo se vedno trudili, da smo davčni upravi pomagali, kar srno le mogli, toda tudi davčna uprava bi morala uvideti, da me sme loka napenjati preveč, da ne poči. (Tako je!) In dejstva so potrdila to Tesnico. Tako je dala pridobrii-na, v kateri se najbolj zrcali gospodarska konjunktura v naši banovini 1. 1929 36,3, 1. 1930 34,8 in 1. 1931 že samo 30,6 milijonov dinarjev. Tudi najbolj poostrena davčna praksa ni pomagala in pridobnina je padla za 20 % 1 Sploh pa se je pridobnina predpisovala že na način, da se 'je spremenila v dohodnino. Predpis družbenega davka je znašal skupno z renjtabilitetnim pribitkom v letu 1929 Din IB,8 milijona, v letu 1930 Din 21,3 milijona, v letu 1931 Din 8,6 milijona. Za zadnje leto se je še naknadno predpisalo podjetjem in družbam '13,3 milijona dinarjev davka. Donos davka na poslovni promet je znašal v letu 1929 Din 47,2 milijona, v letu 1930 Din 46,8 milijona, v letu 1931 pa Din 51 milijonov. Povišek rezultira od tega, ker se je pobiral davek pri producentu in pri uvozu. Pa tudii vsled tega, ker plačuje sedaj naša industrija davek tudi za detajlisite v področju drugih zbornic, kamor prodaja svoje izdelke. Posebej pa je treba povdariti, da je naša banovina plačala 'A vsega tega davka. Zakaj se ni drugod dosegel ta efekt, pa naj povedo tisti, ki so za to odgovorni! (Odobravanje). Obenem s povišanjem skupnega davka se je povečal tudi mlinom skupni davek za nadaljnja 2%. S tem dohodkom naj bi se odplačeval dolg 300 milijonov, ki ga je povzročil žitni režim, za čegar likvidacijo je bistveno pripomogel tudi minister Mohorič (Živio!). Ko so upeljali žitni režim, so govorili, da bodo s tem pomagali kmetu. Pekovski obrt, 'industrijo testenin in druge predelovalce moke je pri povišanju prometnega davka zadelo še posebno breme v obliki 3% dodatnega davka. Poleg povišanja prometnega davka je bil uveden za gotovo število predmetov še poseben luksuzni davek.V glavnem je ostal seznam luksuznih predmetov isti, ki je bil 1. 1920 v veljavi in o katerem smo že takrat ugotovili, da je bil enostransko sestavljen. Glavni njihov nedostatek je, da se luksuzni davek ipri mnogih predmetih pobira dvakrat im sioeir prvič na polfabrikat, pozneje pa še na finalni izdelek, kar zlasti težko zadene obrtnike, ker obrtnik ne vodi j knjig, s katerimi bi mogel dokazati, da ima pravico do odbitnosti na polfabrikate. Tako mora sedaj plačevati gostilničar v mestu, ki pri vseh svojih visokih režijskih stroških iztoči komaj en vagon vina, mnogo več takse, ko gostilničar na deželi, ki skoraj nima režijskih stroškov, a izitoči tri ali tudi več vagonov vina! Uvede naj se zato zopet stari dacarski sistem, da se obdači le to, kar gre v konsum. Uvedba pavšalne trošarinske takse pa je imela slabe posledice tudi za državo in »lasti za banovino in mesta. Vsled opustitve trošarine je izgubila država samo v naši banovini 6 milijonov, banovina celo 15 milijonov, občine pa sploh ne vedo, kako bodo sestavile svoje proračune brez trošarine. (Tako je!). Časi so slabi, davki pa so večji. A če so časi slabi, ne morejo niti zvišani davki dati vrfjih Hruhndikov- I:n to. smo videli. Trošarina na sladkor je bila povišana, efekt tega i pa je bil, da je potrošnja pala za 33%. Efekt je torej vseskozi negativen. Mnogo smo se tudi borili proti uvedbi trošarine na električni tok in dosegli vsaj to, da se je ta na pogonsko energijo znižala od 25 na 5 par. Po dolgih bojih pa smo dosegli še to, da se je dovolilo pavšali rano pobiranje trošarine in da ni treba nabaviti in montirati novih Števcev. Nadaljevanje predsedstvenega poročila na 3. strani. fcf Strojni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 21. decembra t. 1. ponudbe glede dobave 2000 kg mila. (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 27. decembra t. 1. ponudile glede dobave 300 m jamskega kabla. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 5. januarja 1933 ponudbe glede dobave alkohola, bencola, olja, glicerina, voska, etra, solne in žveplene kisline, salmijaka, kalijevega solitra, masti za par-kete, paste za čiščenje kovin, kleja itd-; do 7. januarja 1933 pa glede dobave orodja in predmetov iz medenine. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Vršile se bodo naslednje licitacije: Dne 15. decembra t. 1. pri intendanturi komande Dravske divizijske oblast: v Ljubljani glede dobave 52.000 kg riža, 11.000 kg masti, 10 kg čaja, 45 kg kave in 10 kg maka, dne 16. decembra t. 1. pri Komandi III. armijske oblasti v Skoplju glede dobave kvasa; dne 24. decembra t. 1. pri glavnem sanitetnem skladišču v Zemunu glede dobave raznih zdravil, dne 27. decembra t. pa glede dobave raznih olj. Dražba premoga. Pri premogovniku Šemniku pri Zagorju se bo vršila dne 19. decembra t. 1. ob 12. uri dražba 60 do -0 vagonov premoga. 'zadeve, Z uveljavljenjem novega obrtnega zakona je dobila zbornica v obrtno-pravnem in administrativnem oziru važne nove funk cije. Zakon poverava zbornici nadzorstvo nad strokovnimi udruženji, kar zahteva sa moposebi znatno ekstenzivno udejstvovanj© zborničnih. organov. Predmet glavne pažnje naše zbornice je bila v tekočem letu izvedba obrtnega zakona. Ker vsebuje obrtni zakon le okvirna določila, je treba polno novih xiredb, pravilnikov in izvršilnih predpisov, kako naj se v konkretnem primeru tolmačijo in uporabijo predpisi zakona. Zbornica je vsJed tega priredila celo vrsto anket in konfe renc, da zbere potrebno gradivo za izdajo teh (pravilnikov in uredb. To delo še ni končano, kajti dosedaj je 'Izšel šele komaj začetni del pravilnikov in uredb in se bo vsled tega nadaljeval še vse prihodnje leto. Zakasnitev izdaje novih pravilnikov povzroča mnogo nejasnosti, ter se mora vsled tega zbornica v pogostih primerih obračati na ministrstvo, da z avtentično interpretacijo pojasni, kako je razumeti posamezne zakonite določbe. V tem oziru omenjam posebno odprto vprašanje glede ibodoče oblike dosedaj običajnih trgovin z mešanim blagom, kakor tudi obsega obrata branjarij in drugih malih podjetij, da se preprečijo izigravanja in zlorabe. Glede trgovskih zadev je zbornica nadaljevala svoje akcije iz prvega polletja pri vseh zadevah, ki so pri nas takorekoč stalno na dnevnem redu. Sem spada posebno vprašanje konkurence zadružnih trgovin, zadružnih ugodnosti in olajšav, nadalje vprašanje kroš njarstva, pritožbe radi nelojabiega tekmovanja in drugih pojavov, ki jih prinaša neizogibno vsaka depresija. Tudi zakon o prisilni poravnavi izven konkurza se je izkazal za abnormalne pri like, ki vladajo sedaj v gospodarstvu, kot nezadosten in ki vsled tega omogočuje raz ne načine izigravanja interesov upnikov na škodo poslovanja solidne trgovine. Zbornica se je zato skupno z ostalimi organizacijami upnikov prizadevala, da bi se zakon noveliral, poravnalna kvota povišala, pogoji za izvenkonkurzno poravnavo poostrili in vpeljala institucija moratorija za tvrdke, ki imajo sicer polno kritje za svoje dolgove, ki so pa vsled izrednih razmer trenotno nelikvidne. K svojemu poročilu na zadnji plenarni seji bi še omenil, da se je skupnemu prizadevanju zbornic posrečilo, da je bil zakon o pobijanju draginje v senatu zavrnjen, ker nudi že sedanji zakon, ako se pametno izvaja, polno jamstvo in predvideva za brezvestno špekulacijo z življenjskimi potrebščinami zadostne sankcije. Statistika trgovine Trgovska stroka je na zborničnem področju danes že močno prenapolnjena. Koncem leta 1931 je beležila naša statistika 11.078 samostojnih trgovskih obratov s 15602 pomočnikoma In 1717 vajenci. Potemtakem pripata teoretično vzeto povprečno 100 prebivalcev na en trgovski obrat. Komaj na vsak tretji obrat pride po en pomočnik in na vsak šesti pa po en vajenec. Kljub tej prenapolnjenosti pa je dotok začetnikov v trgovske obrate pri vsej krizi letos jačji. Dočim je bilo celo lansko leto prijavljenih 1090 trgovskih obratov, odjavljenih pa 1078 in je prirastek znašal samo 12 obratov, je doseglo že v prvih treh četrtletjih tekočega leta število prijav 801, odjav 748, tako da znaša prirastek 53 obratov. Protokoliranih tvrdk in trgovskih družb je bilo v zborničnem trgovskem registru vpisanih v II. in III. četrtletju 1932 (v oklepaju naveden© številke veljajo za leto 1931): 77 (114) protokoliranih tvrdk, in sicer 26 (64) posameznih tvrdk, 19 (10) javnih trgovskih družb, 3 (1) komanditne družbe, 28 (33) družb z omejeno zavezo, 1 (6) delniških družb, izbrisanih pa 29 (22) protokoliranih tvrdk in sicer 13 (5) posameznih tvrdk, 6 (9) javnih trgovskih družb, 2 (1) komanditna družba, 8 (6) družb z omejeno zavezo in — (1) delniška družba. Kriza tudi zadružništvu ni prizanesla, V zadružnem registru je bilo vpisanih 34 (210), izbrisanih pa 14 (4) zadruge. Za izvrševanje trgovinskih obratov je izdala zbornica 690 potrdil za trgovinske obrate. Največ potrdil j© bilo izdanih za ' nove trgovine z mešanim blagom (239). Za gostilniške obrate j© bilo izdanih 466 potrdil. Kako zelo so se poslovne prilike poslabšale, nam kaže primerjalna statistika poravnav in konkurzov. (V oklepaju navedene številke veljajo za isto razdobje preteklega leta.) Po tej statistiki je bilo v II. in III. četrtletju vpisanih 115 (50) poravnalnih postopanj, konkurzov pa 49 (35). Končanih pa je bilo 70 (34) poravnalnih postopanj, konkurzov pa odpravljenih 31 (22). Število trgovskih nadaljevalnih šol na zborničnem področju dosega 20 šol s 37 razredi, ki jih obiskuje 681 učencev. Kjer ni šol, obiskujejo vajenci splošne obrtno-nadaljevalne šole, da je nad ena tretjina vseh vajencev deležna strokovnega pouka. Socijalno zavarovanje preživlja težko krizo. Ukrepi, ki so jih dosedaj storile nadzorne oblasti, so nezadostni, da bi se izvedla sanacija te prevažne panoge soci-jalnega skrbstva. Primanjkljaj od leta do leta raste, nekateri prispevki so bili v zadnjem času celo povečani, prisilno i/ier-javanje zavzema posebno v krogih obrtništva vedno večji obseg. Že na lanski proračunski plenarni seji sem opozarjal, da je potrebna reforma so-cijalnega zavarovanja, ker se je že takrat videlo, da donos prispevkov stalno pada in da je narastel zaostanek na neplačanih prispevkih kljub številnim intabulacijam ter rubežnim do nezmagljivih vsot. Kes je treba ta problem vsestransko proučiti, toda kaj resnega se ni storilo. Pač pa smo doživeli presenečenje, da se je kljub splošnim protestom zavarovalni prispevek povišal do skrajne meje, ki jo zakon dopušča. To se je zgodilo sredi največje depresije. Moram poudariit, da smo imeli prav, ko smo trdili, da se da doseči zboljšanje le s samoupravo zavarovauja. Trg. bol. in podporno društvo je aktivno, ker se tam dobro in pravilno gospodari. Da bi mogla zbornica jasno oceniti situacijo, moram navesti par številk. Pri Okrožnem uradu v Ljubljani je bilo zavarovanega delavstva v oktobru letos 77.933, za 14.641 manj kot v oktobru lani. Dnevna zavarovalna mezda je znašala: letos meseca oktobra 1,869.943 dinarjev ter je napram istemu mesecu lanskega leta padla za 563.900 Din, odnosno napram mezdi v oktobru 1930. leta za celih 805.000 dinarjev. Te številke so brez vsakega komentarja zgovoren barometer našega gospodarskega stanja. Okrožni urad v Ljubljani je zaključil v bolniški ipanogi že leto 1931 z deficitom Din 1,431.748’— in na nedavni seji ravnateljstva Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu so ugotovili, da znaša primanjkljaj v bolniški panogi za celo državo 31 milijonov dinarjev, v nezgodni pa celo 37 milijonov dinarjev. Zaostanki na neplačanih prispevkov znašajo 194 milijonov dinarjev. Po bilanci za mesec maj 1932 je znašal zaostanek na neporavnanih prispevkih pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Ljubljani Din 13,892.512-62. Urad je sestavil pregled po skupinah obratov, iz katerega je razvidno, da odpade od zaostanka neplačanih prispevkov na stavbno industrijo 14 %, na 'lesno 17 %, na drugo industrijo (železarsko, tekstilno in drugo) 22 %, na malo obrt 21 %, na gospodinjstvo Vo % in na ostala podjetja pa 12*5 %■ Eksekucijski odsek OUZD v Ljubljani je leta 1931 izvedel potom sreskih načelstev 5830 izterjatev ter predlagal 6508 sodnih rubežii in knjižb. To število se bo v letošnjem letu gotovo še povišalo, ker je bilo že v I. polletju 1932 uvedenih 3059 političnih izterjav ter 3760 sodnih. Prisilno izterjavanje zavzema čimdalje večji obseg. Posebno izrazit je porast zaostanka pri večjih industrijskih podjetjih, katerim primanjkuje likvidnih plačilnih sredstev za kritje zaostalih prispevkov. Mislim, da mi ni treba Vam podrobneje razlagati, da ukrep o povišanju zavarovalnih prispevkov te situacije ne more zboljšati niti nanjo bistveno vplivati. Edini izhod je le v decentralizaciji zavarovanja, ki je zato tudi našn zahteva. Ofetne •zadeve lz poročil, ki sem juh prejel na zbornično i nje izpitov tudi v podeželskih centrih, smo rnvni/rv mncianiAvnili '/Knrnii*ni]i Mn. liaivnrili mnviinct i7nracA\rt>nio v okrožnico od posameznih zborničnih članov obrtnikov, odseva vseskoz ekoro enaka slika. Predvsem se pritožujejo obrtniški krogi nad pomanjkanjem naročil in dela, ki se zlasti po deželi, kjer je prišel kmetski stan v hudo stisko, najmočneje občuti. Nezaposlenost je pri mnogih preživelih panogah nastopila vsled razvoja tehnike in uvedbe modernejših proizvodov in prevoznih sredstev, pri drugih pa vsled koncentracije produkcij© v serijah v industrijskih obratih. Mncgo pritožb se še vedno čuje o pojavih šušmarstva, ki ga brez organizirane samopomoči strokovnih in stanovskih obrtniških organizacij ne bo mogoče uspešno pobijati. Z zadovoljstvom moram pri tej priliki ugotoviti, da j© banska uprava v polni meri ustregla naši intervenciji. ZOBNI ATELJE — DENTIST BITENC LUDVIK so je preselil s Kongresnega trga 8 v Škofjo ulico št. 12,1. nadstropje (v hišo kavarne Tabor) 0RD1NIRA od 8—12 dopoldne od 2— 5 popoldne šušmarstvo Nov obrtni zakon je v marsičem spremenil pogoje i glede nastopa kakor tudi glede izvrševanja obrtov. V zadnjem času je vzbudil posebno pozornost obrtništva načrt zakona o pooblaščenih inženjerjih in arhitektih. Ta zakon bi po svojih dosedanjih določbah izredno omejil delokrog številnih obrtniških panog in to brez vsake stvarne potrebe in upravičenosti v strokovnem pogledu. Čim © zbornica zaznala za določbe navedenega zakonskega načrta, je takoj storila vse potrebne korake, da se pravice obrtništva zaščitijo. Zbornica je tudi v prošlem letu podala obrtnim oblastem in ministrstvu trgovine in industrije številna mnenja obrtno-prav-nega značaja. Novost, ki jo uvaja obrtni zakon, so mojstrski izpiti. Da bi se olajšalo polaga- ustvarili možnost izpraševanja tudi v Celju, Mariboru In Novem mostu. Do 10. decembra se je bilo prijavilo za mojstrske izpite 391 kandidatov, od katerih je bilo prijav- prestalo repro-ljenih izpit biranih v Ljubljani 122 103 19 v Mariboru 58 49 9 v Celju 33 30 3 v Novem mestu 13 13 — Skupaj . 226 195 31 Mojstrske preizkušnje so se izkazale kot važna in koristna naprava, da naraščaj, predno dobi možnost samostojnega obratovanja, v praktičnem in teoretičnem ožini svoje znanje poglobi in izpopolni. Zbornica nadaljuje svoje delo na pripravah za izvedbo obrtniškega zavarovanja samostojnih mojstrov in je priredila v to svrho več informativnih sestankov in zborovanj. Tudi zunanje delo zbornice na zborovanjih in prireditvah društvenih, stanovskih ter strokovnih obrtniških organizacij je bilo letos izredno živahno. Zbornica se je udeležila po svojih zastopnikih 134 zborovanj, shodov, konferenc, odnosno občnih zborov, mi katerih se je zborovalcem podrobno poročalo o vsem potrebnem. Ob pričetku šolskega leta 1931/32 smo imeli na zborničnem področju skupno 87 obrtno-nadalljevalnili šol s 309 razredi ter 6741 učenci (od katerih je bilo 1013 učenk) ter 470 učiteljev. Občih obrtno-nadaljevalnih šol imamo sedaj 75 z 247 razredi in 5213 učenci, vštevši 743 učenk. Na njih poučuje 370 učiteljev. Poleg tega imamo še 12 strokovnih nadaljevalnih šol, ki so namenjene sa- mo za določene stroke, z 62 razredi, 1528 učenci, vštevši 280 učenk in 103 učitelji. Proračun potrebščin za te šole je znašal za leto 1931/32 Din 1,903.383-—. Zbornica je za te šole prispevala Din 150.000-—. Kljub krizi pa je novih rokodelskih obratov več. Dočim je znašal lani prirastek 501, je znašal letos v 9 mesecih že 440. Pri teh prilikah je razumljivo, da so zbornične administrativne agende znatno narastle. Tako izkazuje vložni zapisnik že koncem meseca novembra 23.632 številk, število ekspedicij rešenih spisov znaša 15.134. Dobavnih razpisov smo objavili 2179. Javnih dokumentov je izdala zbornica letos do konca novembra 6541. Ob zaključku poslovnega poročila sem dolžan, da izrazim svojo zahvalo vsem gospodom zborničnim članom, ki so si dali truda ter so nam na zbornično okrožnico poslali izčrpna poročila o gospodarskih prilikah svojega okoliša in o razmerah v stroki, v kateri se udejstvujejo. Interesantna opozorila, inicijativni predlogi in mnoge sugestije, ki so jih nam podali zbornični člani, bodo zbornici služili kot povod za žel jene akcije in intervencije, ki upam, da ne bodo ostale brez uspeha. Pri tej priliki prosim še ostale gospode zbornične člane, ki takih poročil doslej zbornici niso pošiljali, da to vsaj naknadno storijo. Reasume Če na kratko reasumirain svoja izvajanja, katerih namen je bil, da predočijo zbornici v glavnih potezah sliko stanja, < katerem se naše gospodarstvo brez pretiravanja in olepšavanja danes nahaja, da očrtajo probleme in nove situacije, pred katere je bil stavil j en naš poslovni svet v drugem polletju tekočega leta, bi na kratko v par besedah lahko rekel to-le: Nacionalni dohodek zborničnega področja je v preteklem letu zopet občutno nazadoval. Padec se ceni na okroglih 500 milijonov dinarjev, dočim so se javna bremena s povečanjem obstoječih dajatev in uvedbo novih davščin povečala za svojih 60 milijonov. Ta slika je torej skrajno neugodna in nam nalaga vso resnost. Potrebna je utesnitev vseh stanov v vsakem oziru, da se čimpreje prilagodimo dani situaciji. Ima pa sedanja kriza tudi svojo dobro stran, ki obstoja v tem, da se bodo nezdrave razmere in kreditna inflacija, ki se je bila v znatnem obsegu pojavila tudi pri nas, razčistile in pričela sanacija razmer. Smo ob koncu letošnjega poslovnega leta in nehote se moramo vprašati, kakšne so perspektive za bodočnost. Stojimo pred sprejetjem važnih gospodarskih in političnih zakonov, ki bodo lahko odločilno vplivali na bodoči razvoj našega gospodarstva. V ospredju teh zakonov se nahaja zakon o regulaciji kmetskih dolgov, glede katerega vidimo, da so mišljenja v narodni skupščini zelo'deljena in se š© danes ne more predvidevati, kako bo padla končna odločitev. Za naše komunalno gospodarstvo je važnega pomena zakon o občinah, ki bo, če se sprejme v sedanji obliki, imel za posledico, da bo število podeželskih dbčin v Dravski banovini zmanjšano od 1100 na okroglo 400. Zakon o decentralizaciji javne uprave še ni predložen narodni ^skupščini, vendar vnaprej lahko rečemo, da bo imel naš svet Praktjčen pomen le tedaj, ako se obenem z razširjenjem kompetence banskih uprav prenesejo tudi odgovarjajoči zadostni krediti iiz državnega proračuna na banovine. Nujno potrebna je sanacija socijalnega zavarovanja in bratovskih skladnic. Tudi za naša rudarska podjetja v Dravski banovini moramo doseči, da se jih bode enako tretiralo kakor državne rudnike. Neodložljiva je revizija trošarine na pogonsko električno strujo in točarinskih taks. Končno bi bito želeti, da se dolžni zneski za javne dobave čimpreje likvidirajo, ker bi to pomenilo znatno razbremenitev našega denarnega trga. >BUDDHA< SWi TRADEMARK ff BUDDHA« čajne mešanice so najboljše TEA IMPORT, LJUBLJANA Večna pot 15 Tatom 36-36 Telefon 36-36 J Za zaščito domače produkcije l>o treba novih ukrepov. Sedanji režim je prelibe-ralen in škodljiv. Kakor so razmere težke, vendar je potrebno, da smo optimisti, da ne popusti naša dobra volja, da delamo z nezmanjšano silo za napredek našega gospodarstva. S tem apelom v optimizem je zaključil predsednik Jelačin med glasnim odobravanjem in ploskanjem svoje veliko poročilo. debata Zbornični svetnik in nar. posl'. Krejci. Pozdravljam, da povemo, kar nas tišči in da nismo tihi, kadar je treba spregovorili. Podpišem vse, kar je povedal predsednik Jelačin v svojem poročilu. V interesu Zbornice pa smatram za potrebno, da tudi mi izjavimo, da smo za to, da se kmetu pomaga. Kmet tvori večino prebivalstva in kako bomo živeli mi, če on ne bo mogel živeti. V skupščini se je problem kmečke zadolženosti obravnaval zelo resno in naše prizadevanje je bilo v tem, da se ne ustvari zakon, ki bi kmetu koristil na ta način, da bi drugim škodoval. Pa še eno je treba preprečiti, da ne zmaga tista skupina, ki zahteva konverzijo kmečkih dolgov, kar bi moralo povzročiti inflacijo. Ta pa bi bila narodna nesreča. Zato smo gledali na to, da bo novi zakon zgrajen na pravih principih, zato ne smemo reči, da smo sploh proti zakonu, ki naj pomaga kmetu, tem- več smo le proti zakonu, ki bi kmetu slabo pomagat in ki bi škodoval narodnemu gospodarstvu. (Živahno odobravanje.) Zbornični svetnik, stavbenik Bricelj je nato poročal o anketi, ki jo je sklicala /zbornica o kmetskem moratoriju. Anketa je ugotovila, da je moratorij poslabšat gospodarstvo stanje, niti kmetu dosti pomagal. Ni potreben moratorij, pač pa je potrebno, da se znižajo obresti. Iz moratorija naj se izločijo obrtniške in trgovske terjatve. Zaščitene banke naj izplačujejo vloge onim, ki bi bili v nevarnosti, da bi morali brez teh vlog omejiti ali ustaviti svoje obratovanje /in odpustiti delavstvo, kar bi le povečalo brezposelnost. Predlaga v tern smislu sestavljeno resolucijo ankete, ki je ‘bila nato soglasno sprejeta. ^ Zbornični svetnik Senčar predlaga nujen predlog, da se Zbornica izreče za čim prejšnje imenovanje gospodarskega sveta. Soglasno sprejeto. O boju za skupne zbornice je poročal podpredsednik Rebek. Velika večina obrtniških zadrug (135:11, 34 se ni izjavilo) se je izjavila za skupne zbornice in je v tem obrtništvo dovolj jasuo Izrazilo svojo voljo, da je za solidarizem in skupne zbornice. Zato se ni /treba na one, ki zahtevajo še vedno ločene zbornice, niti ozirati. (Živahno odobravanje). Predsednik Jelačin je nato poročal o proračunu. žbocHuni frcocaZuti za teta 1933 Okvir zborničnega proračuna za prihodnje leto je bil podan s pokritjem, na katerega sme zbornica v letu 1933 računati. Zbornični dohodki bodo v prihodnjem letu vsled skrčenja odmerne podlage občutno manjši od letošnjih, tudi nam bo manjkala visoka blagajniška rezerva, kakor nam je bila lani na razpolago za prenos v tekoče leto. Že samo ta razlika znaša okrog pol milijona dinarjev. Poleg tega pa bo donos doklade za najmanj četrt milijona dinarjev manjši in ga tudi pričakovani dohodek iz novih taks, ki juh pobira zbornica, ne more v celoti odtehtati. Vsled tega smo bili primorani proračun izdatkov, ki „e bil že vsa zadnja tri leta zaporedoma vsako leto znatno zmanjšan, še nadalje 'zmanjkati za mul pol .milijona dno ar jo v. Ker se je odmerim podlaga za zbornično doklado skrčila, vam ne moremo predlagati zmanjšanje odstotka zbornične doklade, ker nam bo oelo doklada po dosedanji 10 % izmeri manj donesla za najmanj četrt milijona dinarjev. Osnutek zborničnega proračuna je bil razpravljen na seji zborničnega predsedstva z dne 3. decembra in nato razpoložen na vpogled interesentom v smislu odredb zakona o odmerjanju in pobiranju zborničnih doklad tekom osmih dni v zbornični pisarni. Finančni cfdbor je razpravljal o proračunu na svoji seji dne 9. decembra t. 1. in mi je zato čast staviti zbornici v smislu sklepa odseko vib sej kakor tudi soglasnega sklepa finančnega odbora naslednji predlog: Na podlagi svojih izvajanj stavim v imenu finančnega odbora sledeči predlog ter vas prosim, da ga sprejmete: 1. Zbornični proračun za leto 1933 se določa s potrebščino . . . Din 2,956.930-— s pokritjem . . . Diu 2,997.500'— torej s presežkom kot blagajniško rezervo Din 40.570-— 2. Da se doseže proračunjeuo pokritje, je pobirati v letu 1933 na podlagi zakona z dne 2. julija 1930 o odmerjanju in po- biranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic (Sl. Novlno t. Ono 11. jul. looo, w. «jr,|L.vxxi) 10 (deset) odstotno doklado od osnovnega davka na dohodek od podjetij, obratov in poklicev ter od osnovnega davka na dobiček .podjetij, zavezanih javnemu polaganju računov. 3. Zbornično /predsedstvo se pooblašča, da sme v primeru potrebe predpisati po oblastveni odobritvi družbam, ki plačujejo družbeni davek iz drugega odstavka čl. 86. zakona o neposrednih davkih primerno povišano stopnjo doklade, odnosno družbam, ki so iz kakršnegakoli razloga oproščene plačevanja davkov ali uživajo kake olajšave, maksimalni prispevek po § 3. zakona z dne 2. julija 1930. Proračun je bil nato soglasno sprejet. Hehetati Zbornični svetnik in gen. ravn. TPD g. Skubec je nato v silno stvarnem, vsled tega tem bolj učinkovitem referatu poročal o dobavah premoga našim železnicam. Državne železnice vedno bolj forsirajo dobave premega iz bosanskih državnih premogovnikov, dobave iz srbskih rudnikov ostajajo vedno iste, dočim dobave iz slovenskih premogokopov stalno padajo in so se zmanjšale že za 44 odstotkov. Posledica tega je, da je Slovenija na dohodkih iz javnega denarja prejela za nad 60 milijonov manj. 90 več delovnih dni bi bilo v revirjih TPD, če bi bile dobave iste ko 1. 1929. Že na junijski plenarni seji Zbornice je postavil referat zborničnega svetnika Skubeca premogovno vprašanje v čisto novo luč, še jasneje pa je osvetlil ta problem sedanji referat. Naravnost koristno bi bilo, če bi si slovenska javnost ogledala ta problem enkrat tudi iz te strani in ne samo z aprionističnega stališča proti TPD. Da bomo to omogočili, objavimo ta referat v eni prihodnjih številk v celoti. Zbornični podpredsednik g. Konrad Els-bacher se je v polnem obsegu pridružil izvajanjem predgovornika. Razmere v laškem okraju postajajo obupne in zato je predlogu, ki ga je stavil gen. ravn. Skubec koncem svojega referata, v polnem obsega pritrditi. (Predlog je bil nato soglasno sprejet.) Ker je bil zbornični svetnik in predsednik Zveze trgovskih združenj g. Josip J. Kavčič vsled načelstvene seje SUZOR-a zadržan, je prečital njegov referat o nujni potrebi revizije socijalmega zavarovanja zbornični podpredsednik g. Konrad Els-bacher. (Tudi ta referat bomo objavili.) V debati je nato v temperamentnih izvajanjih naglasil posl. Krejči, da po tem poročilu ne smemo 'postopati več tako mi- lo, ko dosedaj. Treba naravnost zahtevati, da se v treh mesecih predloži nov zakon in sicer na /podlagi popolne decentralizacije socijalnega zavarovanja. Zbornica naj izjavi, da odklanja vsako odgovornost, če se to ne bi zgodilo, saj smo slišali, da znaša /že sedaj deficit več ko 70 milijonov Din. Predlog 'referenta je bil nato soglasno sprejet. Zbornični svetnik Bricelj je stavil dopolnilni predlog, da se prispevki stavbenih podjetij in delavcev zaračunajo po dejanski zaposlitvi. Tudi ta predlog je bil soglasno sprejet. Zbornični svetnik Sire je nato poročal o ugotavljanju osnove za pridobmino po zunanjih znakih. V svojem referatu je dokazal, da upoštevanje zunanjih znakov davkoplačevalčevega zasebnega življenja pri odmeri pridobnine ni niti v skladu z zakonom, niti ni drugače utemeljeno. Zato predlaga, da Zbornica nujno naprosi narodne poslance za posredovanje, da finančna uprava Razveljavi izpodbijano spremembo davčne prijave za pridobnino. (Soglasno. sprejeto.) Zbornični podpredsednik Josip Rebek je poročal o aktualnih davčnih vprašanjih, zlasti o znižanju iii poenostavljenju pridobnine, o poenostavljenju davčne prijave ter o izterjevanju obrtniških davčnih zaostankov. Predlaga zato, da se pridobnina za obrtnike pavšalira, da se odmerja obrtnikom pridofomima po čl. 57. zakona o neposrednih davkih in da se v zmislu čl. 152. še nadalje dovoljujejo olajšave za plačilo davčnih zaostankov. Vsi trije predlogi so bili soglasno sprejeti. Dodatno k tem predlogom je predlagal zbornični svetnik Zadravec, da treba znižati splošni prometni davek na moko, ki je /sedaj obremenjena z 11 odstotki. 6 odstotkov plačujejo mlini, 3 odstotke peki in 2 odstotka žitni trgovci, kar je mnogo pre več. Zlasti še, ker se peki že vedno težje bore za svoj obstoj vsied vedno novih zadružnih pekaren, ki plačujejo mnogo nižji davek. Kako škodljivo je obdačevanje po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja, je posebno drastično dokazal zbornični svetnik Čeh. Vsled tega obdače-vanja opušča zasebnik avto in šofer je brezposeln in tako se samo povečuje brezposelnost. Pa tudi tujski promet trpi vsled tega, ker kdo se bo upal za 14 dni v Rogaško Slatino ali na morje, ko se ho pa takoj reklo, glejte, denar ima, obdačiti ga treba. Zato treba odmerjanje pridobnine po zunanjih okoliščinah odpraviti. (Odobravanje.) ina CIKG RIIA iaš pravi domači izdeSek! Zbornični podpredsednik Josip Rebci je nato podat referat o delu Zavoda za po epe/sevanje obrta. S številkami je dokazal da Zbornica v polni meri stori svojo dolž most za obrtniški stan. S toplo občutemin apelom h gospodarski solidarnosti je za ključil med glasnim odobravanjem vsel svoj referat. Scunodofai pvedto$i Zbornični svetnik Windischer je stavil predlog, da se Zbornica izreče za elektrifikacijo Dolenjske. Nadalje je predlagal, da se prepove nedopustno klanje živine s strani kmetskega prebivalstva. To klanje je tako pogosto, da /so ponekod mesarji /e brez posla. Tako je v neki dolenjski občini en mesar moral prenehati z delom, posestvo mu je bilo prodano, mesar pa je z vso rodbino na cesti. Drugi mesar v vaši pa je zaklal vse leto tni vole. Zbornični svetnik Fr. Kavčič zahteva, da se spremeni pravilnik o gostilniških in kavarniških obratih. Zbornični svetnik Holy predlaga, da se loči ibrivsko frizerski obrt od damsko fri- z/trnsKoga. Zbornični svetnik Ambrožič predlaga in utemeljuje, da se prepove krošnjarstvo v radovljiškem okraju. Krošnjarsko blago je. dostikrat sumljivega izvora, poleg tega pa škoduje domači trgovini. Zbornični svetnik Stergar predlaga, da se krošnjarstvo sploh prepove in da se dovoli Je Ribničanom. Nadalje je predlagal, da se znižajo železniške tarife za les, drva, oglje in apno. Nadalje zahteva, da se v zakonu o kmetskem moratoriju dela razlika med kmetom v Srbiji in kmetom v prečanskih krajih. Končno zahteva, da železnice vrnejo preveč vplačane železniške prevoznine. Zbornični svetnik Zadravec predlaga preureditev davka na poslovni promet za mlinska podjetja. Zbornični svetnik Golčor predlaga, da se ustanove reklamacijski odbori tudi v Celju in Novem mestu. Dalje je predlagal, da se vrnejo takse, pobrane od obrtnega ob-lastva /za registracijo obratov. Globe »uš-inarjev naj se uporabijo za obrtno nadaljevalne šole. Zbornični tajnik dr. Pretnar pojasni, da se to že dela in da današnjo te globe letno okoli 150.000 Din, mesto pričakovanih pol milijona. Zbornični svetnik Bricelj zahteva spremembo § 40 obrtnega zakona. Javna dela naj se oddajajo le potem licitacije in naj jih ne izvršujejo uradi v lastni režiji. Davek na poslovni /promet naj se ne pobira od del, ki so bila dogovorjena pred 15. avgustom, ker sedaj stavbeniki ne morejo več zaračunati strankam. Zbornični svetnik inž. Dračar opozarja na važnost lesnega izvoza v Turčijo in Le-vanto. Ta izvoz pa je danes skoraj nemogoč, ker naše pa ropi ovne družbe ne vzdržujejo rednega prometa z Levanto; če pa dirigirajo izvozniki blago če/z Trst ali Reko, /izgube ugodnosti, ki veljajo za prevoz blaga iz naših pristanišč. Nadalje predlaga, da se premesti kontrola dohodkov zopet nazaj v Maribor, kar bi bilo tudi za državne finance ugodno, ker ne bi bilo treba v Mariboru plačevati nobene najemnine. Zbornični svetnik Stanko Lenarčič predlaga^ da se ustavi oziroma omeji delo v državnih gozdovih in da se znižajo postavke za les v cenovniku za zavarovanje valute. Znižanje naj se izvede vsaj za 25 odstotkov. Na predlog zborničnega svetnika llolyjc o popolni avtonomiji obrtnega odseka je dal predsednik Jelačin obširno pojasnilo iu podrobno navedel vse avtonomne pravice, ki jih že danes uživa obrtni odsek. Zbornični svetnik Kavčič Franc predlaga, da se znova uredi taksa na trošarino in sicer z ozirom na iztočene količine. Dovolijo naj se četrtletni obroki. Za odsotnega zborničnega svetnika Ko-bija predlaga dr. Rekar, da se skliče konferenca o organizaciji lesnega izvoza. Zbornični svetnik dr. Rekar poroča o povišanju železniških postranskih pristojbin, ki so se zvišale v nasprotju s predlogi vseh gospodarskih, korporacij, postranske ko tudi vse drugo tarife naj se znižajo. Zbornični svetnik Oset je stavil več predlogov, tako glede izvajanja policijske ure, dalje o /odpravi davščine na prenočnine, proti kateremu predlogu pa je bil ugovor in se bo o njem še razpravljalo, in proti previsoki trošarinski taksi za kavamarje. Več predlogov je stavil tudi zbornični svetnik Vfečar. /Luksuzni davek naj se za obrtnike preuredi. Obrtnikom naj se ne povišajo zavarovalni prispevki. Kakor so kmetovalci prosti zgradarine za hiše, v katerih prebivajo, tako naj bodo prosti tudi obrtniki. Obrtniški obrati naj se oproste plačevanja trošarine na elektriko. Zbornični svetnik Josip Lenarčič opozarja na potrebo ožjega sodelovanj« evropskih narodov im maj Zbornica uvede akcijo, da se propagira to zbližamje. Zbornični svetnik Bureš predlaga, da se vendar enkrat že pričnejo reševati prošnje za nove telefone. Končno je stavil še zbornični svetnik Holy predlog zaradi obrtno nadaljevalne Šole v Brežicah. Nato je predsednik Jelačin z zahvalo zborničnim svetnikom za njih intenzivno delo zaključil sejo. Veletrgovina A. ŠARABON v Ljubljani priporola špecerijah o Blago več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi razno* vrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim obratom Telefoa M. 26-66 Ccnlld na ra*p«l«gol SLOVENIŠ TRANSPORT UUBL.ftNA ■ TELEFON 27-18 Strojni transporti Specijalno podjetie za ekspedicijo in prevoz vseh vrst strojev, kompletnih instalacij za to varne — Oskrba dovoljenj za carine prosti uvoz strojev vsake vrste — Vsa pojasnila brezplačno. m a on M)! Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča svoje gg. člane, da morajo biti trgovine v soboto, dno 17. t. ni. na rojstni dan Nj. Vel. kralja brezpogojno cel dan zaprte. Zato sc pa trgovine v nedeljo, dne 18. t. m. le dopoldne lahko odprte. Združenje trgovcev. Poostritev ukrepov preti šušmarstvu. Na predlog Zbornice '1X11 je izšla 6. t. m. na-redba gospoda bana, s katero se vsem občinam, orožniškim in policijskim oblastveni z vsem poudarkom naroča, da vse osebe, ki neupravičeno izvršujejo obrt v občini, brezobzirno zasledujejo in ovadijo sreskim načelstvom. Ta ipa so dobila naročilo za najstrožje postopanje. Občinski načelniki in žandarmerijski poveljniki ter predstojniki policijskih oblastev so osebno odgovorni za strogo izvajanje te naredbe. * POMOŽNA AKCIJA Zruženje trgovcev v Ljubljani prav toplo priporoča vsem svojim članom, da se odzovejo pozivu mestne občine in prispevajo za najpotrebnejše v Ljubljani. Ker je Pomožna akcija izvedena od strani banske uprave tudi zžt vse ostale kraje, prosi uprava združenja trgovcev vsa z-unanju kakor tudi ljubljanska društva in cenjene dame. naj trgovstva ne nadlegujejo še s posebnimi nabiralnimi polami. Ker se pojavljajo z nabiralnimi polami razni izkoriščevalci in ker je med Iberači in brezposelnimi mnogo takih, ki brezposelnost izkoriščajo, apeliramo na kr. pol. upravo, da posveti vsem tein več pozornosti. Uprava Združenja trgovcev. cpmrnp. (3a KLIŠEJE vseh vrsi- por folog rafij a h» ali risbah iivrif u/0 n aj sorlidn 9/še ki Ut €9 MU ST-DIU HUB LIANA DALMATINOVA 13 KARTEL VIJAKOV V JUGOSLAVIJI »Jutarnji liste poroča: Tvrdka Breviller Urban d. d. za izdelovanje vijakov in kovanega blaga ima dve fabriki za vijake in sicer v Koprivnici in Novem Sadu. Fabri-ka v Koprivnici ne dela, ona v Novem Sadu pa je v polnem obratu in je bila v ostri konkurenčni borbi s fabrikami za vijake v Mariboru, Kropi, Smederevu in s podružnico graške firme Lapp Finze v Bistrici pri Mariboru. Te fabrike niso izdelovale le vijakov, temveč tudi ključavnice. Po sporazumu glede izdelovanja ključavnic je prišlo sedaj tudi do sporazuma glede izdelovanja vijakov. Devizno tržišče Tendenca nestalna; promet Din 1,784.719-36 Kljub samo štirim borznim sestankom je tudi minoli teden zaključil z znatnim skupnim deviznim prometom in v primeri s totalnim prometom predzadnjega tedna (Din 1,883.167-83) nazadoval za približno sto tisoč dinarjev. Iz teh-le dnevnih deviznih prometnih številk: ■>. decembra Din 484.925-43 Wien G. decembra Din 512.034-06 New York—VVien; 7. decembra Din 572.037-51 Pariz-Wien, 8. decembra vsled praznika ni bilo borznega sestanka; 0. decembra Din 215.722-36 Wien, je razvidno, da je bil na prvih treh borznih sestankih dosežen skoro poldrugmili-jonski devizni promet, dočim je znašal promet zadnjega borznega dne v pretečenem tednu komaj preko dvestotisoč dinarjev. Po večini so na posameznih borznih sestankih prevladovali zaključki v devizi \Vien, le deloma pa New York in Pariz. Od celotedenskega prometa odpade na poedine devize (vse v tisočih dinarjev; številke v oklepajih značijo promet predzadnjega tedna): Amsterdam 6 (3), Berlin 2 (0), Curih 73 (64), London 99 (69), New York 287 (172), Pariz 203 (144), Trst 17 (10), Wien (privatni kliring) 1.059 (1-359), inozemski dinarji v privatnem kliringu 69 (62). Narodna banka je tudi tokrat intervenirala v običajnem obsegu in dajala dnevno za 40 tisoč dinarjev deviznega blaga na razpolago. Intervencijski zaključki so bili storjeni v Curihu (za 45 tisoč Din), Londonu (za 88 tisoč Din) in v New Yorku (za 27 tisoč Din). Skupno je bilo v blagu Narodne banke perfektuirano za 160 tisoč dinarjev deviznih zaključkov, medtem ko predstavlja vse ostalo (1.628 tisoč dinarjev) privatno blago. Promet avstrijskih šilingov potom privatnega kliringa se je napram predzadnjemu tednu zmanjšal ravno za tristotisoč dinarjev, dinarski devizni promet pa nasprotno za malenkost (7 tisoč dinarjev) povečal. Devizna tečajnica prejšnjega ledna ne kaže skoroda nobenih bistvenih tečajnih sprememb. Curih se je trgoval ob dosedanjem denarnem (1108-35) in blagovnem (1113-85) tečaju, a tudi New York in Praga sta temeljem spodnje tečajne razpredelnice: 5. decembra 9. decembra najnižji najvišji najnižji najvišji Amsterdam 2316-51 2327-87 2315-13 2326-49 Berlin 1368-19 1378’99 1367-91 1378-71 Bruselj 798-02 801-96 798-57 802-51 Curih 1108-35 1113-85 1108-35 1113-85 London 183-25 184-85 184-97 186-57 New York 5741-59 5769'85 5741-59 5769-85 Pariz 225-27 ‘226-39 224-99 22611 Praga 170-67 17P53 170-67 171-53 Trst 291-24 293-64 294-63 297 03 Stockholm —1004-43 1034-43 beležila v petek (9. t. m.) ob ponedeljkovih tečajih. Od ostalih deviz so v tem času okrepile svoj tečaj Bruselj (za 0-55 točke), London (za 1-72 točke) in Trst (za 3-39 točke), oslabile pa Amsterdam (za 1-38 poena), Berlin (za 1-28 poena) ter Pariz (za 0-28 poena). V zadnjem tednu so beležili zaključki avstr, šilingov v privatnem kliringu od 5. do 9. t. m. takole: 8-55—8-65, 8-50—8-65, 8-60—8-65 in 8-50. V bonih grške Narodne banke ni bilo prometa. Notic ostalih deviz (izvzemši Stockholma) ni bilo. Efektno tržišče Tendenca spremenljiva; brez zaključkov Tudi v preteklem tednu je vladalo na tukajšnjem efektnem tržišču v pogledu prometa skoro popolno mrtvilo. Zanimanje je bilo samo za delnice Tvornice za dušik d. d. Ruše, nudilo se je Din 125"— za ko- mad, ker pa ni bilo blaga tudi do zaključkov ni prišlo. Večjo razgibanost in čvrstejšo tendenco kaže skozi vse borzne dneve tega tedna Vojna škoda, to pa predvsem radi bližajočega se žrebanja. Tako beleži ta papir začetkom tega tedna Din 206-— za denar in Din 209-— za blago, medtem ko doseže njegova petkova denarna notica za celili 14 točk višji tečaj t. j. Din 220-— ter blagovna notica za 13 točk tečajnega porasta na Din 222-—. Prometa pa v tem papirju kljub temu ni bilo. Izmed ostalih državnih papirjev sta no-tirala 7% Investicijsko posojilo in Blaira. Že na ponedeljkovem borznem sestanku je bilo nabavljeno 10 komadov investicijskega posojila (niti cel zaključek) po Din 49-— t. j. po njegovem najvišjem blagovnem tečaju v prejšnjem tednu, dočim v Blairih sploh ni bilo zanimanja. 8% oziroma 7% Blair sta beležila najnižje v sredo (7. t. m.) 42— oziroma 38-—, najvišje pa v torek (8%) 45-—, oziroma včeraj 42-— (7% Blair). Lesno tržišče Tendenca mlačna; promet živahnejši V pretečenem borznem tednu je bilo zaključeno 7 vagonov jelovih desk, 1 vagon jelovih remeljnov, 1 vagon borovih desk in 6 vagonov jelovih tramov. Kupčija se je nekoliko poživila zbog domače potrebe in le deloma vsled izvoza predvsem v Italijo, ker se klirinški promet sicer dobro a zelo polagoma razvija. V mehkem lesu se poleg I/II išče oso-bito III. Tudi cene se dosežejo nekoliko povoljnejše, pravtako pri tramih, ki se kljub pozni sezoni precej iščejo ter boljše oddajo kakor pa v poletju oziroma začetkom jeseni. Vendarle pa tramov tudi pri nas vsled zmanjšane produkcije že zelo primanjkuje. V trdem lesu se je prodalo nekaj podnic in neobrobljene hrastovine. Iščejo se montanti in deske v fiksnih širinah. Zlasti veliko povpraševanje je v parjeni bukovini I/II kakovosti. Baš tega blaga, posebno osušenega, pa je že zelo malo.. Izvoz drv se je tudi popravil, dočim oglje še vedno nima nobene prave cene. Kakor se čuje, bo Italija povečala carino na les zelo občutno in sicer kar Lit. 70-— na tono, kar bo seveda zelo neugodno vplivalo na naš izvoz v Italijo. Baje pa bo veljala ta povišica za vse sosedne države, kar bi vsaj nekoliko paraliziralo ostro konkurenco. Obi ščite aulomatični bulet DAJ-D A M Konkurzi in prisilne poravnave Razglašena šta konkurza o imovinah: Izvozni zadrugi jugoslovanskih vin v Mariboru. Konkurzni sodnik dr. Kovča, upravnik mase dr. Schaubach, odvetnik v Mariboru. Prvi zbor upnikov dne 19. decembra t. 1. ob 11. uri, soba št. 84. Ogla-sitveni rok do 20. januarja 1933. Ugotovitveni narok pri mariborskem okrožnem sodišču dne 30. januarja 1933; zapuščine po pek. dežnikarju Scharner Leopoldu v Ptuju. Konkurzni komisar dr. Poznik, upravnik mase advokat dr. Schne-ditz. Prvi zbor upnikov dne 19. decembra 1932. ob 10. Oglasitveni rok do 14. januarja 1933. Ugotovitveni rok dne 16. januarja 1933. Uvedena so poravnalna postopanja o imovinah: trgovca Ivančiča Josipa v Ljubljani. Poravnalni sodnik Avsec, poravnalni uprav- nik c^\ Tavčar. Narok za sklepanje poravnave dne 21. januarja 1933 ob 9. uri, soba št. 140. Rok za oglasitev do 15. januarja 1933.; neprotokolirane tvrdke mehanične ple-tarne »Manot« (lastnik Manojlovič Vladimir) v Žalcu. Poravnalni sodnik dr. Dolničar, poravnalni upravitelj odvetnik dr. Vrečko. Narok za sklepanje poravnave pri celjskem okrožnem sodišču dne 28. januarja 1933 ob 10. uri. Prijavni rok do 23. januarja 1933. Poravnalna kvota 40%, plačljiva v 4 tromesečnih obrokih; krojača Santaka Franca v Dol. Lendavi. Poravnalni sodnik dr. Fabian, poravnalni upravnik advokat dr. Černe. Narok za sklepanje poravnave dne 20. januarja 1933 ob 9. uri. Rok za oglasitev do 15. januarja 1933. Poravnalna ponudba 40%. Potrjene so poravnavo: trgovca Brenčiča Alojzija v Ptuju, trgovca Zupanca Karola v Lokah (70% kvota in proti jamstvu trgovca Šiferja Franca v Ljubljani 60% ter železniškega uradnika Zupanca Fr. ml. 40%), trgovke Kos Marije v Zagorju. LIKVIDACIJA Družba Maks Leben in drug je prešla v likvidacijo. !&4vchi Zaradi državnega praznika odpade sobotna številka. lierriot je odstopil, ker je francoski parlament s 402 proti 187 glasovom odklonil vladni predlog, da plača Francija Ameriki dne 15. decembra zapadli obrok medvojnih posojil in nato mesto z zaupnico vladi, s 380 : 57 glasovom prešel na dnevni red s sprejetjem resolucije, ki sta jo predlagala finančni in zunanji odbor. Tudi Belgija je odklonila plačilo decem-berskega obroka Združenim državam Sev. Amerike. -Sedijo, da bodo njenemu primeru sledile še druge države. Angleška, Italija in Češkoslovaška pa bodo plačale deoemberski obrok Združenim državam. Spor zaradi petrolejskih vrelcev v Perziji namerava vel. britanska vlada predložiti haaškemu razsodišču, če bi perzijska vlada odklonila ujem ultimat. Težka železniška nesreča v Švici je zahtevala 11 smrtnih žrtev. Takso na avtomobile je Rumunska znatno znižala in bo znašala ta odslej za osebne avtomobile in avtobuse 4000 lejev, za motocikle 1000, za taksije in avtomobilske cisterne 2000, traktorji, gasilski, reševalni ih državni avtomobili vseh vrst pa so sploh oproščeni od takse. Priporoča se GREGORC & Ko. LJUBLJANA Veletrgovina Špecerijskega in kolonijalnega blaga, rasnega iganja in špirita TELEFON: 22-46 Brzojavi: GREGORC Zahtevajte Specijalno ponudbe I Tri leta se v Braziliji ne bo sadila kava. 6 in pol milijona bušljev (bušel — 35'2 litra) pšenice je prodala Amerika Kitajski in sioer za ceno 3 milijonov dolarjev. 1999 bank je propadlo r Ameriki v prvih desetih mesecih t. 1. Njih glavnica je znašala 605 milijonov dolarjev. Leta 1931 pa je propadlo 2298 bank z osnovno glavnico 2692 milijonov dolarjev. Diplomiral je na visoki šoli za svetovno trgovino na Dunaju g. Franci Stupica, sdn uglednega ljubljanskega trgovca z železnino. Castitamo! Brezposelne opozarjamo na današnji oglas tvrdke Domača pletarska industrija I Kališ, Maribor, Trubarjeva 2. Dr. Pi slad rceva kava je prvovrsten domač izdelek, s katerim pripravite zdravo, izdatno, redilno in ceneno pijačo za Yas in Vaše otroke. Dr. Pirčeva sladna kava je prav prijetnega okusa in jo pijo odrasli kot otroci z užitkom. Hoi/i dt&avfti pcocacun Narodnim poslancem je bil razdeljen predlog proračuna za leto 1933/34. Predlogu je bil priložen tudi obširen ekspoze finančnega ministra, v katerem povdarja smernice, ki so bile odločilne pri sestavi novega proračuna. Glavno prizadevanje fin. ministra je bilo, da se doseže proračunsko ravnovesje, kar se je tudi posrečilo. Skupna vsota vseh preračunanih izdatkov znaša 10.488 milijonov, za 884‘8 milijonov manj, kakor je znašal lanski in za 3‘8 milijard- manj, kakor je znašal proračun za leto 1931/32. Proračun državne uprave znaša 6.989-8 milijonov (za 585 milijonov manj), proračun državnih podjetij pa B.448‘4 (za 292'6 unanj) milijonov Din. Izdatki so se reducirali, kolikor je to sploh bilo mogoče, vendar ipa plač uradnikov ni mogoče več zmžati. Znižani so nekateri krediti za osebne pristojbine, vsled česar se l>o znižalo število oz. krediti za honorarne in pogodbene uradnike za 10%, za dnevničarje za 20 in za delavce za 15%. Na ta način bo prihranjenih 70 milijonov. Pregled izdatkov po poglavjih Proračuni ministrstev in posameznih državnih panog znašajo (vse številke v milijonih dinarjev): Vrhovna državna uprava: 151-5 (+ 2‘2 v primeri z letošnjim proračunom). Pokojnine in invalidnine: 915 7 (+ 42-5). število upokojencev neprestano raste. Leta 1930 jih je bilo 53.215, 1, 1931 55.000 in 1. 1932 58.142. V Drav. banovini jili je bilo 9503. Za invalide so se znižali izdatki za 6 milj., ker je padlo njih število za 4000. Državni dolgovi: 1.187*2 (— 371-5), ker so črtana plačila, za vojne dolgove. Justično ministrstvo: 358’5. Prosvetno ministrstvo: 7846 (— 31'5). Subvencija ljubljanskemu gledališču se zniža za 0'446. Zunanje ministrstvo: 1209 (— 167). Notranje ministrstvo: 5511 (— 18-4). Vojno ministrstvo: 2.10P9 (— 130). Gradbeno ministrstvo: 1644 (— 33). Prometno ministrstvo: 152-5 (+ 268). Kmetijsko ministrstvo: 61 8 (-f 7). Trg. in industrijsko ministrstvo: 451 - 5-3). Gozdno in rudarsko ministrstvo: 301-7 (- 41-1). Min. za soc. politiko in nar. zdravje: 150-7 (— 9-5). .Ministrstvo za telesno vzgojo: 149 (+ 3-2). Rezervni krediti: 21 (— o). Nato govori finančni minister o verjetnem donosu davkov. Donos zgradariue, rent, uslužbenskega in poslovnega davka je povečan za 120, neposrednih pa znižan za 305 milijonov. Kcncem svojega ekspozeja govori finančni minister o dinarju, ki kljub vsem težkočam ni v nobeni nevarnosti. 147 milijonov naknadnih kreditov Za brezposelne je namenila vlada 51"9 milijonov, ki se bodo porabili v prvi vrsti za javna dela. Nadalje potrebuje vlada za pokojnine 51-5 milijonov večjih kreditov, končno pa mora najti vlada tudi denar za ponovno otvoritev srednjih šol in za imenovanje učnega osebja v smislu resolucije skupščine z' dne 10. aprila. Skupno znašajo vsi ti krediti 147-1 milijonov dinarjev in zato je predložil finančni minister skupščini nujni predlog O naknadnih kreditih. Nove davščine Da pa bo mogoče te nove kredite kriti, predlaga finančni minister izredne doklade na neposredne davke (razen na davek na poslovni promet) in povišanje taks. Doklada na neposredne davke znaša na vsakih 100—5000 Din 1%, ena 5—10.000 : 50tr-100.000 2-5%, od 100—300.00 3%, od pol do 1 milijona 3-5% in nad 1 milijon 4%. Na ta doprinos se ne smejo naložiti samoupravne doklade. Neposredni davek na poslopja po § 37, II.’odstavek, se poviša od 3—6%, oz. na : 12%. Gostaščina se podaljša. Maksimiranje občinskih trošarin pa se ukine. Nadalje je povišana cela vrsta taks. *7n »t O/J 111*0 K barva, plesira in k©* LSo V CJ\ lil <111 mično snaži obleke, klobuke itd. Skrohi in svetlolika srajce, ovratnike in manSete. Pere. suši, monga in lika domače perilo tovarna JOS. REICH Poljanski nasip 4—6. — Šeleubureova ul. 8. Telefon St. 22-72 ZAGREBŠKI SEJEM D očim je bil Miklavžev sejem zelo dober, je bil zadnji tedenski z dne 14. t. m. slab. Na trg je bulo prignanih: 15 bikov, 414 krav, 73 junic, 71 volov, 28 juncev, 97 telet, 126 konj in žrebet, 475 svinj in 78 pujskov. Cene so bile te: biki po 3—3-25, krave za klanje 2—3, za klobase po 1-25—1-50, junice za klanje 3‘50—4-50, voli I. vrste po 4—5,voli II. po 3—4, junci po 3-25 do 4-50, pitane svinje !po 8—8-50, nepitane po 7—8 Din za kg žive teže. Pujski so bili 60—140 Din, konji pa po 800—2000, žre- Viktor Mpffpll veiežganjarna VlfilUI ITJLcU^il tvornica likerjev, ruma, vinjaka in brezalkoholnih pijač. LJUBLJANA, Celovška cesta štev. 10. Telefon 20-71. Telefon 20-71. beta po 300—400, konji za klanje po 0-50 do 0-75 za kg žive teže. Zaklane sremske svinje po 10—H-50, mršave po 9-50—10, živa teleta po 6-25—6'50, zaklana po 8—10 Detelja 9 voz po 75—85, seno 87 voz po 50—75, slama za steljo 2 voza po 45—50 Din za 100 kg, krompir 3 vozovi po 1 do 1-75, zelje 23 voz po 1—2 Din za kg. DUNAJSKI SVINJSKI TRG Na torkovi sejem z dne 13. t. m. je bilo prignanih 6055 pršutarjev in 4964 Špeharjev, od teh 3042 iz Jugoslavije. Cene so bile le: za najboljše Špeharje 1-80, za I. vrstne 1-72—1-77, za II. 1-65—1-70, za kmetske 1-60—1-78, za pršutarje 1-40 do 1-70, najboljše 1 ‘85—1-90 šilingov za kg žive teže. Špeharji so se prodajali po 2 šilinga. lasSIat. f - Aomml slovenLi izJej^ Svoji k svojim!. Tovarna motvoza in vrvarna 4 ^ mi Liubila ni Ureja ALEKSANDER 2ELEZNIKAR. - Za Trgov*ko-indiwtrijsko d. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: 0. MICHALEK, Ljubljana. i'Brzojavi: SKrispercoloniale Jljubljana ‘Gele/on št. 2263 Ani. Krisper Colonia le Je sip VevJLič ‘Veletrgovina koloni-jalne robe. *-Velepražarna kave. Mlini za dišave. ‘Gočna postrežba. £jubljcLna iDunajska cesta 33 ‘Ustanovljeno leta 1840 Zaloga špirita, raznega žganja in konjaka. Mineralne vode. Ceniki na razpolago. jimuuz ilUBUANA mmmmm TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA PRVA IM PREMOG pri Iv- Schumi Dolenjska cesta Telefon it. 2951