Stev- 296,__
Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj.
Uredništvo: Ulica Sv. Frančiška Asiikega št. 20, I. nadstr. — Vsi d->pfsi n»j se pošiljajo uredništvu lista, riefrankirana pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo.
Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konsorcij rtsU .Edinost". — Tisk tiskarne .Edinosti', vpisane zadrugez cnejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Asiikega št. 20. Telefon uredništva in uprave S»cv- 11-57.
Naročnina znaša: Za celo leto....... K 24.—
Za pol leta ... -.............^jf-
za tri mesece.......................J?'~T
za nedeljsko i ada] o za ceio leto . ...... 5-20
za pol leta.................2-60
V trstu, v po!ffleiwK io. oKtoora ms.
cemiK Atm
Posamezne številke .Edinosti" se prodajaja po 6 vinarjev, zastarele številke po 10 \1narjev.
Oglasi se računajo na milimetre v Sirokostl ene kolone.
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vfn.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ........T.....mm po 20 vin.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst.......K 20.—
vsaka nadaljna vrsta.......: ... _ 2.—«
Mili oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Cglzse sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Narotnfng ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno t« upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu.
Uprava In inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FrmiHttt Asiikega št 20. — Po&iohranlloi&ii račun S. 841.65 ?
l avilrijMalMa kop.
DLNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša:
Italijansko bojišče: Splošna bitka ob Soči traja dalje. Včeraj so se z brezprimerno srditostjo se vršeči pehotni boji raztegnili tudi na goriško pred-mostje. Zopet so sovražni naskoki s strašnimi izgubami razpadli ob žilavem odporu naše hrabre pehote, ki jo je izborno podpiralo mogočno učinkovanje lopov. — italijanski glavni napad spremljajo naskoki močnih sil proti tirolski fronti. Vieigereuthsko in lafraunsko visoko planoto srdito obstreljuje topništvo, več italijanskih pehotnih oddelkov napada dolomitsko fronto. Tu je bil krvavo zavrnjen predvčerajšnjim in včeraj po en napad na Bamberško kočo. Col di Lana in postojanke na Tre Sassi. dva naskoka proti Rutiedu (ju žno-zapadno Schluderbacha I in pa štirje napadi na naše črte severno kraja Sielfa in v Popenski dolini. -- Na koroški fronti so se vršili artilenjsk, boji In praske. — V bovški kotlini m krnskem okrožju je sovražnik včeraj dopoldne iL-vršil še posamezne brezuspešne naskoke ln napadne poizkuse. Potem je boj popuca! _ proti fronti na Mrzlem vrhu s tolminskim predmostjem vred sovražnik še vedno brezupno naskakuje. Posebno uapsda neprestano višine zapadno od bv. Lucije. Alpini so tu vdrli v majhen kos fronte. Korajžen protinapad pespolka st. 53. in S6. jih je v kratkem zopet vrgel iz „je^a _ rudi v soškem-odseku med Tolminom in goriškim predmostjem kjer so «e posebno pri Plavah vršili srditi boii, n: iuo-el sovražnik predreti nikje^-- Prcn •-»oriškiui pedmostjem je že predvčerajšnjim razpadlo več napadnih poizkusov proti Sabotinu. Včeraj so po močni artiljerijski pripavi napadle znatne laske moči ta obvladujoči grič in Oslavje. Boj je di\jal semterija in je trajal tudi ponoči ter je končal s tem, da so naše čete trdno obdržale vse postojanke. - Ob robu do-berdobske planote traja ta 4>itka v odseku med Majnico in Mcnte dei sei busi dalje z 'te/manišano silovitostjo, dočim sta dan in noč v južnem odseku potekla mtrno. ^ svežimi močmi vedno zopet izvršeni sovražni napadi so se popolnoma IffiHrlli. Le mimogrede se je posrečilo Jtahjanoii., ila <o «=€ ustanovili v prednjih jarkih. !>a-£ pehota tako vrli pešpolk št. 29 južno od Sv. Martina, je vedno zopet v boju moža proti možu zavzela svoje postojanke.	_ . Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hoter, tmL
Z jusovzhoMa Mli&L
DUNAJ. 24. (Kor.) Uradno se razglaša: 24. oktobra 1915, opoldne.
Jugovzhodno bojišče: Armada generala pehote pl. Kovessa je porinila sovražnika preko višin severno od Aran-g jelov ca. Srbske zadnje čete, ki so se u-prle južno Slatine, so vrgli naši bataljon!. Na obeh straneh Mora ve prodirajoče nemške bojne sile so dobile višine južno od Palanke in severno od Petrovca.Pri Orso-vi prestopile čete so pregnale sovražnika Iz gričevja zapadno Kladovega.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Nadvojvoda Friderik na jugovzhodni fronti.
DLNAJ. 23. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana poročajo:
Dne 21. oktobra se je podal vrhovni armadni poveljnik, feldmaršal nadvojvoda Friderik na jugovzhodno fronto, da si o-gieda kraje ob Savi in Donavi, ki so posta!! v zadnjih dneh pozorišče vojaško in politično najpomembnejšega dogodka največjega vojaškega prehoda preko reke, ki ga sploli pozna vojna zgodovina.
Nadvojvoda se je iz Zemuna s parni-kom pripeljal v Belgrad. Na kraju, kjer je pristal parnik, je nadvojvodo sprejel
PODLISTEK
OREŠN1CE.
Roman. — francoski	X»vier de Moattpia
X.
V Theatre francais.
Nekaj dni po teli različnih dogodkih, o katerih srno govorili v predidočih pogla-vjili, se je naš prijatelj Karel de Saint An-drč lepo obril. se oblekel z največjo eleganco, si nateknil svetlorurnene rokavice, stopil v izvoščka in se dal zapeljati pred hišo št. 2 v Richelieujevi ulici.
Ta hiša. ki jo pozna skoraj vsak Pari-žan, je del poslopja Theatra francais ter se nahajajo v njej upravni prostori in vhod ta umetnika.
Karel je plačal izvoščka, stopi! nato v preddvorje, odprl obe krili glavnih vrat in hitro stopal navzgor po stopnjicah, ki vodijo v prvo nadstropje.
armadni poveljnik, general pehote p!. K6-vess, pod katerega vodstvom so bili zavezniki zavzeli mesto. Feldmaršal je ar-rnadnemu poveljniku najprisrčneje časti-tal.
Nato si je ogledal vrhovni armadni poveljnik utrdbene naprave na Kalimegda-nn, pri čemer je izrazil največje občudovanje nad junaškimi čini naših čet pri premaganju utrdb. Nato se je nadvojvoda v ozil po popolnoma zapuščenem mestu.
Ko se je odpeljal naprej, se je ustavil pri hribu A vala, kjer je sprejel nadvojvoda poročila enega avstro-ogrskega in enega nemškega poveljujočega generala o ugodnem poteku nadaljnih napadalnih operacij.
Ko je bil nadvojvoda nekaj časa zasledoval gibanja čet, se je odpeljal nazaj proti Belgradu.
Popoldne se je odpeljal feldmaršal v zapadni smeri na fronto, kjer so čete nadvojvodo navdušeno pozdravljale.
Dne 22. oktobra popoldne je obiskal nadvojvoda Friderik glavni stan gene-ralfeldmaršala pl. Mackensena. Na kolodvoru jc pozdravil nadvojvodo general pl. Mackensen, nakar se je vrhovni poveljnik r.aše armade podal v mesto, ki je bilo bogato okrašeno z zastavami. Po daljšem razgovoru sta se maršala ob navdušenih ovacijah prebivalstva vozila nekoliko po mestu. Po najprisrčnejšem slovesu od generala pl. Mackensena se je odpeljal nadvojvoda zopet nazaj.
Pod vtisom svojih nad vse razveseljivih opazovanj je poslal nadvojvoda iz Belgrada cesarju udanostno brzojavko, v kateri izjavlja, da se čuti srečnim, da more s tega zgodovinskega mesta, kjer o-znanjata sedaj avstro-ogrska zastava in nemški orel zmagujočo silo zvesto združenih armad, polagati k nogam cesarja iz zvestega vojaškega srca prihajajočo po-klonitev z zmago ovenčanih junaških vojska. Nadvojvoda poudarja velikanske čine zveznih čet pri forsiranju mogočne rečne barijere, ki bo za večne čase tvorila zlato stranico v vojni zgodovini, ter izjavlja, da je imel priliko, da je z Avale pregledal celo bojišče hrabre tretje armade ter se je mogel prepričati o velikih tež-kočah napada na višinske postt>janke, ki jih je trdovratno branil srditi in žilavi sovražnik. Vodstvu in četam more dati le največjo pohvalo. Od armadnih poveljnikov je doznal, da pridobiva napad stalno prostoru in da so stanje, zadržanje in duh čet nadvse zadovoljivi.
Najvišji vojni gospod je na to brzojavko milostno blagovolil odgovoriti, kakor sledi:
»Ponosno radost in največje zadovoljstvo izraža Vaše poročilo o vseh teh vtisih, ki ste jih prejeli na bojišču zadnjih bojev, ki so jih zmagovito prestale naše in zavezniške nemške čete. Najiskrenej-še se veselim tega in najhvaležnejše se spominjam slavnih činov voditeljev in čet, ki so po premaganju ene največjih rečnih barijer zavzele Belgrad ter vrgle sovražnika daleč nazaj. Duh princa Evgena jih navdaja vse. Prepojeni s tem duhom, bodo bojne sile na naši jugovzhodni fronti, kljubujoč vsem težavam in nevarnostim, ponesle svoje zastave naprej do defini-tivnega poraza sovražnika. Najprisrčnej-Šc pozdravljam Vas, ljubi feldmaršal in generalieldmaršala pl. Mackensena in vse čete svoje tretje armade in ne:nške enajste armade.	Franc Josip«.
Njegova c. in kr. Visokost je dal to brzojavko takoj razglasiti četam, ki vidijo v tem milostnem znaku Najvišje zadovolj-nosti najlepše plačilo za svoje občudovanja vredne čine.
Balkonskofcjižfe.
BERLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. oktobra 1915.
Balkansko bojišče. — Armada generala Kovessa je vzhodno Lukavice vrgla Srbe nazaj dalje v južni smeri. Armada generala Gallwitza je dosegla pri Palanki južni breg Jasenice. Dalje proti vzhodu je dosežena črta Rakinac (se ver -
Pripominjamo takoj, da je nosil pod pazduho obsežen omot.
—	Cesa želite, gospod? — ga je vprašal gledališki vratar, ki mu je zastopil
pot.
—	Želim govoriti z gospodom cesarskim komisarjem, upraviteljem Theatra francais, — je odgovoril Karel; — ali je gospod v svoji pisarni?
—	Tega vam ne morem povedati. Stopite še nekoliko višje in vprašajte vratarja tamkaj.
Karel je šel dalje in prišel do stopnjic v drugo nadstropje.
Stopil je čez prag v prvem nadstropju. Ko je potem opazil na desni vrata, ki so vodila v nekako pisarno, je odločno vstopil in sicer z gotovostjo provincijalca, ki ne pozna nikakršnih ovir.
Človek, črno oblečen, z belo ovratnico in jekleno urno verižico, je stopal gor-indol po sobi.
Karel se je poklonil.
Crno oblečeni človek je hladno odzdravil. Ko se je potem nekako vprašujoče oo-
no Petrovca — Ranevac ob deloma zelo trdovratnem odporu Srbov. Po velikem številu Srbov, ki so jih pokopale naše čete. se da sklepati, kako težke izgube je imel sovražnik. — Pri Oršovi je Donava prekoračena, višina Stava Božia zavzeta. Uleli smo 3 častnike in 70 mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Bolsorsko-srlKko bojišče.
DUNAJ 24. (Kor.) Uradno se razglaša:
23.	okt. 1915. opoldne.
Bolgarji so prodrli preko Negotina in so z bojnimi silami, ki prodirajo severno od Knjaževca prestopili srednji Timok. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Horer, fml.
BEROLIN, 24. (Kor.) VVolffov urad poroča: 24. okt 1915.
Armada generala Bodjadjevega je v Prahov em (ob Donavi, severovzhodno Negotina) zasedla rusko skladišče municije in na pol pota med Zaječarjem in Knjaževcevn zasedla zapadni breg T i moka. O ostalih bolgarskih vojskinih delih ni nobenih poročil.
Vrhovno armadno vodstvo.
Skopiie zavzeto.
SOFIJA, 24. (Uradno). Bolgarsko čete so popolnoma zavzele Skoplje.
Obstreljevanje bolgarske obali.
PARIZ, 23. (Kor.) (Agence Havas). U-radno mornariško poročilo:
Dne 21. oktobra so obstreljevale vojne ladje zavezniških brodovij naprave in skladišča v Dedeagaču ter so uničile več vojaških naprav in opazovalnic na bolgarski obali. Na obljudeno četrt se ni streljalo.
GrSk«-Mwske »godbe nL
ATENE, 24. (Kor.) Po poročilu agencije »Havas« dementira minister zunanjih stvari vest o sklepu grško-bolgarske pogodbe ter o tozadevnih pogajanjih.
Z oustrUsko-ruskego bojišču.
DUNAJ, 24. (Kor.) Uradno se razglaša:
24.	oktobra 1915, opoldne.
Rusko bojišče. — Pri Novo Alek-sincu smo zopet dobili višino vzhodno Lo-pušna, s katere smo se umeknili včeraj. Pri Czartoryskem napreduje naš napad. Vrgli smo sovražnika pri Komarovem. Drugače je položaj neizpremenjen. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml.
Pisma ruskih vjetnlkov v domovino. — Skrb ruske vlade.
DUNAJ, 23. (Kor.) Kako dobro se ravna z ruskimi vojnimi vjetniki v Avstro-Ogr-ski, o tem nam podajajo najprepričeval-nejše dokaze tajni odloki visokih ruskih armadnih poveljništev. Ruska poveljništ-va so v velikih skrbeh radi pisem, ki jih pišejo domov ruski vjetniki v Avstro-O-grski. Ta pisma, ki popisujejo ravnanje z vojnimi vjetniki v obdunavski monarhiji in njihovo preskrbo, se smatrajo preveč zapeljivim za aktivne ruske vojake in vojaški službi obvezane osebe. In tako se skuša proti tej korespondenci vplivati s tajnimi odloki, ki so jih objavila »Russki-ja Izvijestija«. Ta dva tajna odloka, ki sta, kakor poroča »Frankfurter Zcitung«, izšla v »Russkih Izvijestjih«, se glasita: L
»Poveljniku infanterijske divizije št. 41. 24. decembra 1914. št. 995.
Prepis tajnega odloka generalnega kvar-tirmojstra pri vrhovnem poveljništvu z dne 8. decembra 1914. (št. 1033.) poveljništvu štaba jugozapadne armade:
V zadnjem času so začeli prihajati pisma naših, v sovražnih deželah vjetih vojnih vjetnikov. V nekaterih teh pisem se razen podatkov o bivališču in o stanju njihovih odpošiljateljev pokazuje v zelo ugodni luči tudi življenje v vjetništvu, radi česar ni želeti, da bi se take vesti razširjale tned četami in vojaški službi obvezanimi oebami.
stavil pred nepoznanega posetnika, je pričakoval, da mu ie-ta pove vzrok svoje navzočnosti.
Ta tako svečanostna. ličnost je bil eden vratarjev gledališča Comedie Francaise.
—	Gospod, kje dobim gospoda cesarskega komisarja? — je vprašal Karel de Saint Andrć.
—	Ali želite govoriti ž njim, gospod? — je vprašal vratar, ne da bi se mu bila premeknila niti ena mišica v obrazu.
—	Da, gospod.
—	V osebni zadevi?
—	Ne, gospod.
—	V upravnih stvareh?
—	Tudi ne.
—	Torej v gledaliških?
—	Da, gospod, gre za neki rokopis.
In Karel je pokazal omot, ki ga je nosil pod pazduho.
Vratar mu ni dal, da bi bil izgovoril.
—	Gospoda cesarskega komisarja ni v njegovi pisarni, — ie dejal. .
—	Kje pa je? — je pričel Karel s svojo pristno bretonsko vztrajnostjo, ki je tvo-
Z ozirom na navedene^_okolnosti Vas| prosim na povelje načelnika štaba vrhovnega poveljnika, da naročite Vam poverjenim vojaškim cenzurnim oblastim, da se taka pisma naših vojnih vjetnikov, kojih vsebina bi znala na druge ljudi vplivati zapeljivo, zaplenjajo ter ne izročajo na-slovljencem. Imena odpošiljateljev s podatki, ki služijo za konstatacijo identitete (krstno in očetovo ime. vojaški oddelek) naj se, da se doženejo izgube operacijske armade, naznanijo posebnemu oddelku glavnega štaba, da se lahko obvestijo sorodniki.
Za točen prepis: polkovni adjutant sa-katalskega pešpolka št. 164.
Štabni kapitan (podpis nečitljiv.)
V tej zadevi je izšel sledeči odlok poveljnika polka št. 164.:
Poveljniki stotnij morajo vsa iz inozemstva dospela pisma odpreti in prečitati. Pisma 2idov inTartarov se morajo uničiti.
Polkovnik Kolog.
' II.
»Zaupen prepis«.
Stab 12. armadpega zbora poveljniku infanterijske divizije št. 12.
12. junija 1915. št 181.
Vrhovni poveljnik zapoveduje, da se iz došle korespondence vsa zaprta pisma pridrže nazaj, zlasti pa ona pisma, ki prihajajo iz inozemstva, ker prinašajo vesti o tem, da se vojakom v vojnem vjetništ-vu godi dobro.
Take vesti vplivajo na naše vojake zapeljivo. Zapoveduje se tedaj, da se vsa ta ka pisma pod najstrožjo tajnostjo izročajo štabnemu poročniku Izmajlovu.
Generalni major Danilov.
Z nemško-rusKsga gojišča.
BEROLIN, 24. (Kor.) Wolfiov urad poroča: Veliki glavni stan, 24. oktobra 1915.
Rusko bojišče. — (iiindenburgo-va aritiadna skupina): Pri Domet neesu izkrcane ruske sile so se pred nemškim napadom zopet umeknile na ladje. Severo-zapadno Dvinskega so naše čete vrgle sovražnika ob velikih izgubah iz njegovih postojank pri Schiossbergu ter so z naskokom vzele Illuxt. Rusi so IS častnikov, 2940 mož, 10 strojnih pušek in eno minov-ko pustili v naših rokah. — (Princa Leopolda Bavarskega armadna skupina): Nič novega. — (Linsingenova armadna skupina): Ponovni napadi proti našim postojankam ob prekopu južno od VVygo-novskega jezera so bili zavrnjeni. V pro-tlnaskoku smo ujeli 2 častnika in nad 3(H) mož. — Zapadno Czatoryskega smo vzeli sovražne postojanke pri Komarovem. Več ruskih protinapadov smo zavrnili ter ujeli 3 častnike in 45S mož.
Vrhovno armadno vodstvo.
Z zopoteila lojišCa.
BEROLIN 24, (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 24. oktobra 1915.
Zapadno bojišče. — Severoza-padno Soucheza smo zavrnili sovražne napade. V naše postojanke vurle oddelke smo takoj zopet vrgli iz njih. Sovražni letalci so brez uspeha metali bombe na Ostende in noyonski kolodvor. Neki angleški dvokrovnik je bil v zračnem napadu zapadno St. Ouentina vržen na tla. Voditelj in opazovalec (častnika) sta mrtva. Nemški letalci so z dozdevno dobrim uspehom napadli angleško taborišče Ab-baville in so obmetali Verdun z bombami. Videlo se je, da so bombe zadele.
Vrhovno armadno vodstvo.
Važna odredba o črnovojniški obveznosti.
DUNAJ, 23. (Kor.) »Korrespondenz\ViI-helm« poroča:
Ministrstvo za deželno brambo je odredilo, da oni črnovojniški obvezanci roj-stvenih letnikov 1873 in 1874., ki so bili po dosedanjih zakonitih določbah, ker so svoječasno še pred začetkom črnovoj-niške obveznosti prostovoljno vstopili v prezenčno službo armade, ali pa so v
rila eno glavnih potez njegovega značaja.
—	Gospod cesarski komisar je pri bralni vaji.
—	Vraga! To mi je neprijetno. Kedaj bi ga mogel dobiti?
—	Danes najbrže ne.
—	In jutri?
—	Jutri in naslednje dneve proti štirim popoldne.
Tu naj pripomnimo, da ga ni med vsemi gledališči, pa naj bo subvencionirano ali ne, v katerem bi bil pristop lažji, kot pri Comedie francaise.
Literarni začetniki in neznanci dobe tu vedno koga, da morejo govoriti žnjim, in dasiravno jih zavrnejo, se dogaja to vendar na vljuden način.
Ko je opazil vratar, da je njegov odgovor zelo osupnil posetnika, je dostavil:
—	Ce se hočete morda obrniti na gospoda tajnika Comedie francaise, ga najdete v njegovi sobi, na desno v predsobi, pri steklenih vratih.
—	Hvala, hvala lepa, gospodi — je odgovoril živahno Karel.
prezenčni službi pri c. kr. deželni brani-bi (deželnih strelcev) odslužili tretje leto, predčasno stopili iz črnovojniške obveznosti in ki so bili po cesarski naredbi z dne 1. maja 1915., oziroma cesarskem patentu z dne 1. maja 1915. za Tirolsko in Predarlsko šele potem zopet podvrženi črnovojniški obveznosti in so bili žc v smislu razglasa »L® podvrženi pregledovanju, ne spadajo k onim osebam, ki so bili pritegnjeni na podlagi vpoklicnega razglasa *M«, da jim iorcj~ni treba priti k ponovnemu pregledovanju, ki ga ta vpo-klicni razglas v splošnem odreja za gori omenjena rojstvena letnika.
Ponovni pregled črnovojniških obvezan-cev na Ogrskem.
BUDIMPEŠTA, 23. (Ogr. kor. urad). Ponovno pregledovanje onih v letih 1H7S. do 1890. in 1892. do 1894. rojenih črnovojniških obvezancev, ki so bili pri prvem pregledovanju spoznani nesposobnim za vojno službo, se vrši v času od 27. oktobra do 30. novembra t. I.
AproulzoclfsKe simfi,
Z ozirom na to, da je domače in od zunaj uvoženo meso doseglo tako visoke cene, da si velik del prebivalstva ne more več nabavljati tega živila, je cesarski komisar, da preskrbi prebivalstvu govedino po kolikor mogoče nizkih cenah, na stroške občine preskrbel neko množino nasoljenega okajenega mesa iz nordijskih krajev, kjer v velikih množinah porabljajo tako meso.
Poizkušnje v mestnem fizikatu so pokazale, da gre za okajeno govedino in da je juha, ki se napravlja s tem mesom, zelo okusna in da so sploh vse jedi, ki se na-pravljajo s tem mesom, zelo okusne. Meso, kolikor ga je prišlo, je v najboljšem stanu.
To meso se bo od jutri dalje prodajalo v raznih mesnicah po mestu po K 3.84 kilogram, kar je z ozirom na tukajšnje cene mesa gotovo zelo poceni.
Trst, 25. oktobra 1915.
Mestni magistrat.
Razne politične mil
Kako daleč se sliši gromenje topov? V Zagrebškem »Tagblattu* čitamo, da so osebe, ki so minole nedelje priredile izlete v zagrebško okolico, pripovedovale, kako so med 6. in 7. uro čule zamolklo bobnenje v zapadni smeri, ki je gotovo prihajalo od težkih topov v veliki daljavi. Ni izključeno, da to gromenje topov prihaja od južnozapadne fronte, ker razdalja iznaša v zračni črti okolo 200 kilometrov, kajti pomisliti treba, da je gromenje topov ob dobrih atmosferičnih razmerah čuti tudi na veliko daljše distance. Tako so listi že večkrat poročali, da se je v tirolskih gorah minole jeseni večkrat čulo gromenje topov iz zapadne smeri, ki je gotovo prihajalo od fronte v Vogezih, iz daljave kakih 600 kilometrov. Seveda gre tu za redke pojave, ki jih je možno opazovati le ob gotovih atmosferičnih povojih. In to pot so bili menda taki pogoji: zrak je bil čist, po zjutranji megli popoldne lep solnčni soj in pri tem lahek južr.oza-paden vetrič.
Vojne brez vojne napovedi. — Vojna med Srbijo in Bolgarsko je faktično izbruhnila, ne da bi se bila vojna tudi formalno napovedala. Tudi Japonci so začeli operacije proti Rusom, ne da bi bila vojna že napovedana. A tudi v prejšnjih časih so se često vodile vojne brez vojne napovedi. Tako je vojevala Francija proti Mariji Tereziji od L 1741 do 1744 in ie šele v tem poslednjem letu formalno napovedala vojno. Istotako sta Francija in Anglija —.poslednja na strani Avstrije — vojevali med seboj skozi dve leti in šele pozneje — po zanj nesrečni pomorski bitki pri Toulonn — je Ludovik XV. formalno napovedal vojno. Po prvem haaškem kongresnem dogovoru bi morala sicer napoved vojne prednjačiti vojni, ali to se ni zgodilo ne leta 1904. ne 1913.
Potrkal je na označena vrata.
—	Naprej!
Karel je pritisnil na kljuko, odprl vrata in zagledal mladega človeka s prijaznim, dobrohotnim, duhovitim in živahnim obrazom.
Očala, ki so ležala na pisalni mizi, so kazala, da je kratkoviden.
—	Ali mi je čast, da govorim z gospodom tajnikom Comedie francaise?
je vprašal Karel in se poklonil.
—	Da, gospod, — mu je odgovoril Ver-teuil z dražestno vljudnostjo. — Izvolite sesti? S čim vam morem ustreči?
—	Prihajam, ker je gospod cesarski komisar odsoten k vam, gospod tajnik, da vam izrečem svojo prošnjo.
—	S kom mi je čast, da govorim?
Karel mu je povedal svoje ime.
Gospod Verteuil se je poklonil.
—	In zakaj gre? — je vprašal.
—	Za veseloigro.
—	Aha, aha!
—	Ki 'o želim oredložiti odboru.
Stran II.
»EDINOST« ftt 2*.
V Trstu, dne 23> oktobra 1913. "
Italija v sedanji vojni. Italija igra tudi v
sedanji vojni isto grdo igro, kakor poprej v trozvezi. Stavlja največje zahteve, a doprinaša najmanje žrtve. Francoski in angleški listi pišejo odkrito, da je Italija s svojimi zahtevami na Jadranskem morju zelo komplicirala diplomatične težave entente. Sedaj še le se dozdeva, kakor da hoče kaj storiti na Balkanu. Če namreč nje ca^oved vojne Bolgarski smemo smatrati za resno, če bo namreč veliki in bahati besedi sledilo tudi primerno dejanje! Dobro karakterizuje vso politiko Italije t Hrvatski Pokret«: >Ker ie ona sama vedno pripravljena, da se izneveri drugim, tudi drugim ne veruje!« Stara metoda italijanske potlitike, ki io mi vedno naglasa-mo, je, da sebe kolikor le možno štedi 111 čaka na — plen! In vzpričo vsega tega — kar je očitno pred vsem svetom — 1-majo ltaliiani še tako drzno celo, da se bahafo z vojnimi čini svoje vojske, bai se je celo Barzini, ki si je pridobil v zur-nalističnem svetu veljave in ugleda, izpo-zabi! do enostavno neslane trditve, da je usoda entente odvisna od delovanja italijanske vojstfe.	.
Naj citiramo zopet »Pokret«: : Italijani so mojstri v besedah, v frazi, kakor kažejo D' Annunzijevi proglasi z aeroplanov, aii z dejanji zaostajajo daleč!«
Metodo Italije, po kateri vedno pusca kaka vrata odprta, skozi katera bi se mogla izmuzniti, je ovadil tudi »Giornale d I-talia*. ki je baje glasilo vladnih krogov, rekši, da bi mogla Italija še v kaki drugi formi sodelovati na balkanskem podjetju!! Nič pa ne pripoveduje, kaka bi mogla biti ta »druga forma«! — Zato moramo tudi sedanjo junaško pozo Italije motriti z največjo previdnostjo, a ententi bi se moglo zgoditi, da bo morala tudi po tej gesti našega sovražnika k tolikim svojim razočaranjem prideti še eno novo in grenko.
Konec afere notaria Luka Bone. — Takoj po izbruhu vojne je došlo iz Dalmaci: je sporočilo, da je med drugimi tu marki Luka Bona, notar v Dubrovniku, osumljen radi svojega političnega delovanja, in začela se je proti njemu kazenska preiskava. Stvar se je skrčila končno na disciplinarno preiskavo in te dni se je vršila razprava na višjem deželnem sodišču v Zadru, ki je obsodilo notarja Bono na denarno globo 200 K. Branil ga je odvetnik dr. Ziliotto.
Akcija za premine. *Neue Ziiricher Zei-tung« je priobčila članek, v katerem predlaga v imenu človečnosti, naj bi se čim prej sklenilo premirje. Miru ni tako lahko doseči, niti stavljati pametne predloge — brez nade do uspeha. Najugodneji za premirje bi biii zimski meseci. Od začasne odložitve orožja ne bi imeli nasprotniki ne izgube ne dobička: ostal bi status quo. Clankar ve sicer, da se bo oporekalo, da bi po premirju nastal še hujši boj in da bi se s tem vojna le zavlekla. Odgovarja pa, da bi s premirjem milijonom vojakov prihranili strahovite zime in se izognili ne-številnim človeškim žrtvam. Premirje bi porabile nevtralne države, sv. Oče in haška konferenca, da bi razpravljali o pravicah poedinih narodov in stavili nasprotnim si vladam predloge miru. Vrhu tega bi nastalo drugačno razpoloženje med vojujočimi strankami samimi. A zgodovina vojen priča, da je premirje najbolja priprava za mir. — Misel je tu gotovo plemenita in namen nad vse hvaie vreden, s človeškega stališča. Ali, kakor kaže vsa slika političnega in vojnega položaja, ni nade, da bi se misel švicarskega iista uresničila.
Gioliui o položaju na Bajkami. sBerner Bund* objavlja razgovor, ki ga je imel neki švicarski državnik z Giolittijem o položaju na Balkanu. Giolitti je uverjen, da pade odločitev na Balkanu. S turško silo bi se bilo moralo bolj računati kot z močnim faktorjem. Prelahko si je ententa mislila uničenje Turčije. Pomlajena Turčija bi mogla skupno z Bolgarsko, Avstro-Ogrsko in Nemčijo ogroziti obstanek angleškega svetovnega gospostva na Sredo-zem Aetii mor ju, v Egiptu in v Indiji. Oiolitti se tudi boji, da bi mogla Rusija skleniti separaten mir s centralnima vlastima. Francija in Anglija ste obetali Rusiji otvoritev Dardanel. Ker pa te svoje obljube ne morete izpolniti, je naravno, da se tudi Rusija ne bo hotela boriti brez vsake nade, da bi dosegla glavni cilj svojih žrtev. (Tudi ini smo govorili včeraj o ne\ arnosti. ki grozi Angliji v Egiptu in obeh Indijah od strani mohamedanskega sveta).
Prebivalstvo Varšave. V Varšavi so izvedli ljudsko štetje v svrho razdeljevanja krušnih kart. Našteli so 907.000 prebi-
valcev.-
Radko Dimitrijev in Madžarov. Po porušenih santštetonskega miru (19. februarja In/8.), ki je ustvaril Veliko Bolgarsko z Makedonijo, je berolinski kongres položil na mapo novo deželo: avtonomno vzhodno Rumeiijo. formalno jej je bil gospodar turški sultan, ki je vsakih pet let imenoval generalnega guvernerja, ki so ga pctrjalc velevlasti in ki je imel kot plačo dobivati to, kar preostaja denarja v blagajnah nove dežele. Poleg generalnega guvernerja sta upravljala to južn^> bolgarsko deželo vlada direktorjev (ministrov) in odbor ^desetorice Prvi guverner je bil Bolgar v turški službi Aleko- Bogo-rodi paša. Vlada je skrbela za procvit dežele. ki je hitro postala Kalifornija za Evrcpo. Vestno je porabljala vse, kar jc nabrala na davkih. Gradila je lepe ceste, ustanovijala narodne šole in gimnazije, uradnikom je povišala stalne plače, da le ni v blagajnah padišahovih ostalo niti s'edi prebitka. V deželi je vladalo blagostanje. a vendar je bilo v njej nezadovoljstva. ki je izhajalo iz želje, da se vzhodna Rurnelija pripoji k bolgarski kneževini. Oni, ki so propagirali misel zjedinjenja, so
imenovali svojo stranko »stranko zjedi-listov«. Na volitvah so dobili večino, a ^otem — niso več raftlili na zjedtajenje. Nasprotno: te misli se je oprijela poražena stranka Kazija, ki je začela tajno delovati v sporazumu z vlado kaeza Aleksandra Battemberga. Ta poražena stranka je dne 18. avgusta leta 1885. s plovdivskim prevratom ustvarila gotov čin: izvela le namreč pripojenje vzhodne Rumelije z bolgarsko kneževino. Strmoglavljeni direktorji skupno s tedanjim generalnim guvernerjem Gavrilom Krasto-vičem se niso radovali, pak so hoteli zjedinjenje razveljaviti. Po vzpodbudi tedanjega ruskega konzula v Plovdivu, So-rokina, so poslali podišahu spomenico, v kateri so ga prosili, naj kot gospodar vzhodne Rumelije pošlje tja turško vojsko, ki naj uduši vstajo in obnovi stari red. Storili so to, da-si so vedeli, da je na meji koncentrirana bolgarska vojska. E-den teh direktorjev je bil Madžarov, ki se le sedal odrekel mestu bolgarskega poslanika v Petrogradu,
Ruska diplomacija (posebno ruski generalni konzul Bogdanov) je 21. avgusta 1886 zasnovala zaroto za strmoglavljenje kneza Aleksandra Battemberškega z bolgarskega prestola. V zaroti je aktivno sodeloval Radko Dimitrijev. Zato je moral pozneje pobegniti v Rusijo, kjer je stopil v aktivno službo v vojski. Povrnil se je v Bolgarsko še le tedaj, ko je princ Boris prestopil k pravoslavni veri in ko je ruska diplomacija, ki se je mej tem pomirila z Bolgarsko, izprosila od kneza Ferdinanda amnestijo za zarotnike iz leta 1886. in njihovo uvrščenje V bolgarsko vojsko. Radko Dimitrijev je bil imenovan generalom bolgarske armade. Hitro je postal šef generalnega štaba. Proslavil se je leta 1912. z zmagami pri Lozengradu, pri Baba Eski in Lile Burgasu. Po drugi balkanski vojni je bil namesto S. S. Bob-čeva imenovan bolgarskim poslanikom v Petrogradu. Ali ob začetku sedanje vojne se je odpovedal teinu mestu ter stopil v rusko vojsko kot zapovedujoči general. -Sedaj je vrnil Bolgarski vse rede
Konference poljskih voditeljev. Konference v Varšavi med voditelji tamošnjih strank in zastopniki galiskih Poljakov so
dovedle do uspeha, ki se more — ako se uvažuiejo sedaj vladajoče razmere — o-značiti za ugodnega. Tozadevnih razgovorov so se udeleževali tudi delegatje po poljskem klubu postavljene politične komisije. Reprezentanti v kraljestvu Poljskem obstoječih skupin, ki so pokazali presenetljivo politično zrelost, so pripravljeni stopiti s svojimi soplemenjaki v Galiciji v tesnejo zvezo na podlagi skupnega programa, toda z izrecnim pridržkom, da se v narodnem poljskem taboru uduši vsak kal razdora, vsak povod za neljube praske ter da se bo delovalo proti nadvladanju radikalnega elementa v skupnem zastopstvu. O poteku varšavskih konfercnc se je predložilo poročilo politični komisiji poljskega kluba. V tej komisiji so sedaj zastonane vse frakcije kluba in tudi člani gosposke zbornice. O predlog«, da bi v interesu narodne solidarnosti in skupnosti pozvali v politično komisijo tudi zaupnike drugih, izven poljskega kluba stoječih strank (socijalnih demokratov in skupine Stapinskega), bodo razpravljali podrobno v bližnjem času.
časopisov sprejema}* darove v denarju v ta namen.
Boffl ni mimo ms.
Od urada za vojno oskrbo v c. m kr. vojnem ministrstvu smo prejeli:
Zopet se bližajo božični prazniki, ki jih naši bojevniki v slavnem boju za domovino prežive daleč proč od svojega doma. Pač jih bo, kakor sicer, tudi ob tem času navdajala zavest o junaško storjeni dolžnosti; onega dne, ki pripada družini, jih mora čut ločitve boleti in žgati hrepenenje po svojcih.
Naše prizadevanje, da jim preko ograj dogodkov, preko daljave prostora pošljemo pozdrav iz domovine, spremljan po malem znaku prisrčnega in hvaležnega spominjanja, ne sme odnehati v Ijubezni-polni gorečnosti, v dejanjski moči.
Se se ne morejo izpolniti glasovi svete noči, ki ljudem na zemlji obljubljajo mir. Se ločuje trdi zakon vojne narode v nasprotne si tabore in nam usiljuje misli in dejanja gorečega sovraštva. Tem vestne-je, tem zvesteje, tem udaneje moramo izpolnjevati zapovedi ljubezni napram njim, ki jih spaja z nami najtrdneja vez skupnosti: udanost do skupne drage domovine in vojno tovarištvo.
Po skromni obdaritvi, določeni, da našim vojakom olepša božični večer, prinesemo v trdi svet orožja premilo uro blesteče sreče, poskrbimo jim božično drevesce, katerega daljne luči osvetljajo tudi naša lastna prsa.
Tudi letos meni urad za vojno oskrbo 1 vojnega ministrstva, vzpodbujan po uspe-: fau svojiii prizadevanj pred letom dni, da mora pozvati k takemu milosrčnemu delu, da ponudi svoje vodstvo in sopomoč. Skrbel bo, da bodo božični darovi, pazno izbrani, dobro zaviti in zavarovani, pravočasno prihajali oddelkom naših vojakov. Da pa vsakemu naših vojakov, nahajajo-cih se na bojišču, pripravimo malo veselja, ne zadošča doslej nabrani denar. V to treba sodelovanja vseh.
Prosimo torej milosrčnih darov v denarju. Vsak. tudi najmanjši znesek bo dobrodošel.
O poteku akcije, o došlih prispevkih, o izberi darov in o njihovem pripravljanju bo urad za vojno oskrbo obveščal javnost, kakor mu je v dolfhost. Administracije
Rfzpotožfnji v ttflJL
«Frankfurter Zeitung« je prinesla te dni vesti iz Italije o tamošnjem razpoloženjii. Nacijonalistiški delirij izginja in na njegovo mesto stopa izpoznanje, da se Italija ne reši tako lahko iz sedanjih težkih neprilik. Militarični uspeh je vzlic vsem ogromnim žrtvam premalenkosteii, da bi se mogli nadejati, da vojna konča pred zimo. A ravno ta nada je premamila mnoge prejšnje nevtraliste.
Vlada je posegla v evropsko vojno brez ozira na korist dežele in nezdrave notranje politične in zlasti na slabe gospodarske razmere v deželi. Politične stranke so se sicer res pomirile, ali narod je razcepljen. Večina je v svojem srcu proti" vojni. Vlada ima danes še res veliko parlamentarno večino. Ali vladna glasila sama ovajajo bojazen, da te vojne ne bo možno dolgo voditi. Dobro poučeni krogi, ki motrijo stvari brez strasti, so v skrbeh radi gospodarske bodočnosti Italije« Računajo,, da se bo morala Italija zadolžiti še za 14 milijard, od katerih bodo morali Italijani plačevati ogromne obresti letnih 750 milijonov kron. Vrhu tega bo trebalo potem dopolniti velike svote pokojninskih in pomožnih zakladov in drugih vrednosti, ki so se uničile za vojno. Niti optimisti ne verujejo, da bi mogla Italija plačati odškodnine onim na mejah, ki jim je vojna uničila hiše in imetja, da bi mogla zadostno podpirati one, ki so za domovino izgubili zdravje in so ostali pohabljeni in obnemogli.
Ali vlada se ne briga za take račune za bodočnost, ampak je zakrknjena v laganju in ne priznava nevarnosti za bodočnost. Vlada si pomaga drugače: radi kritičnih časov, v katerih se nahaja Italija, ne obtožuje sebe, ampak — druge, nevtraliste, ki da so izzvali neprijazno gibanje.
V	italijanskem ministrstvu ne more biti soglasja, ker se vlada naslanja le na nezanesljivo parlamentarno večino.
Najizraziteji znak nesloge ie v hudih polemikah po vladnih listih, s katerimi bi hoteli Giolittijeve pripadnike izpostaviti javnemu zasmehu in sramoti. Vlada bo imela težko delo, da bi preprečila neugodno jej diskusijo v parlamentu. Zato ga tudi ne skliče, dokler bo imela pri roki izredna zakonita sredstva, ki pa so veljavna le še do 30. novembra.
Toda, izkušani in dobro informirani krogi so uverieni, da Salandra ne zmore opozicije ter da pridejo na površje pametne ji italijanski krogi ter da pride na krmilo pametneje in miroljubneje ministrstvo.
V	Italiji nikakor ne morejo d:Igo trajati te težke razmere. V italijanski vojski izginjata red in disciplina vedno bolj. Dejstvo je, da so morali odnehati od tega, da bi streljali vse upornike, ker jih je preveč; pač pa jih v velikem številu odvajajo v gaetske ječe.
Tudi to je zanimivo, kako hitro jih je v Italiji minila volja, da bi napovedali vojno tudi Nemčiji, proti kateri je poprej vse nacionalistično časopisje gorelo v ognju sovraštva. Italijanska cenzura je dobila strog nalog, naj zapleni vsak članek,ki bi le omenjal možnosti, da bi Italija sodelovala na Dardanelah. Padalo je v oči, da niti Barzilai ni v svojem neapeljskem govoru omenjal, da jc tudi Nemčija direktna nasprotnica Italije.
In dobro je pogodil Barzilai, da ni omenjal Napolitancem eventuelne vojne z Nemčijo, kajti že vojne z Avstrijo so vsi siti do grla, ko so na drugi strani — kruha lačni. V južni Italiji beda narašča. Mesto dela in kruha jim vlada pošilja ble-betače, ki naj jih pomirijo. O nezadovoljstvu in razpoloženju v južni Italiii sploh, v Neapolju še posebej, je značilna okolnost, da je mestni župan povodom Barzilaieve-ga govora sporočil vladi, da odklanja odgovornost, da se bo mogel v Neapolju ohraniti javni mir.
invazije m flnfležRo.
(Pouki iz zgodovine.)
Na Angleškem je izšlo v novem izdanju delo »The Invasions of England« (Invazije na Angleško), Poznani nemški publicist Kari Jeutsch je poročal o tem delu v listu »Zeit«. Tu nekoliko posnetkov.
Kelti, prebivalci britskih otokov, so bili najprej podjarmljeni po Rimljanih, potem po Anglih in Saksih in slednjič, skupno s temi, po Dancih. Končno so normanski osvojevalci prebivalce dežele, ki so bili po plemenu različni in vsled rivalitete mnogih malih poglavarjev obsojeni v politično obnemoglost, pretopili v en narod. Od tedaj ste se od številnih poskušanih invazij posrečili samo še dve: ona dau-fina Louisa, sina francoskega kralja Filipa Avgusta, I. 1216, ki je bila samo prehodna; in ona Viljelma Oranskega 1. 1689, ki je imela trajen uspeh. V obeh slučajih je angleško plemstvo poklicalo tujce v deželo. Louisa so poklicali proti ubogemu Ivanu brez dežele, čegar smrt je napravila konec francoski ekspediciji.
Viljelma so pa poklicali proti obsov-raženem Jakobu II. in je — Viljem — kot izvoljenec angleškega naroda zašel angleški prestol. V njegovi holandski vojski so služili mnogi Angleži, dočiin je bila znatna kopna in pomorska moč nespretnega Jakoba obnemogla vsled desercij, puntov in izdaj. Pisatelji sklepajo iz tega, da je, odkar so Angleži postali en narod, invazija v njihovo deželo možna le tedaj, če jo oni sami hočejo. Posebno iz vojen s Špansko izvajajo še tri nauke.
Prvič: da je Angleška neranljiva, dokler ima močno premoč na morju. Za o-brambo pred invazijami in za zagotovljene obskrbovanja z živežem mora i-
meti Anglija mornarico, ki je dorasla vsaki možni kombinaciji drugih mornaric.
Drugič; Da treba pomorsko vojno voditi edinstveno in energično ter da se sfle ne smejo razsipati za lov proti sovražnim trgovskim ladjam.
Tretjič: Da morajo regularno kopneno vojsko podpirati pomorske operacije, a v zaščito primorskih inest da mora biti pripravljena defenzivna trupa.
Avktorji so osebno obiskali vsa bojišča Anglije in vse kraje, važne za njeno zgodovino; so proučili vse vire, pridali svojemu dehi karte in načrte, tako. da se more iz njihovega dela naučiti marsikaj. Tako doznajemo n. pr. iz tega dela, da je pri eni številnih škotskih invazij vsak škotski stotnik imel na svojem konju na-tovorjeno vrečo ovsene moke in železno pripravo za pečenje kruha. Slika, ki jo imajo Nemci o pogubi velike armade, je nastala pod utisom prizora kralja Filipa in Medine Sidonije v »Don Carlosu«: zato je koristno spominjati se na to, da je bila španska flota potolčena po angleški floti, ki je imela premoč, sicer ne kvantitativno, pač pa kvalitativno. »Burje in pečine« same so dovršile uničenje.
Jentsch naglaša, da bi se mogli angleški državniki poučiti iz te knjige, da je njihov načrt za razkosanje Nemčije brez nade. In dalje se iz te knjige izvajajo sledeči zaključki: Dokler je bila vsaka evropska dežela konglomerat latifundijev in malih grajščin držav, ni imela invazija ljudij drugega jezika pomena invazije tujcev. Vsaka taka mala občina in gospo-ščina je imela z istojezičnimi sosedi spore, ki so koristili drugojezičnim sosedom. Narodnost in domovina, ki bi obse-zali vse istojezične, niste mogle biti v nevarnosti, ker ni ekzistirala ne ena ne druga, Ali. čim so prebivalci kake velike dežele postali en narod, skupen kolektivni organizem, tedaj sc pri invaziji pojavlja z druge strani kolektivni nagon samoobrane, ki jih navdušuje. In jasno je, da je kolektivni organizem tucetov milijonov, ki se bore za svoj obstanek, nepremagljiv. Zato invazija kake evropske velike države v drugo, — odkar so prebivalci teh velevlasti postali narodi (Nemčija in Italija ste postali to najkasneje) — nima smisla.
Dalje — piše Jeutsch — je invazija moralno enaka vpadu navadnega razbojnika in tata. Male občine in gospoščine srednjega veka so bila sama nasilstva. Vsaka teh malih dinastij graiščin-držav se je hotela razširiti na sosedov račun. Napadalec, ki stanuje daleč, je bil taRi državi ljubši, nego sosed, ker jc tak oddaljeni napadalec mogel matije škoditi in je imel manj nade do uspeha.
No, danes srednje- in zapadnoevropske dežele niso več last medsebojno sovraže-čih se malih gospodarjev, ampak skupno imetje narodov! (Z Rusijo stoji stvar mnogo drugače, ker ta ne spada v evren. sko državno skupnost.) Invazija v taKO deželo, napadanje na tako narodno last, je torej zločinstvo in greh. Nemški pisec zaključuje: Nemci niso storili takega zločina, ampak so vršili ie svojo dolžnost samoobrane s tem, da so z zasedenjem severne Francoske in Belgije prehiteli sovražnike, ki so nameravali ta zločin. Nauki, ki jih angleški pisec izvaja iz zgodovine invazij na Angleško, se dajo torej razširiti za podlago vojne morale in razumne evropske politike.
milijonov kron; in če prištejemo še v deželi prodano ter v druge države po Italijanih izvoženo blago, skoro 50 milijonov kron, Od teh 50 milijonov ostaja v av-stroogrskem ozemlju in v rokah domačega prebivalstva komaj polovica in sicer, za blago 15 do 17 milijonov in na delovnih plačah kakih 8 milijonov kron, kajti velik del delavcev si naročajo firme tudi iz kraljestva. Na carini, davkih in drugih dajatvah se plača 3 do 4 milijone kron, vse druge milijone pobašejo Italijani v žep. Torej toliko dobička- tekom enega leta? In koliko let pa Italijani že delajo pri nas v lesni industriji! Treba je računati tudi s tem, da odpada na italijanske delavce okrog 4 milijone kron, ki bi jih lahko zaslužil domači delavec. Z narodnogospodarskega stališča ni vseeno, kdo jih zasluži, ampak zlasti te delavske mezue o-ropajo kakih 2000 avstrijskih delavcev zaslužka in ekzistence. V poštev prihaja tudi izvoz okroglega lesa v Italijo, ki se po italijanskih žagah potem obdeluje. Za izvoz okroglega lesa ni treba plačati carine — dočiin obstoji za zrezano blago carina. In takega lesa se izvaža na leto okrog 8000, vagonov ali 140 do 150.000 m3. Tukaj odpade spet zasužek domaČih Žagarjev in pa carina letno okrog 400.000 K. In tako so pričetkom majhni obrati italijanskih tvrdk postajali vedno večji in njih lastniki miljonarji na stroške avstrijske lesne industrije. Po vojni se bodo morale meje staviti nadaljnemu razširjenju iesne eksploatacije italijanskih tvrdk tako z narodnogospodarskega kakor vojaškega stališča. Res je, da imajo Italijani veliko gozdov že v lasti, toda. kjer jih nimajo, bi morali lastniki gledati na to, da nič več ne sklepajo pogodb z italijanskimi tvrdkami. Zakaj bi naši lesotržci sami ne izvažali v Italijo in sami dobiček imeli, oziroma dali zaslužka domačim delavcem?! Prepričani smo, da vojaška o-blast dvigne svoj veto proti zopetni invaziji italijanskih tvrdk v naše gozdove ob mejah, kajti špione rediti na prsili, je vendar malo čudno.
Gospodarstvo.
UJe&Iec fliiie tesne Industrije.
Nedavno smo po »Slovenskem trgovskem vestniku« posneli članek, ki je pojasnjeval, kako so se italijanske lesne industrije vgnezdile v alpskih deželah m skoro vso našo lesno industrijo potegnile v svojo moč. Danes naj po istem viru na podlagi oficijelne statistike pokažemo v številkah ogromnost množine po italijanskih tvrdk ah izvoženega lesa in tega vrednost. Izprva so se italijanske firme vrgle le na izvoz lesa iz Avstro- Ogrske v Italijo. Toda kmalu so zapustile to stališče in so pričele tudi iz važe vati drugam, oziroma so lesne izdelke prodajale v naš: državi in pokrivale njene lesne potrebščine. Kako daleč je prodrla italijanska lesna invazija, nam kaže n. pr. tvrdka rel-trinelli v Milanu. Ta nima le povsod .v alpskih deželah svoje žage, skladišča in zastopstva, ampak jc v sedmograškm Karpatih ustanovila posebno delniško družbo in se vgnezdila celo v Bosni, kjer so še lepi gozdovi. Če je šla tako daleC Je tem bolj umevno, da se je ob meji /. drugimi tvrdkami vred polastila vse lesne industrije. Narodnogospodarski ponien te laške invaziie je razviden iz številk. V letu 1913 je izvozila naša država 42 milijonov meterskih stotov lesa v vrednosti okroglo 300 milijonov kron. Od teh je s!n v Italijo okroglo 11 milijonov met. stotov v vrednosti okrog $0 milijonov kron, 10-rej 27 odstotkov vsega našega lesnega izvoza V zadnjih letih je šlo torej povprečno na mesec 10.000 vagonov ali na dan 300 vagonov iz avstroegrskega carinskega o-zemlja v Italijo. Od skupnega izvoza odpada 55/t ali okroženo 60.000 vagonov na leto na lesni izvoz iz planinskih dežel, oziroma obmejnega ozemlja. Od tega so komaj eno tretjino, ali okroglo 20.0«m vagonov izvozile domače, najmanj dve tretjini, ali 40.000 vagonov, italijanske firme. Dejansko je pa lesna produkcija italijanskih tvrdk veliko večja, ker ni vpošteta prodaja v državi sami in pa prevoz skozi Italijo v orijent, vendar se to tudi lahko ceni na 10.000 vagonov. Izvažajo se različne vrste in vagon lesa od od železnice proč reprezentira vrednost okroglo 1000 K, torej vsa lesna množina, ki jo imajo italijanske firme v rokah, 40
Cene raznih živil 0 Trstu.
(Dne 24, oktobra 1915.)
Mokt bela .............K (>78 kg
Sladkor..............K 1-— kg
M oso (govaja) »prednji deli • . . K 4 32, 5 62 kjf .	„ zadnji „ K . . . 6 A'2, 6— kg
Meso telečje , , , ......K 5 20 d>« S - kg
Meso ..................K 3 20 do 3 60 kg
Tampi . . ..,.....•*... . K 2*— kg
Slanina Voljena) ••••••••.K 8-— kg
Goiat, kuhana .•«.........K M).— kg
Giijat sirova.................K 12-— kg
~-" injina pekajena (rebra) . . K 7-30 do 7&J kg
Maslo sirovo . . • ........ K 7* — kg
Mast b» iujska)......, . . . . K ft- — kg
Sir fementalsk!)	...K 5-49 kg
Kokoši ... . ......... K 6* 0 8 - kg
Piščanci ......... K 3- - do 4-V) kg
Polenorka suha...... . . . K 2-20, 2 40 kg
„ namočena *.......* 18 kg
Testenina................K l H2
Rit •»».«•«. .«...*... K 2* kg
Fižol................K 1 28 kg
Bob	K 1 (>0 k£
Zelje (sladko)............24,2... kg
Zelje (Kislo)............Mi (»4, kg
Kirfa repa...........- -48, —-52 kg
Sladka repa .............K 28.
.lečmen ................ X — 80
Fiiol (strofji) Tiuarjer.......-18, »>4 kg
Krompir	„ ...... i'4. 32 kg
Paradižniki	m ........ 72 kg
lJadi*	„	..... 0 do 8 menca
Salata	m	.... # , 8 do 10 gla^a
Zeleno	„	.......s glava
t'esau	„	1H 13 glava
CehnU	„	......K B , k;
Jajca	m	...... 20,2J k«mad
Buć«	»	...... 4, G komad
Pena	m	•«... 4 do ti komad
Maiancan«	,	••«...6,1 komad
Kumare	m	••••.ti do 10 komad
Mleko	„	.......56, 60 liter
Olje	...... K 4 - liier
MALB OGLASI.
OffOlfl sPrej!no 2 zmof.na strojarska dclarca UCllf Anton Lokar v AjdovStini.	648
levo.
soba f»e odda (K 24) pMtflni gospo-dičn:. TI. Commerctaie 9, 3IL n;id.
f>17
! Umetni zobje |
* z Tn brez CeUusff, zlofe Krone In obroDk! |
VILJEM TUSCHER %
konces. zobotehnik
TRST, ul. Cassrmu St, 13, !l. n.
Ordinira od 9 zjutraj do 6 zvečer.
I
x

1 SrOU« iie rov«.
prodaja
urico flortm - Trst, Uis $m Posle
Zaloga dalmatinskega uina
lastnega pridelka iz Jesenic pri Oinišu
Filip Ivanišević
ulico Torre biontn 18, Telefon 14-05
Prodaja na drobno in na debelo.
Gostilna-Buffet v ul. Nuova št. 9, v kateri toči svoja vina prve vrste.
w
I