Entered as Second Clmm Bfatter I teocmbei ltth. IMS. st the P« Mi Offlee st Cleveland. Ohio. Vmšm the Act ef Aasast 1 4th. 1911. Aecepted for Mafllag at Special Bate ef Poeta«« Proi tded for la Seei Uon 11«. Act •f October Srd. 1917. Aathorlsed on Mar ttnd. 1911 NO. 39 — STEV. 39 CLEVELAND, O., 30. SEPTEMBRA (SEPTEMBER), 1942 VOLUME XXVIII — LETO XXVIII. iz glavnega urada k. s. k. jednote i Mr. Elmer Daviš, direktor vojnega informacijskega urada, Washington, D. C., je pozval na sestanek zastopnike ameriških Jugoslovanov — Slovence, Hrvate in Srbe. Ta sestanek se je vršil v Washingtonu dne 18. sept. ob pol štirih popoldne in je trajal štiri ure. , m Sestanka ali konference se je udeležilo 19 zastopnikov in sicer od Slovencev: John E. Lokar, ki je zastopal clevelandškega župana Frank J. Lausche-ta, Vincent Cainkar, predsednik S. N. P. J., Janko N. Rogelj, predsednik ABZ, John Gornik, Jr., zastopnik SDZ, in nižje podpisani, kot zastopnik KSKJ. Od Hrvatov: uradniki HBZ. Ivan D. Butkovich, predsednik, senator Wm. Boyd, podpredsednik, Janko Kovač, tajnik O. B. P., dalje Rev. Milan Hranilovič, A. L. Zivic, Matt P. Oreškovič in Tony Minarič. Od Srbov: uradniki Srbskega Narodnega Saveza, Sam Werlinich, predsednik, Louis Kristofer, podpredsednik, Branko M. Pekich, tajnik, Mladen Terbuhovič, urednik, dalje Rev. John Krainovich, Michael Marinkovich in Zorko Bunčič. Zborovanje je odprl Mr. Elmer Daviš. V svojem govoru je omenil, da je želja ameriške vlade, da se konča nesporazum med ameriškimi Jugoslovani in da je iz tega razloga poklical na konferenco zastopnike vseh treh jugoslovanskih narodnih skupin. Poleg Mr. Elmer Davisa so bili pri konferenci navzoči tudi Mr. Robert Burley, pomožni državni tajnik, Mr. Alien Cranston, šef "Foreign Language Division" in nekaj drugih. Glavno besedo je imel pomožni državni tajnik, Robert Bur-ley ,ki je poudarjal, da mora biti glavni cilj nas vseh vojni napor Zedinjenih držav. Zelo resno je poudarjal, da morajo prenehati vsi napadi od strani Srbov na Hrvate in zopet od strani Hrvatov na Srbe, zlasti pa da morajo v tem pogledu prenehati vsi napadi v jugoslovanskih časnikih. Dalje je Mr. Burley poudarjal, da ameriška vlada prizna in pozna danes samo kraljevino Jugoslavijo in ne kake vlade posameznega jugoslovanskega naroda. V zelo resnih besedah je tudi poudarjal, da Združeni narodi vpoštevajo in priznavajo borbo generala Draža Mihajlo-vicha, ki se bori proti Hitlerju in Musotu in da njegovega napora ne sme nihče omalovaževati. Mr. Elmer Daviš, kateremu je Jugoslavija zelo dobro poznana, je v kratkih, toda jedrnatih besedah orisal prizadevanje Jugoslavije za zavezniško stvar vse od leta 1914. Nato je dobil besedo Mr. John E. Lokar. Povedal je, da smo ameriški Slovenci edinstveni, da nimamo prepirov, nakar je zahteval, naj povedo svoje mmenje najprej Srbi in Hrvati, med katerimi vlada nesporazum. Rev. John Krajnovic se je izjavil, da je nesporazuma kriv "Amerikanski Srbobran," glasilo Srbskega Narodnega Saveza, ki je napadel Hrvate, češ, da so pomorili nad 600,000 Srbov. Nižje podpisani sem vprašal državnega pomožnega tajnika Mr. Burlejra, če ima ameriška vlada kake pritožbe napram slovenskemu časopisju. Mr. Burley je z velikim smehljajem na obrazu izjavil, da nima državni department vlade niti ene pritožbe glede Slovencev v Ameriki. Rekord ameriskh Slovencev je čist in njih zadržanje je pohvale vredno. Na mizo so bili položeni članki "Amerikanskega Srbobra-na," v katerih je ta časopis napadal Hrvate in jih dolžil, da so toliko in toliko Srbov pomorili. Srbi so zatrjevali, da so Hrvati z napadi prvi začeli. Mr. Burley je omenil, da je vse to ameriški vladi dobro znano in da je res, da so Hrvati z napadi pričeli, je pa tudi res, da so Hrvati z napadi na Srbe prenehali, nasprotno pa "Srbrobran" z napadi na Hrvate še vedno nadaljuje. V dokaz je Mr. Burley prečital neki članek, ki je bil pred kratkim časom v "Srbobra nu" priobčen. Mr. Burley je povedal natančen datum, kdaj je bil ta članek v Srbobranu priobčen in je istočasno povedal, da je državno tajništvo od justičnega departmenta prejelo prepis članka dva dni pred našo konferenco. Mr. Butkovich, predsednik HBZ, je poudarjal, da se je v "Zajedničarju," glasilu HBZ, prenehalo z vsemi napadi že novembra lanskega leta. V enakem smislu je govoril tudi podpredsednik, senator Boyd. Oba govornika sta povdarjala, da je že čas, da tudi "Srbobran" preneha z napadi na Hrvate. Nato je Rev. Krainich napadel "Srbobran," češ, da so gotovi faktorji zbrani okrog tega lista krivi vseh napadov in nesporazuma med Srbi in Hrvati. Padlo je več pikrih besed med hrvaškimi in srbskimi za stopniki, potem ko je vsak izmed njih govoril. Mr. Burley je priporočal, da naj pride med Hrvati in Srbi do sporazuma, ker vsak nesporazum med narodnimi skupinami škoduje vojnemu napredku, zato je želja vlade, da se z napadi preneha. Nato je Rev. Krainovich ponovno priporočal, da naj "Srbobran" preneha z napadi, ker bi bilo veliko lepše, če se to prostovoljno napravi, kot pa prisiljeno od vlade. V enakem smislu govori tudi Mr. Cainkar, ter priporoča, da naj se duhovi pomirijo in da naj se z napadi od ene strani na drugo preneha. Mi Slovenci nimamo prepirov s Hrvati in Srbi, med nami vladajo prijateljski odnošaji. Tako bi moralo biti tudi med Srbi in Hrvati. Vsak nesporazum je škodljiv ne le samo ameriški vladi, pač pa tudi naši skupni narodni stvari. Branko Pekič izjavlja, da ne more priti do sporazuma, ker so Hrvati potolkli 600,000 Srbov. Podpisani sem nato Mr. Pekiča vprašal, če on smatra Paveliča in njegove "gangsterje" z* Hrvate. Ce bi bili to Hrvatje Mrs. Mary Oblak preminula Mrs. Mary Oblak, soproga glavnega porotnega odbornika naše Jednote, brata Johna Oblaka, je že delj časa bolehala. V prijetni nadi, da si morda v Minnesoti okrepi rahlo zdravje, se je tjakaj, v svoj rojstni kraj Soudan, v spremstvu svojega moža podala. Toda njena želja in upanje se ji ni izpolnilo, kajti dne 23. septembra je za vedno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil v njenem rojstnem kraju 26. septembra. Pokojnica je bila rojena dne 29. novembra, 1895; poleg žalujočega soproga zapušča v Milwaukee, Wis„ štiri hčere, od katerih so tri že poročene. Spadala je k društvu sv. Ane, št. 173 KSKJ. Iskreno sožalje hudo prizadetim sorodnikom, pokoj niči pa blag spomin! POKOLJ V SLOVENIJI TRI TISOČ SLOVENCEV PO- MOR JENIH; 58 NADAU-- NIH VASI POŽGANIH Iz Londono je prišlo poročilo, da jt bilo v zadnjih tednih pobitih več kot tri tisoč Slovencev in razrušenih ter požganih 58 vasi v znak maščevanja zaradi naraščajoče sabotaže in razstreljevanja železniških prog in mostov. Dinamitiranje prog ovira trapeportacijo živil in vojnega materiala iz centralne in južno-zapadne Evrope. Okrog 165MO Slovencev, pravi poročilo Je bilo deportiranih v Nemčijo in 700J000 v Italijo. -o- Kupujte vojng znamke! bi ne pobijali Srbov. To so izdajice hrvatskega naroda in* za zločine, ki so jih te izdajice izvršile, se ne sme obsojati in napadati ves hrvatski narod. Pobojev narod ni zakrivil, zato naj bi "Srbobran" z napadi na Hrvate prenehal in to še posebno ker se to od vlade zahteva. Pripomnil sem tudi, da ko "Srbobran" propagira in piše o "Veliki Srbiji," da tako propagiranje in pisanje Slovenci ne odobravamo, vseeno pa na tako pisanje ne odgovarjamo. Kot Amerikanci slovenskega porekla, smatramo, da je naša dolžnost in najprvo delo pomagati naši vladi do zmage. Ko bo zmagala Amerika, bo s to zmago prišla tudi osvoboditev Jugoslavije. Mi kot Amerikanci nimamo pravice narekovati narodu onstran morja, kakšno obliko vlade naj ima. To bo narod sam odločil, če se bo nas vprašalo za svet, bomo pa govorili takrat, ko bomo vprašani. Po osvoboditvi Jugoslavije nas čaka velika nalogo v tem, da bomo pomagali osvoboditi Pri-morje in slovenski del Koroške. Zato je potrebno, da se z napadi od ene strani na drugo preneha in da pomagamo Ameriki do zmage. V enakem tonu so govorili in priporočali tuli ostali slovenski zastopniki. Nato predloži Mr. Lokar naslednjo resolucijo: "We pledge ourselves to follow the lead of the American Government in working for unity of all Americans, regardless of National or racial extraction, in the vital task of winning this war for freedom. We agree to oppose all efforts to set Americans of Jugoslav extraction against each other." V slovenskem prevodu bi se to glasilo: "Mi ge zavezujemo, da bomo sledili vodstvu ameriške vlade ter da bomo delali za edinstvo med Amerikanci, ne glede na narodnost ali pleme. Zavezujemo se, da bomo z vso svojo močjo pomagali dobiti to vojno za svobodo. Napeli bomo vse sile, da prenehajo vsi. nesporazumi med Amerikanci jugoslovanskega porekla." Branko Pekič je nato skočil pokonci in izjavil, da take resolucije on ne podpiše. Enako sta se izjavila tudi Srba Kristofer in Terbuhovič. Vladni zastopniki so priporočali, da bi bilo lepo, ako bi bila resolucija soglasno sprejeta in od vseh navzočih zastopnikov podpisana. Ravno tako se je to priporočalo od strani slovenskih in hrvatskih zastopnikov. Vsi apeli in prošnje niso pomagale. Resolucija je bila podpisana le od 16 navzočih zastopnikov. Srbski zastopniki Pekič, Kristofer in Terbuhovič niso hoteli resolucije podpisati. S tem je bila konferenca končana in razšli smo se. Dne 28. t. m. prejmem pismo sledeče vsebine: OFFICE OF WAR INFORMATION Washington, D. C. Sept. 21, 1942. Dear Mr. Zalar: Thank you very much for your help at Friday's meeting. We greatly appreciate your cooperation. Sincerely yours, ALA CRANSTON, Chief Foreign Language Division. Slovenski zastopniki zbrani pri omenjeni konferenci smo po naših močeh posredovali, da bi prišlo med Srbi in Hrvati do sporazuma. Do sporazuma ni prišlo, kar Slovenci nismo krivi. če nismo dosegli pravega sporazuma med spornimi strankami, smo pač Slovenci dosegli nekaj in to je, da smo izvedeli, da ameriška vlada nima nobene pritožbe proti Slovencem in slovenskemu časopisju. Slovenci imamo pri vladi čist rekord, kar je vredno več, kot zlato celega sveta. čast urednikom slovenskega časopisja! čast in priznanje našemu narodu širom Amerike. .Rojaki, ohranimo še v bodoče ta lep in čist rekordi Josip Zalar, glavni tajnik. Smrt slovenskega duhovnika Nepričakovano je pobrala smrt v najlepši možki dobi življenja, 51 let, Rev. Cirila Gosar ja. Pokojnik je bil sin znanega akademičnega s 1 i ka r j a Janeza Gosar j a in njegove blage žene Antonije Medič. Rojen je bil 23. oktobra, 1891 v Pazinu v Istriji. V mladostni dobi 12 let je prišel v Ameriko s svojo materjo in sestro za svojim očetom. Že od zgod-ne mladosti je čutil poklic v duhovniški stan. Vstopil je v frančiškanski kolegij v Cali-coon, N. Y. Predno je dokončal leto novici jata, mu je zdravnik podrl vse njegove nadepol-ne načrte za bodočnost. Zavoljo srčne napake odslovljen se je vrnil domov potrt, in razočaran. Dolgo časa je vzelo, da je prebolel bridko razočaranje. Med tem časom mu je umrla dobra in ljubeča mati. Ko se je njegov oče odločil za zopet-no ženitev, se je razšla družina. fDslI* na 6 utrenl) -i—o- Brat John Bevec odšel k vojakom Naš nad vse agilni Jednotar, brat John Bevec, večletni predsednik društva sv. Jeronima, št 153, Strabane, Pa., direktor sedmega atletičnega distrikta KSKJ in na zadnji konvenciji izvoljeni novi glavni porotnik, se je dne 14. septembra prostovoljno podal v vojaško službo Strica Sama in je prideljen inženirskemu oddelku v Savan-nah, Ga. Ne samo, Jednota ga bo začasno pogrešala, ampak tudi njegovi številni prijatelji, osobito pa naselbina Strabane-Canonsburg, kjer je bil med vsemi splošno znan in priljubljen. To je prvi slučaj, da je stopil v sedanji svetovni vojni kak naš glavni Jednotin odbornik v vojaško službo. Želimo mu vse najboljše. Njegov natančen naslov je: Pvt. John Bevec, 841 Eng. Baon., Co. B. Hunter Field, Savannah, Ga. Pišite mu kaj! -o- PRIJATELJ EM LEPEGA PETJA IN GLASBE Kdor ljubi lepo umetno petje in izborno glasbo, naj ne zamudi ugodne prilike, ki se mu bo nudila prihodnjo nedeljo, 4. oktobra, ko bo naša Glasbena Matica vprizorila opero "Se-viljski brivec" v slovenščini in sicer v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., Cleveland, O. Pričetek opere bo točno ob 7. uri zvečer. Vstopnice v predprodaji dobite pri članih Glasbene Matice in pa pri Mrs. Makovec v Slovenskem narodnem domu. Sezite po njih! -o- LISTNICA UPRAVNISTVA* Našim članom-vojakom pošiljamo sedaj kakih 500 izvodov Glasila v razne kraje. Pri vodstvu njih naslovov je mnogo dela, ker se vojaki vedno selijo iž enega taborišča v drugega. Vsi tako prizadeti člani-vojaki, ali pa tajniki in U j niče društev, naj nam pri takih naznanilih izvolijo naznaniti tudi Stari naslov, drugače ga je med 19,€50 naslovi jako težko najti. požiganje slovenskih vasi Seznam požigov izvedenih s strani italijanskih oblasti 1.) Dne 26. oktobra, 1941 so zažgali Italijani v vasi Sap, okraj Ljubljana: Francu Mar-nu: kozolec dvojnik, Antonu Kračmanu: kozolec dvojnik vsemi pridelki, Trontoju Francu: kozolec dvojnik z vsemi pri delki, Kaduncu Alojziju: kozolec dvojnik z vsemi pridelki, Košaku Martinu ter Omahnu Nacetu: kozolec enojnik, deloma s pridelki. 2.) Dne 26. oktobra, 1941 v vasi Razdrto, občina Šmarje-Sap, okraj Ljubljana okolica: Krištofu Francu: hišo, hlev, skedenj, kozolec, Samcu Francu: kozolec, Smole Ani: kozolec, Gačniku: kozolec, skedenj in drvarnico. 3.) Dne 26. oktobra, 1941 v vasi Tlake, ista občina: Tonetu Francu: kozolec dvojnik, dvojnik in vozove, ter Strajnar-ju Antonu: kozolec dvojnik. 4.) Dne 27. oktobra, 1941 v vasi Mali vrh, ista občina: Stre-šku: kozolca dvojnika in Pra-protniku ter Mehletu Alojziju: hišo. 5.) V noči od 3. marca, 1942 so zažgali pri Perovem pri Gro-suplju 16 kozolcev. 6.) Meseca marca, 1942 v občini Želim 1 je, qkraj Ljubljana—okolica 168 hiš in gospodarskih poslopij; 831 ljudi je ostalo brez strehe. 7.) Dne 21. in 22. marca, 1942 v občini Velike Lašče in sicer: v krajih Senta, Krvava peč, Osredek, Šekerišče, Ravnik: 70 hiš in gospodarskih poslopij. 8.) Dne 21. in 24 marca, 1942 v Malem in Velikem Lipo-glavu, občina Dobrunje: 20 poslopij (hiš, hlevov, skednjev in kozolcev). 9.) Dne 3., 4. in 8. marca, 1942 v Koreni in Samotorici: 10 poslopij (hiš in gospodarskih poslopij). Kraja spadata v občino Horjul. 10.) V vasi Za vrh, občina Borovnica, eno gospodarsko poslopje. 11.) Približno v istem času so zažgali nekaj poslopij v Zgornji Slivnici in Podgorici, občina Šmarje pri Ljubljani. 12.) V okrajih Osredek in Bezuljak, v Logaškem okraju so zažgali nekaj gospodarskih poslopij in hiš. (Na Osredku pri prvem požigu pet hiš z gospodarskimi poslopji). 13.) Dne 5. aprila, 1942 (Velika nedelja) so zažgali hišo posestniku Hudetu pri Trebnjem. Gospodar je zgorel, ker ga niso pustili iz hiše. Italijanski vojak ga je udaril s puškinim kopitom po glavi, da ne bi ubežal skozi okno. 14.) V soboto, dne 4. aprila, 1942 so zažgali neko vas pri Št. Petru in ubili 10 domačinov, ker so partizani ubili laškega častnika in podčastnika. 15.) V mesecu aprilu, 1942 so zažgali v Žužemberku gostilno Smrke. 16.) V noči od 10. na 11. aprila so zažgali v Trebelnem, občina Trebelno, okraj Krško, zdaj Novo mesto, eno hišo, v kateri je zgorela gospodinja in še nekaj poslopij (hiša in pet zidanic). 17.) Dne 20. aprila, 1942 na Pristavi pri Stični: dve gospodarski poslopji. 18.) Na Veliki Dobravi pri Stični domačijo Podobnika, po domače Plenkarja, ker so trije fantje odšli v gozdove, ko so jih iskali. Zgorela je hiša, ki so jo rešili, ker so Italijani kmalu po zažigu odšli, medtem ko so gospodarska poslopja zgorela. 19.) Istega dne v Stični posestniku Kovačiču Martinu, po domače Florjanov, vsa gospodarska poslopja in hišo. Sin Jože je že od jeseni, 1941 v gozdovih in je vodja partizanov. 20.) Istega dne na Viru pri Stični: Strmoletu Mihu, po domače Škrbec, vse posestvo. Po obceni občinske komisije znaša škoda 1,300,000 lir. Hrastu Edvardu, po domače Lovrentov: gospodarska poslopja, a hišo in inventar so poškodovali (sin in oče sta pobegnila med hostar-je, oče je star okrog 50 let). Posestvo, imenovano po domače Sušeč, je popolnoma pogorelo (fant je odšel v hosto). 21.) Istega dne v Mlešče-vem: gostilno Kos (sin pobegnil v hosto): vsa gospodarska poslopja so zgorela, na hiši pa podstrešje. Po domače Peček: zgorelo gospodarsko poslopje in ena hiša, medtem, ko je ena hiša ostala nepoškodovana. Pri vseh navedenih pod številkami. 17 do 21. so vzeli vse: denar, živino, slanino, žito in vse drugo. Ljudem je ostalo le to, kar so imeli na sebi. Na ponovna posredovanja stiškega opata dr. Kastelica, so nato vrnili živino, stroje in vozove, do-čim je od žita in krompirja dobi^ nazaj vsak komaj eno četrt, denarja in zlatnine pa niso dobili nazaj. 22.) V mesecu aprilu, 1942 so v Grosupljem zažgali Kosovo žago, vredno 1,000,000 lir. 23.) V vasi Cesta pri Dobre-polju, dve hiši. 24.) Gorelo je tudi v občini Stari trg pri Rakeku. 25. aprila, 1942 v vasi Brezovo pri Višnji gori: štirim gospodarjem, gospodarska poslopja. 26.) V neki vasi pri Žalni (v vasi Plešivca), gospodarska poslopja in kozolec. 27.) Meseca marca, 1942 neko hišo v Trnovem. (To izvirno poročilo iz Ljubljane Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru je datirano z dne 28. aprila, 1942). * » » Zaeno prinašamo seznam požigov izvedenih s strani nemških oblasti v času do 28. 4. 1942. POSAVJE: 1. — Dne 26. sept. 1941. so zažgali vas Rašico, občina Šmartno pod šmarno goro, okraj Ljubljana — okolica. Na Rašici je bilo 14 posestnikov. Zgorelo je vse: hiše in gospodarska poslopja. 2. — Dne 12. jan. 1942. vas Dražgoše, občina Selce nad škof-jo Loko, okraj škofja Loka. Dražgoše so imele 80 hiš, zgorele so hiše in gospodarska poslopja. (DaUe na • «traal) < trm, r. jožefa, št. t jouet. ill. Vabile na sejo. Smrtni »lučaj Članstvo našega društva vabim na prihodnjo redno mesečno sejo, katera bo dne 4. oktobra v nedeljo popoldne ob 1. uri v Ferdinand dvefani. Na tej seji bo več važnih zadev na dnevnem reduk kakor tudi nam bodo naši nadzorniki poročali, kakšno je finančno stanje pri našem društvu, prav bi bilo, da bi se članstvo te seje udeležilo v velikem številu. In ker je ravno trimesečni račun, je prav, da vsak zna, kako društvo posluje zadnje čase. Tudi se naznanja članstvu žalostno vest, da je zadela dne 19. septembra nagla smrt našega člana Anton Gruberja, ki je živel na 804 Summit St. Star je bil 57 let. Pokojni je bil rojen 13. decembra, leta 1884, v naše društvo je pristopil 7. septembra, leta 1913. " Pogreb se je vršil dne 23. septembra s peto sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Jožefa, odkoder smo rajnkega spremili na nemško pokopališče St. Johns in ga položili k »večnemu počitku. Bog mu daj večni mir in pokoj. Zapušča vdovo Mary, sestro Mrs. Frank Piškur v Gary, Ind. in bratranca Charles Kompare-ta v Cicero, IU. in nečakinjo Mrs. Josephine Judnich v Jolietu. V imenu našega društva izrekam iskreno sožalje vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, rajnkega pa priporočam, da se ga spominjamo pri svojih molitvah. Z bratskim pozdravom, Louis Martincich, tajnik. DRUŠTVO SV. JOŽEFA, ŠT. 57, BROOKLYN, N. Y. Cenjeno članstvo našega društva se naproša, da se udeleži tričetrtletne seje, katera se vrši v soboto, dne 3. oktobra;'1942 ob 8:30 uri zvečer v navadnih prostorih. Kateri ste zaostali z asesmentom, se vas še enkrat naproša, da to storite do seje ali vsaj na seji. Na tej seji bo* do prebrani računi zadnjih treh- mesecev. ' * Dvakrat je bilo pomotoma poročano ime novorojenčka pri družini Andrew Cvetkovich. Postal je član našega društva Gerald Andrew Cvetkovich, sinček družine Andrew in Marta Cvetkovich iz Plainfield, N. J.. To je že deveti član našega društva Cvetkovičeve rodbine in ne osmi kot je bilo zadnjič poročano. Prizadeti naj oprostijo prejšnji pomoti. Na zadnji seji je bila tudi sprejeta v mladinski oddelek Joan Ann Papesh, hčerka našega člana John Papesh. Na bolniški listi imamo sedaj tri člane: Edward Mayer je bil operiran na hrbtenici že zadnji mesec v Boston, Mass. Peter Osterman pa je bil operiran za kilo in se nahaja v bolnišnici v New York City. Joseph Peschel je tudi še bolan in se zdravje obrača na bolje. Omenjeni član me je naprosil, naj se potom društvenega dopisa javno zahvalim celi delegaciji zadnje konvencije, vršeče se v Chicagu, lil., za invanred-no podporo $25, katera mu je bila nakazana in tudi precej odposlana. Torej v njegovem imenu prav prisrčna hvala vsem, kateri ste nam do tega pripomogli! Vsem bolnikom želim ljube-gaga zdravja. Na svidenje na seji 3.. oktobra, 1942. Valentin Capuder, tajnik. Bračo i sestre, vi svi uftg da se približuje dm »ai slave 40-godišnjice nažej stanka, a znadete to da smo zaključili irifati banket u pošast 40-godišnjice na 25. oktobra, pa baš zato treba, da smo u što ve-čem broju prisutni sjednici tako, da se dogovorimo kako čemo bolje urediti i prirediti naš banket. Osobite se pozivaj u sestre našega društva, da budu prisutne, pošto one bolje znadu što prirediti za taj banket. Istodobno opomin jem one članove, koji su zaostali sa svoji-mjesečnim pristojbama da to čim prvo uplate. Prošle sjednice bio je slab posjet, pošto je bila parada u Etni pa zato gle-dajte, da ovaj put izravnate sve. Dakle još vas jedamput pozivam sve da dodjete na dojduču sjednicu u nedjelju 4. oktobra točno u 2 sata. Do vidjenja na sjednici. Ostajem uz bratski pozdrav, Nick P. Trdina, tajnik. DRUŠTVO SV. PETAR 1 PA-V A O, BROJ 64, ETNA, PA. Poziv na sjednicu Pozivam ukupno članstvo našega odsjeka da nefaljeno pri-sustvuje dojdučoj sjednici, ko-ja če se održavati u nedjelju, 4. oktobra u 2 sati posle podne. DRUŠTVO SV. SRCA JEZUSOVEGA, ŠT. 70, ST. LOUIS, MISSOURl Cenjeno mi članstvo: Udeležba seje dne 15. sept. je bila zelo povoljna kjer smo slišali lepo poročilo glede rpinulega piknika; kakor razvidno, je bil sestanek uspešen v vseh ozirih, posebno bo to v lepo finančno pomoč naši blagajni; ista bo v tem letu, ko imamo toliko bolnikov dobrodošla. Na tej seji smo sprejeli in zaprisegli dva nova člana in eno članico. Tako ste na minuli seji *udi slišali poročilo o delovanju in zaključkih minule Jednotine konvencije v Chicagu in sicer v celoti, vsem onim pa, ki niste bili navzoči na seji, bom na zahtevo še enkrat poročal. V avgustu je odšel kot prostovoljec v armado strica Sama naš sobr. John Holjevic in sicer k marinom. Na bolniški listi imamo še vedno precej bolnikov, zato nas vele dolžnost, da jih redno obiskujemo in tolažimo. Ti so: Mrs. ^na Simonich, sobratje Stanislav Holjevič, John Mihelcic, Joseph Tratnik in Filip Sestric, zadnji omenjeni je v vojaški službi. Upati je, da jim ljubi Bog v kratkem povrne zopetno zdravje. Pozdrav celokupnemu članstvu, A* J. Skoff, tajnik. Tako je itvo rabi atitke ob« Danes, , dr. as. uecuue št 12 , ženska Zvesa št. 20 in naše društvo. Ta igra se vrši navadno vsako leto v prid naše slovenske cerkve. Torej ste na isto prijazno vabljene. _j Zaeno vas vabim na sejo prihodnjo nedeljo, 4. oktobra. Jaz bom začela pobirati ases. že ob eni uri; na tej seji boste tudi slišale četrtletno poročilo naših nadzornic. K sklepu še prosim zaostanka-rice, da bi svoj dolg kolikor mogoče na tej seji poravnale. S pozdravom Mary Cohil, tajnica. DRUŠTVO SV. MIHALJA, BROJ 163, PITTSBURGH, PA. Smrtni slučaj Članstvu našeg društva javljam žalosnu vijest, da smo opet izgubili iz naše sredine jednog dobroga, poštenoga i poznatoga brata Vinko Burič-a, kojega nemila smrtna kosa pokosila 18. septembra. sem fonu, da je dne 23. sept. v Soudan, Minn. umrla naša članica Mrs. Mary Oblak, soproga tajnika dr. št. 65 KSKJ. in porot* nega odbornika Mplohna Oblaka iz našega mesta. Pred dvema mesecema se je podala s svojim možem v Minne-soto v upanju, da si ukrepi svoje rahlo zdravje. Vsemogočni pa je ukrenil drugače in jo pozval tja gori, kjer ni več bolečin. Draga naša Mary 1 Odšla si od nas za vedno. In ker je bila Tvoja zadnja želja, da počivam tamkaj v Minnesoti, ni bilo nam, članicam mogoče spremiti Te na zadnji poti k večnemu počitku. Počivaj v miru božjem! Bog Ti naj podeli svoje večno plačilo. Ni mi bilo mogoče Te zadnjikrat na mrtvaškem odru pokropiti, zato Ti tem potom v imenu vseh naših članic kličem: "Z Bogom!" Pokojnica zapušča tukaj neutolažljivega moža in štiri hčer ke, od katerih so tri že poročene. z njo je Oblakova družina izgu bila najboljše, kar je imela, ljub- dn»- ren in je rrn čas pripovedoval če- wwne zanimivoiti, kar je vsaj deloma omililo moj strah. Pri* povedovaJ mi jo o življenju t gozdu. Opisal ga ni nič kaj vabljivo, še manj prijetno. "V gozdu živimo t Kaj čudno, če pogosto živimo kot zveri. Včasih še slabše kot zveri!" mi je dejal in smehljal. "Pa kaj hočemo? Zaslužit smo prišli sem' v Ameriko. Delati je treba!" Pripovedoval je, kako mu je roko odbilo in koliko bolečin je prestal, ker se mu je rana vnela. Pripovedoval mi je o svojem domu, da je moral v Ameriko, ker so bili doma zelo revni, iz bajtarske hiše je bil. Ker nima roke, sedaj zelo malo za služi. Vendar sedaj pridno] [varčuje, da bi šel domov.| | "Kar domov pridi, bomo žel piko!" da mu je pisala mati. Šel bo domov, kakor hitro toliko zasluži, da bi imel za pot in kak dolar za prvo silo. Sram bi ga bilo priti domov brez de-] n ar j a. Pripovedoval mi je pa tudi,| kako imajo urejeno s kompani- Pokojni brat Buric boloval vi- ljeno ženo in drago mater. DRUŠTVO SV. TREH KRA UEV, ŠT. 98, ROCKDALE„ ILLINOIS S tem prijazno naznanjam vsemu članstvu našega društva, da se bodo naše seje v bodoče vršile vsako prvo nedeljo v mesecu ob 9. uri dop. Tako je bilo, sklenjeno na naši zadnji redni j seji; torej dragi mi sobratje in | sestre, pomnite, da se vrši prihodnja seja 4. oktobra, na katero vas vljudno vabim. Zaeno opominjam tudi zaostanka rje, da bi dolg na asesmentu kmalu poravnali kajti leto se bliža že koncu; ne čakajte da bi vas moral tajnik pismeno na to opozarjati koliko dolgujete društvu. Naj še omenim, da sta odšla dva naša člana k vojakom in sicer br. Alojz Fajfer in Frank Keržič; želimo jima vse najboljše v službi strica Sama. Zadnji čas smo imlei več bolnikov, ki so pa eni že okrevali, drugi mislim pa da bodo v kratkem. Naš sobrat Josip Kuhar leži bolan že 7 mesecev v postelji; iskreno mu želimo, da bi že enkrat okreval, tako tudi drugi. Torej dragi mi bratje, na svidenje na prihodnji seji v nedeljo. 4. oktobra v mestni dvorani! S pozdravom Frank Lukanc, tajnik. DRUŠTVO SV. GENOVEFE, ŠT. 108, JOLIET, ILL. | Gotovo je tudi članicam naše- še let uslijed neozdravljive bo-ljesti in nazadnje dobio k tome pljučnicu (pneumonia). Pokojni bio rodjen 22. janu-ara, 1879 u selu Trnovitica, občina Nova Rača, kotar Bpelo-var, Hrvatska; u društvo i Jed-notu pristupio 27. decembra, 1924. Bio je uvijek vnet i marljiv član, a isto spadal u društvo sv. Ime Isusovo, broj 19 HBZ kao u crkvenom društvu Holy Name. Naše društvo, kao i ostala društva, rodbina i prijatelji su ga okitili na odru sa ljepima rožama ili cviječem. Sprovod se je vršio 22. septembra od kud povorka krenula iz Ed. Lovern-čičoveg pogrebnog zavoda pak u crkvu sv. Nikole, gdje odslu-žio po obredima za pokojnem sv. misu kapelan Rev. Marijan Sorič i posle sv. obreda krenula povorka sa mnogo avtomobila na groblje sv. Nikole u Mill-vale. Tamo je Rev. Sorič izgo-vorio pri grobu dirljive riječi u ime crkve i društva Holy Name in po nalogu predsjedni-ka odsjeka 19 HBZ. Zatim pokojniku u spomenu govorio taj nik našeg društva u ime skup-nog članstva. Neka mu bude lahka slobod-na gruda one naše američke domovine, neka počiva u miru božjem ! Ujedno izrekam u imenu našeg društva sožalenoj supru-gi, sinu, snahi kao svim Vašim naše duboko saučešče. Matt Brozenič tajnik. ičilanice našega društva so pri jazno vabljene, da se udeležijo sv, maše zadušnice za našo po kojno sestro Mary Oblak, lfi bo darovana v soboto, 3. oktobra ob osmih v cerkvi sv. Janeza Evang Drage mi sosestre! Ker nam ni bilo mogoče spremiti pokojni-co do groba, zato ste prošene, da se udeležite te sv. maše po namenu našega društva. Izkažimo ji s tem zadnjo čast. Prizadetim izrekam tem potom naše globoko sožalje. š pozdravom Antonia Velkovrh, tajnica. Rev. K. Zakrajšek: Moj zopetni obisk v West Virginiji DRUŠTVO SV. ANE, ŠT. 173, MILWAUKEE, WIS. > članice našega društva s tem prijazno prosim, in vabim na prihodnjo sejo dne 6. oktobra v navadnih prostorih; pridite za gotovo na to sejo v velikem številu, saj zdaj je vroča doba poletja minula. Res, človeku je hudo, ko vidi tako slabo udeležbo na sajah! i Od International Institute v Milvvaukee smo dobile vabilo na predavanje našega znanega rojaka in pisatelja Louis Adamiča in sicer v ponedeljek, dne 16. novembra. Je sicer do tega dneva še več tednov, toda naprošene smo bile, da bi pomagale s prodajo vstopnic za to predavanje ki so po 50c. Zaeno mora društvo jamčiti, koliko vstopnic bo prodalo. Odbor sam brez članstva ne more nič garantirati; torej katera se misli udeležiti tega predavanja, naj se zdaj zgla-si in kupi vstopnico, da bo imelo društvo kredit. Ponovno vas prosim, da bi se udeležile tega predavanja; na seji se o tem še kaj več pogovorimo. Naj še omenim, da je ta mesec obiskala "teta dolgoklunka" dve naše članice in jih obdarila s prvorojenkami; to so sestra Marie Zore in Josephine Strukel. (Nadaljevanje) Pot je bila enaka, kakor do sedaj, po "železniških pragih," enako utrudljiva in neprijetna. Utrudljivejša je bila toliko bolj, ker sem bil že utrujen. Sama sva bila sredi temnega gozda, daleč od vsake žive duše. Da ni bila nič prijetna, si vsakdo lahko misli. Domišljija je delovala kar "over time," posebno moja, ki ni rada mirna. Večkrat sem se ozrl po temnem gozdu, če morda izza kake smreke ne pokuka kak— medved ali kaka druga divja zver, gotovo jih je moralo biti v tem pragozdu veliko. Saj najbrže preje še ni nikdar tukaj sekira pela svoje podiralne pesmi. "Je tukaj kaj medvedov ali nevarnih zveri?" vprašam fanta, ki je šel mirno, kakor bi hodil po hodniku kakega obljudenega mesta. "Seveda so! Pa ljudem nočejo nič, saj sedaj v tem času ne!" me je tolažil in se smejal moji boječnosti. Seveda me s tem ni nič potolažil in strahu zmanjšal. Spomnil sem tistega fantka, ki je šel z m s no. pa je pes zalajal nad njim. Ustrašil se ga je in se še bolj prijel materine roke in se skril v materino krilo. "Nič se ne boj !" ga je tolažila mati. "Pes, ki laja. ni nikdar nevaren. Tak ne ugrizne." Fantka pa to ni nič potolažilo. Malo je pomolčal. "Mama, kaj pa če bi prenehal lajati?" jo je vprašal. Da, sedaj niso medvedje nevarni. Kaj pa če bi se kakemu kosmatincu vendar zahotelo mojih kosti in bi jih pohru-stal za nocojšno večerjo? Vendar se ni ničesar posebnega zgodilo. Sem pat j a že kaka zver kje zarjula, ali se je slišal iz gozda kak drug živalski glas, ki mi je dvignil lase na glavi, da sem prestrašeno pogledal v neprodirno temo. To je bilo pa tudi vse. Fant je bil zabaven in zgovo- Človek je človek. Tudi sloven- ga obiskal. Seveda sva si oba ski gozdar! V tej baraki jih ni bilo toliko, kakor v prvi. Vendar pa Jih je moralo biti gotovo-blizo sto. K sv. aakramentom in k maši jih je prišlo pa morda komaj kakih deset. Ko smo opravili vso pobožnost, mi je postregla dobra gospodinja z okusnim zajtrkom. Vsako jutro je vozil "vlak," ki je prišel zvečer sem gori, nazaj pa v dolino. Nekako ob osmih, mislim, je odhajal. Ves "vlak" je obstojal iz stroja "lu-kamatija" in tovornega voza za blago, ki je bil pa poln razne ropotije. Tako me je strojevodja povabil kar na stroj. Stati sem moral ob kotlu in se držati za železni drog ob stroju, da me stroj ni vrgel ob cesto*. Father Nevvcomb se je še spominjal tega obiska, jaz pa ne več, da se je zvečer pripeljal tudi zdravnik sem gori in se je vračal sedaj nazaj, toda bil je zelo neprijazno razpoložen do duhovnikov, zlasti katoliških. Bil je baje prostor v vozu tudi jo za življenje. ,Vse morajo ku- ge za naju. Vendar ga je hotel piti od kompanije, oziroma od gospodarja. Pri plačah jim kompanija kar odtrga toliko, kolikor so zapravili, za hrano, za obleko in za—pijačo seveda. Odtrga jim pa kolikor hoče, ne da bi jim dala račun, koliko so v resnici zapravili. Zato so gozdarji tukaj, ki so že leta in leta v gozdu, delajo vsak dan, pa nimajo toliko, da bi si lepo obleko kupili, zlasti tisti, ki so "obdarjeni" z večjo žejo. Iz pripovedovanja sem spoznal, kako jih izkoriščajo in varajo. Povedal mi je marsikaj, kar s£m potem tudi opisal v svojih listih. Kompanija je o tem izvedela in se pri Fathru Nevv-eombu pritožila, da ji škodujem, ker jih veliko odhaja drugam. Prav nič se nisem kompanije bal in pozneje sem še bolj agitiral, da naj puste to življenje in gredo raje drugam, v mesta, med ljudi, da bodo lahko bolj človeško živeli. Ve liko jih je res odhajalo. Ali radi mojih besedi, ali so sami šli, kar so sami spoznali, da je bo Ije za nje drugod, ne vem in ne bom trSil. Vesel sem pa bil, kakor rečeno, ko so odhajali Ko sem prišel pozneje v Daviš, ssm si celo želel, da bi mi bil kak uradnik pisarne kaj rekel. Ne bi bil molčal, temveč bi bil šel v Nevv York v glavno pisarno in se tam pritožil. Zelo, zelo sem bil utrujen, ko sva slednjič le prišla do druge kempe. Bilo je že precej okrog ene po noči, ali že čez. Vsi so že spali, seveda. Samo gospodar naju je še čakal in me pri srčno pozdravil. "Ali morem s čim postreči? Kako kavo? Kak viski?" mi je ponujal gostoljubni gospodar "Da, kako bi se mi prilegel vsaj "štamperl," ali kakor se daj doma pravijo "šilce," posebno ker sem bil ves prepoten! "Ne smem! Je že po polnoči! Jutri bom maševal!" sem odklonil. Da bi mi dali kar najudob-nejše prenočevanje, mi je eden izmed gozdarjev odstopil svojo "sobo." Imel je v baraki popolnoma za se "sobo." Svojo postelj, izbito iz desk, s slamo in. rjuho, je odstopil meni, sam je pa legel na tla. Tam si je postlal za silo. Smilil se mi je. Siromak je ves dan .težko delal. "Ne! Jaz grem na tla! Vi ste utrujeni! Jutri vas čaka novo težko delo!" sem se izgovarjal. "Ne, ne, gospod! Saj sem va-jen! Vi niste!" je odločil Legla sva in oba kmalu trdo zaspala. Le prehitro je prišlo jutro, ko nas je gospodar začel klicati še pred peto uro. Poklical je tudi vse fante po baraki in jih vabil na pobožnost. Vendar pa ni imel veliko uspeha. Ko bi bil mogel priti toliko bolj zgodaj sem, da bi jih bil dobil se zvečer za mal nagovor, da bi jih bil malo "^rahljal" in pripravil, bi morda že bilo. Tako imeti sam zase in nama ni pustil v voz. "V drugi kempi je "prise-del," recimo raje "pristal" še Father Nevvcomb k meni k stro-ju in odpeljali smo se proti Davisu. Sinoči je bila težka pot gori. Danes nazaj pa še težja. Luka-matija se je zibal sedaj na levo, sedaj na desno, da sem se moral prav krepko držati za železni drog, da nisem odletel s stroja. Skoraj bi bil dobil morsko bolezen, tako nas je metalo sempatja. Posebno neprijetno je bilo, ko smo se vozili čez mostove nad hudourniki in se je stroj zmajal. Kar prebledel sem in se že čutil v jarku. No, pa kakor vse drugo na svetu, tako je tudi ta vožnja slednjič le minila in smo srečno prišli v Daviš. Dolgo je že tega, vendar pa se prav dobro spominjam vsega tega, kakor bi bilo danes. Je pač tako, da se človek težkih ur vsikdar tako rad spominja in jih tudi težje pozabi. Nasprotno, še raje se težkih spominja, kakor prijetnih. Pa še ponosen je na nje, kolikor težjih je bilo in se rad ž njimi pobaha. Kakor človek, ki je moral skozi težko operacijo. Najraje o nji govori in pripoveduje o nji vsakemu, ki ga hoče poslušati. Pa kako se baha, kako je vse trpljenje junaško prestal! Tako je tudi z mano. Marsikaj prijetnega sem doživel na teh "misijonskih potih," pa sem že pozabil. Takihle težkih dogodkov se pa dobro spominjam in se rad z njimi pobaham. Sem pač človek, kakor ste vsi drugi. Ne morem pomagati in upam, da mi ne boste zamerili. Gotovo bo pa te vrstice čital kak rojak, bogve kje po Ameriki, ki je bil takrat sam v gozdu. Gotovo se bo vsega tega še spominjal in bo te vrstice rad čital, ker bodo tudi v njem obudiii pri jetne ali neprijetne spomine iz dolgih let nazaj. Vsakega pozdravljam! Zelo sva bila oba utrujena, ko sva prišla slednjič domov v Daviš. Župnik ni imel v hiši nobene postrežnice. "Pačlal" se je, kakor pravimo. Blagajna ni dopuščala. Ko sva se umila, je hitel v kuhinjo, nametal v lonec več "škatel" raznih jedil, opražil malo mesa, in sva se pokrepčala. potem pa spat. Vsega tega sem se spomnil, ko sem prišel lansko leto zopet v Ameriko in zato pisal Mon-signoru Nevvcomb v Hunting-ton, če bi ne imel časa, da pridem k njemu in bi se peljala še enkrat pred smrtjo si ogledat te kraje, katerih se oba tako rada in tako živo spominjava. Srčno me boste razveselili, če res morete priti!" mi je odpisal. In ko me je Rev. Blažič povabil, da bi prišel v njegovo župnijo v Uniontovvn, Pa., ki je nekako na poti v Huntington, pa? V gozdu! Kaj hočete! jaem porabil to priliko, da sem najprej pogledala sive lase, ki so se med tem časom obema po- srebrnili in si segla prijateljsko v roke. Dolgo sva sedela tisti večer in govorila, seveda skoraj izključno o Davisu, Thomasu, o kempah, o ondot-nih Slovencih in si obnavljala prijetne in neprijetne spomine iz tistih časov v letih 1909 do 1915. Pripovedoval mi je tudi o svojih težavah, katere mu je nek Irec, faran, povzročil v fari, da ga je slednjič tako vzne-voljilo in mu življenje v Davisu tako zagrenilo, da je prosil škofa za spremembo. Šel je v Rim v šole. Tam je bil odlikovan s častjo Monsignora in prelata. Ko se je vrnil, mu je škof dal sedanjo veliko mestno župnijo. Zadovoljen je tukaj v Hunting-tonu. Vendar kar še bolj bi bil, ko bi šel tam, kjer je pustil svojo lepo mladost. Vendar duhovnik je popotnik, ki mora sem in tja, kamor ga kliče pokorščina. V Huntingtonu me je naprosil, da sem imel v cerkvi glavno mašo in pridigo, v kateri sem povedal,, kako se godi danes Slovencem doma. Tudi Monsignora je silno bolelo, ko sem mu pripovedoval o vsem slovenskem trpljenju. Po maši je prišlo več faranov k meni in se mi zahvalili za govor. "Čitali smo o vsem tem, pa smo imeli vse to za izmišljeno propagando. Kdo bi vrjel, da so tolike krutosti mogoče danes v 20. stoletju," so mi rekli. "Sedaj smo slišali od duhovnika v cerkvi, ki je sam videl in skusil ■vse to, sedaj vemo drugače!" Kar vesel sem bil svojega upsha. Naj vedo tudi Ameri-kanci, kaj bi jih čakalo, ako bi bil Hitler dobil nadoblast tudi v Ameriki, kakor je bil prepričan, da jo bo. Naj vedo, da je to ne vojna med državami ali narodi, temveč vojna med Kristusom in Antikristom, vojna za ideje, torej sveta vojna. Zlasti matere, ki imajo svoje sinove v vojski, so bile kar potola-žene. t' Popoldne je pa Monsignor sapregel svojega lepega železnega "konjčika," sedaj drugačnega, kakor v letu 1910, svoj lep Buick in odbrzeli smo v skoraj 300 milj oddaljeni Thomas. Šli smo skozi Parkersburg, da skozi vso West Virginijo v vzhodni kot, kjer je Tucker Co. Thomas in druga mesta. Vožnja je bila skrajno zanimiva. Že dosedaj sem občutil lepoto te države, sedaj sem jo še bolj. Kakor bi se vozil po lepi vinorodni Dolenjski. Sami griči in grički, sami hribi in hribčeki, eden lepši od drugega. Šlo je neprestano gori in doli. Vozili smo se od pol dveh do devetih zvečer s samo dvema počitkoma, da smo se okrepčali, pa se vendar nismo prav nič utrudili. -V Thomasu nas je sprejel gostoljubno sedanji župnik Rev. Stevens, kjer smo preživeli prav lep in zabavni večer v pogovorih, ki so se vrtili seveda zopet samo v spominih na naše doživljaje tukaj, ki so bili za sedanjega župnika kar prijetni. Drugo jutro sem odmaševal pri sestrah, sedaj imajo namreč v Thomasu tudi katoliško šolo. Potem me je pa že čakal v župrMču moj stari dobri prijatelj Mr. Laha j nar. Njegova hči je bila zvečer ob mojem prihodu slučajno pri župniku in sva se srečala in pozdravila. Povedala je o mojem prihodu očetu doma, katerega ni vzdržalo, da bi bil počakal, da ga jaz obiščem, temveč je sam prišel me pozdravit v župnišče. Seveda sem šel z njim na njegov popolnoma prenovljen dom, da smo se pozdravili še z njegovo dobro ženo Mrs. Lahajnar in njegovimi tremi hčerami, ki so vse sedaj že odrasle. Tedaj, ko sem bil tu, so bile še otroci. Prav prijetno je bilo nam vsem skupaj. Mr. Lahajnar mi je povedal, da sem bil zadnjič tukaj leta (D*U« n* S fttraoo Izgubljeni zlatnik (Napisal Ch. P.) Po prvi svetovni vojni se je vrnila mala skupina veteranov v svoje rojstno mesto nekje na Francoskem. VeČina istih se je povspela do blagostanja z izjemo enega—Francoisa Lebeaua, ki je bil v vojni, omamljen od strupenega plina, pa zato ni mogel dobiti stalnega dela, zato ga je v obče trla revščina. Bil je pa nase tako ponosen, da ni prosil nikake podpore od mesta, tako tudi ne od svojih prijateljev, ampak je bedo na tihem prenašal. Vsako leto so domači veterani priredili skupen sestanek z večerjo. Nekoč so bili vsi veterani povabljeni k zelo bogatemu trgovcu Jules Grandinu. Po večerji je gostitelj gostom pokazal precej velik zlatnik, ki je bil vsled starosti in redkosti veliko vreden, oziroma neprecenljiv za lastnika. Vsak izmed navzočih veteranov ga je imel v rokah in ga občudoval, potem pa dal drugim na ogled. Med tem so pa navzoči namakali svoja grla z najboljšim vinom in uživali okusna jedila, nakar so končno na oni zlatnik popolnoma pozabili. Ko se je že bolj pozno na večer Grandin spomnil na svoj dragoceni zlatnik, je vprašal zanj, toda nikjer ga ni bilo, zginil je kakor kafra. To je povzročilo med navzočimi veliko razburjenja in protestov. Končno je mestni sodnik svetoval, da naj se vsakega preišče, v kar so vsi privolili z izjemo Lebeaua. Njegovi tovarši so ga vsled tega z občudovanjem gledali, in Grandin je nanj sumljivo za-vpil: "Torej se ti ustavljaš preiskavi?!" "Da," je Lebeau odgovoril. "Jaz tega ne morem dovoliti." "Ali veš, kaj lahko vsled tega sledi," mu je grozil lastnik zlatnika. "Jaz ga nisem ukradel in jaz se tudi ne pustim preiskati," se je opravičeval Lebeau. Nato so vsi navzoči po vrsti obrnili svoje žepe, in res, nihče ni imel pogrešanega zlatnika, kar je povzročilo še večji sum na ubogega Lebeaua. Sodnik mu je lepo prigovarjal, naj se vda preiskavi, toda vse to ni nič pomagalo; Lebeau je vedno molčal. To je Grandi-(DaUe na 5 strani) SYMBOL OF PATRIOTISM Mnroti Man POes HiBh.—This fa the new Minut« Man War Bond Flag, designed by the Treasiurf Department for firma and organu*-tiona which attain more than 90 pereent participation in War Sav-ings Bonds purchase s by their em-ployees or members through a sys-tematic purchase plan. The Minute Man is emblazoned in white on a blue background, surrounded by thirteen stars, repreaenting the Nation'« thirteen founding States, i Whaa fisnuaiM. * lahsc - bbushl offloial croan of and -------- THE ORAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC OHKm « m the interest of the (Mar V.I1 UFBUK: «17 ST. CLAIR AVEMU* OHIO asu Far members, yesxlj_ Itr ivoniimiilteis.......... Termi of Foreign Countrl« ..$0.84 >$1.60 .43.00 Rev. K. Zakrajšek: _ NAŠ REKORD JE ČIST Mr. Elmer Daviš, načelnik vladnega informacijskega urada je poklical v Washington k Sebi zastopnike ameriških Slovencev, Srbov in Hrvatov v petek, 17. septembra. Sestanka se je udeležilo 19. jugoslovanskih zastopnikov. Pri tej seji je Mr. Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ vprašal državnega podtajnika Mr. R. Burleya, kakšno mnenje ima vlada o nas, ameriških Slovencih. Mr. Burley se je izjavil, da ye| "naš rekord Ust in naše zadržanje vse hvale vredno To vprašanje Mr. Zalarja je bilo zelo na mestu iz več vzrokov. f Naše slovensko stališče je danes zelo težko, da mora vsak Slovenec doma, pa tudi mi tukaj, gledati samo s strahom v bodočnost. Kaj bo z nami po tej vojni? Vsi vemo! In ta seja je pokazala, da je med Srbi gibanje, ki je nam Slovencem zelo sovražno in nas noče več v Jugoslavijo. Hvala Bogu, da je to le manjšina. Vendar obstoja pa^ in je vedna nevarnost, da uspe s svojimi mahinacijami vsaj deloma. Vsi vemo, da je grof Sforza že ponovno izjavil, da je zahteva protifašistovske Italije, da se Italiji tudi po tej vojni dajo "stare meje," torej naša Primorska, Trst in naš Jadran. Tudi ne smemo nikdar podcenjevati upliva, ki ga uživa grof Sforza v ameriški javnosti in pri diplomatih sveta. Ce Slovenci ne dobimo nazaj Primorske, Trsta, morja, kaka bo naša bodočnost? Bodočnost beračev! Tudi vemo, da delajo Madžari in avstrijski Nemci na to, da se ustanovi v sredi Evrope novd državna tvorba "Podonavska federacija," v katero bi morali spadati Slovenci, da dobi morje. Kakšna je naša bodočnost v tej tvorbi, skupaj z našima največjima sovražnikoma, Avstrijo in Ogrsko, si sami lahko mislimo, ker da bi se kar čez noq. poboljšali in spremenili, še misliti ni. Potem je tukaj vprašanje hrvatske države. In še več drugih zelo zapletenih in velikih težav, o katerih je bolje, da javno ne govorimo, vsaj za sedaj še ne. Vemo tudi, da smo pri vsem delu za svojo bodočnost prepuščeni samim sebi. Sami pa kaj moremo? Koliko moremo? V tako težkem našem položaju pa gre naravno vse naše upanje in zaupanje samo na Ameriko, na našega predsednika Roosevelta in na našo vlado, ki pripravljajo za mirovno konferenco ali bolje, za pravilno ureditev bodoče Evrope, da bo trajen mir. Zato je Washington edini kraj, kamor se obračajo vse slovenske oči, kjer* bomo tudi mi sami morali začeti več in bolje delati, kakor smo dosedaj, da bodo imeli jasno sliko o važnosti Slovenije za celoten evropski mir. V Sloveniji je namreč križišče velikih interesov; tako germanskega, tako italijanskega, tako madžarskega, torej celotne srednje Evrope itd. V tem kotu je zainteresirana Anglija, Francija. Doma so rekli "da smo na prepihu" Evrope. In to tudi smo. Zato je in mora biti naše upanje za bodočnost samo v naši državi in^njeni vladi. Zato smo hvaležni Mr. Zalarju, da je ravno to vprašanje sprožil, da smo lahko čuli iz najvažnejšega uradnega mesta naše vlade besede, ki so nas morale vse napolniti z novimi upi in novimi nadami. Kar oddahnili smo se gotovo vsi, ko smo čitali izjavo državnega podtajnika Mr. Burleya in kateremu smo hvaležni za njegovo izjavo. "Naš rekord je čist." Da, naša dolžnost je, da skrbimo vsi ameriški Slovenci' za to, da bo naš rekord ostal tudi naprej "čist," da se bomo pokazali tudi, mi v Ameriki, kakor narod doma, kot discipliniran narod, ki je moder in prevden, ki se zaveda svoje slabosti, zato pa v.sak korak dobro premislimo, predno ga naredimo, da si ne pokvarimo svojega "čistega rekorda" tam, kjer je tak čisti rekord največ vreden in bo lahko v usodnem trenutku dobil nam krepkih zagovornikov. Tak "čisti rekord" bo pokazal, da nismo samo vredni vse naklonjenosti naše države in vse njene pomoči, da dobimo svojo svobodo, temveč da'smo je tudi vredni, da smo narod, ki jo bo znal tudi ceniti in uživati tako, da iste ne bo zapravil. S tem bomo pokazali tudi to, da smo kot zrel narod, sebe zaveden narod, pa tudi kot narod modrih in previdnih ljudi, sposobni pomagati naši državi; našemu predsedniku pri urejevanju Evrope. Slovenija je vogelni kamen evropskemu miru, četudi je tako majhna. Brez svobodne in močne Slovenije v Srednji Evropi nikdar ne bo miru. Tako trezen in moder narod pa daje svojim prijateljem tudi jamstvo, da se mu lahko zaupa, da bo sebe tako vladal, da bi izpolnil vse zaupanje, ki bi s« nanj za bodočo Evropo stavilo. In v tem je tista najsvetlejša točka v izjavi Mr. Burleya. Pa še ena stvar je, ki je morala razveseliti vsakega Slovenca ob izjavi Mr. Burleya! Kakor se je na tej konferenci pokazalo, gori med Srbi in Hrvati še močan ogenj medsebojnega ne samo nesporazuma, temveč celo sovraštva. To je žalostno dejstvo, ki mOra v srce boleti vsakega Jugoslovana in vse Slovane, Slovence pa navdati s strahom. To je ravno tisto, kar hočejo naši sovražniki. Samo delo svojih najhujših sovražnikov vršimo s takim razpoloženjem drug do drugega. Naša vlada, naš predsednik hoče močno Jugoslavijo. Ali nam ne vzplamti srce v navdušenju pri taki izjavi? Sedaj nam ostane samo eno delo: Kako pomagati vladi in predsedniku, da nam bo res lahko dal tako močno Jugoslavijo, ki smo vendar mi sami. Tod* zastonj je, prepir je tukaj! Sovraštvo je tukaj! Kaj sedaj? Potreben je posredovalec. Po mojem pojmovanju je pa največja naloga Slovencev, ravno naloga posrednika posrednika med Hrvati in Srbi. Teflco bo to delo. Vendar naš "rekord je Čist«* Hrvatje nam sicer marsikaj očitajo. Vendar to so malenkosti. Zaupanje naše vlade do nas Slovencev nas ospo-sobuje za to veliko in prepotrebno nalogo. Lotiti se je bomo morali, ali pa ...? . # w In tudi s tega vidika je izjava Mr. Burleya važna in vesela. Slovenci, sedaj je pa na nas, da vse to vpoštevamo in svoj "čisti rekord" ohranimo, pa tudi izkoristimo zase in za svoje brate Srbe in Hrvate. Naša lastna bodočnost vse to od nas zahteva 1 --o-■-- SPOMIN NA KONVENCIJO« piše Avguština Baraga, zapisnikarica društva št. 156. Chisholm, Minn. —Ko sem prišla domov po tritedenskih počitnicah, mi še zmerom misli uhajajo nazaj v prijazne obraza, katere sem srečala na 20. konvenciji KSKJ. Prva oseba, katero sem srečala je bil voditelj konvenčnega programa Mr. John Terselich, kateri nas je tako prijazno sprejel, da sem se počutila kakor doma. . Ko smo prišle do njegovega stanovanja ali bolj razločno rečeno, v njegovo trgovino, smo se pozdravili; on nas je podražil, kako daleč je>iaše stanovanje; po kratkem prerekanju nam je povedal, da nam je pre-skrbel stanovanje prav blizu, to je komaj četrt bloka od cerkve sv. Štefana, za kar smo mu bile jako hvaležne, to je za mene in mojo sodelegatinjo Mrs. Mary Kosmerl, obedve delega-tinji društva št. 156. Moram omeniti, da Mr. Terselich je bil na razpolago vsem delegatom za vsa pojasnila. Lepa hvala Mr. Terselich za težko delo, katero Vam je bilo naloženo in vse tako lepo izpeljano. Nikakor ne mislite, da prijaznost, katero smo uživali v Vaši bližini, ne bo nikdar pozabljena. Tudi njegovi hčerki se prav lepo zahvalim za delo, katerega je vršila in za telefone, katere je prenašala od mojih sorodnikov do mene. Bog naj Vam plača za Vaše delo in prijaznost. V nedeljo zjutraj smo skupno korakali v cerkev sv. Štefana. Kako sem se tam počutila, je neizbrisno; sveta maša je bila peta, katero je darovad Father B. Hoge z leviti. Ko se je začela sv. maša, je zagrmelo iz kora petje, s katerim se je vse spremenilo; glasovi so bili kakor angelski in so segali v dno srca. Naš glavni predsednik brat John Germ je bil tudi pevec, zato Vam ne bom razlagala in se mi zdi, da smo bili vsi dobre volje. Keglov prostor za piknike je jako pristojen. V pondeljek zjutraj se je začelo delo naše konvencije; začetek je bil f molitvijo in vsaka seja se je končala z molitvijo. Glavni predsednik nam je naznanil, da naj vsa naša priporočila damo imenovanim odborom, kateri so bili za to. Vsaki odbor je imel svojo sobo s številko označeno, torej ostalim delegatom je bilo jako lahko, po takem poslovanju; 101 delegatov je bilo, ki nismo spadali v te odbore, ker odbori so bili po večini zmanjšani, ampak smo imeli priložnost, da se udeležujemo tistega razmotrivanja, ker smo bili jako zainteresirani v delo, katero se je vršilo v odborovih sobah. Vsak delegat je lahko prinesel svoje predloge, samo je bila razlika, da nam ni bilo dovoljeno glasovati o sklepih. Ko sem bila navzoča pri odboru za prošnje, sem ustmeno pojasnila stanje naših dveh članic; takoj so mi šli na* roke in obljubili, da bodo naredili, kar bo največ mogoče, zakar sem bila tudi uslišana. Tako sem šla od sobe do sobe in tisti čas je tako hitro potekel. Tudi me ženske smo imele svojo sejo in ta seja je bila pravega duha. Ko smo bile vse navzoče, nam je sosestra Polutnik raztolmačila, da pripravni odbor želi, da bi se ženske organizirale in ustanovile patrio-tični odsek, kateri naj bi bil namenjen za dobrobit vsega človeštva po vsem svetu, posebno pa za naše fante-vOjake. Pomagalo bi se marsikaj—dopisovalo v kraje, kjer so raztreseni naši sinovi. Vsaka prireditev, katera bo izšla iz tega odseka, bo v korist za naše fan-te-vojake. Ta predlog je bil sprejet, ker smo mislile, da bo to velik ponos za našo KSKJ Ženske te velike Jednote bodo vršile dela usmiljenja in sicer brezplačno. Lahko bomo ponosne na delo, katero se je za- vse podrobnosti, sami si morate - čelo na 20. konvenciji. Vodite- misliti in predstavljati, da je moglo biti petje res lepo in tako petje smo slišali vsako jutro skozi celi teden, verniki smo imeli solzne oči od ginjenja. Popoldne smo se peljali na piknik v Willow Springs. Tudi tukaj nas je velika sreča doletela Mr. John Kochevar je pred vsem povedal, da bo on vozil (Ložane) "Moj avtomobil bo vozil one ljudi, ki smo vsi iz enega kraja doma," on je mislil iz stare domovine. Kako srečni smo bili, da smo imeli takega voznika kakor je Mr. Kochevar. On razvedri vsakega človeka, kateri pride v njegovo bližino, on je dobro poznan v Chicagu kot trgovec ječmenov-ca ali pive v Monarch Brewery. Takrat nisem še vedela, da je v sorodu z mojim pokojnim soprogom. Vendar je bil tako do-ter, kakor naš lastni brat. Hvala lepa! Tudi naši sopotniki so bili jako prijazni. Mr. Lekšan iz Barbertona, on je vrlo poznan Ijica tega odbora je izbrana iz Jolieta, Mrs. Jean Težak. V pondeljek popoldne smo obiskali Jednotin dom v Joliet. 111. Imeli smo priložnost pregledati vse sobe in najmanjše kotičke tega poslopja v zgor-nih in spodnjih prostorih. Ko smo prišli k vhodu doma,, so nas čakali skavti-dečki, da nas prepeljejo naokrog. Toda naša družba je imela seboj našega glavnega odbornika brata Joseph Lekšana; takoj nas je vzel v oskrbo in prepeljal po vseh prostori^; njemu je znano po vsemyposlopju, za vse knjige in papirje, zato smo vse pregledali, kaj vse smo našli, si ne bi nikdar mislila. Vse v takem lepem redu, da si ne bi mogel človek predstavljati, dokler sam ne vidi. Ko sem zagledala veltfjke knjige zložene zapol-edoma, sem vprašala Mr. Lekšana, kaj bi mogla biti tista knjiga, on hitro vzajne eno, ki bi mu bila skoro v roki omahnila in pokaže nam vezano knjigo kot dober mož in agilen delavec t samih Glasil KSKJ- Vsaka za KSKJ. On je tudi tretji j knjiga ima letnico,, iz številke podpredsednik v glavnem ura- od leta do leta, tako najdeš vse du. Ce enkrat občuješ s takim človekom, kakor je Mr. Lekšan, ga precej spoznaš, da je vesele narave in blaga duša. Omenjeni dan na pikniku je bilo prav živahno. Vreme je bilo udobno za veselo razpoloženje, imeli smo veliko priložnost se spoznati eden drugega v takem redu; seveda naj prva pohvala gre našemu glavnemu tajniku," ker je vsako lepo uredil vsa leta njegovega urado-vanja. Ko smo vse pregledali, smo šli vrh poslopja ali na streho, od tam se vidi daleč naokrog po vsej okolici Jolieta. Nato smo ili v slovensko cerkev k U-tanijam in blagoslovu. _ Potem smo se vozili iz Jolieta v Lemont, mimogredoč smo ob* iskali Bočkevo Pgpco iz Starega trga pri LoSu, sedaj omožena Papesh, živi na North Bluff St. v Jolietu, ona je sestra Mr. John Kochevarja kakor sem že omenila, da je bil naš voznik. Kako veselo svidenje nas je doletelo, ko smo se zopet videle po dolgih letih. Ko smo se vozili naprej proti Lemontu, je pokrajina jako lepa, ali kadar se pride pa na vrh v Lemontu proti cerkvi, je pa vse krasno za pogledat. Posebno v cerkvi se mi je zdelo, kakor bi bila na Brezjah na Gorenjskem. Še se spominjam ko sem bila mlada dekle. Okoli pa livade, vse tako lepo, umetno narejeno jezerce, na sredi mala cerkvica; vse te spominja kakor Blejsko jezero. Seveda to umno delo so naredili bratje frančiškani. Od tam malo na desno je grota in kapela Lurške Matere Božje. Kako vse umetno izdelano, iz male visočine narejena iš kamna izvira voda; ko človek poklekne pred podobo Marijino, nehote se mi vzbudilo v srcu, kakor starem kraju na Marijini Božji poti. Ne morem povedati in niti nisem imela pojma, da se človek počuti kakor, da bo vsaka prošnja uslišana, katere jih imamo matere mnogo, posebno sedaj v svetovni vojni, ko imamo sinove razkropljene po celem svetu. Ko smo zapustile to Marijino podobo, smo se podale po ozkem hodniku, kateri je vodil do postaj ali Križevega pota. Ko smo prišle do prve postaje, je sestra Theresa Zdešar iz Eu-clida, O., vprašala nas ostale ako bi naglas molile pri vsaki postaji, nakar smo bile vse zadovoljne. Zopet sem se spomnila, ko smo šli v procesiji na Križno goro pri Ložu in molili na glas križev pot. Te postaje v Lemontu so male in umetno izde lane iz malega kamna, kar mi je 'bilo znano, da so redovne sestre same pomagale pri takem težkem delu. Tudi to bom za vedno v spominu ohranila. (Konec prihodnjič) -o- PRIZNANJE MINULI KONVENCIJI KSKJ Duluth, Minn.—Kar sem zadnjič pisal o mojem zaželjenem potovanju na 20. konvencijo KSKJ v Chicagu, 111., bil sem tudi na grobu, oziroma ob grobnici našega prvega ameriškega-slovenskega škofa in prvaka naših misijonarjev Barage in tudi drugje nekod v Wisconsin. Prav zanimivo in veselo je bi lo čitati obširen ^zapisnik minu le konvencije KSKJ, posebno pa konec, o volitvi odbora za bodoča štiri leta, saj je bil z malo izjemo ves stari odbor zo-pe izbran in sicer soglasno izvoljen! To Vse kaže, da smo se poamerikanizirali, ne pa kot prejšnja leta klubovali na glavnih zborovanjih: "Jaz hočem biti v odboru za vsako ceno," itd., pa se je na tan način tratilo dragoceni čas in Jednotin denar, določen vdovam in sirotam, ter bolnim sobratom in sestram te organizacije. Vsak dobri Jednotar se ne poteguje za tako čast, pač pa le za korist organizacije. To je lepo pokazal na tej konvenciji delegat Banich iz Chicaga, ko je pri nominaciji za direktorja atletike isto odklonil v prid brata Zorca, ki je bil soglasno zopet izvoljen, to je bratstvo na pravi podlagi! Na številnih konvencijah raznih bratskih organizacij sem opazoval take vsiljače, ki so hrepeneli le po časti in dobičku, zato so se potegovali za izvolitev za napredek organizacije jim je bila pa deveta briga. Ni moj namen koga kritizi-povedal sem le svoje mnenje kot opazovalec številnih minulih konvencij. Pri KSKJ je sedaj lep način glavnega zboro- Od uSSS^S^vgurta,' £•>£» p0dp°ra *U3,'11° Batnatna* 137.34% o i. a t »i o l-a, nT mm -or fmMo. JB. BarterSi,'o! Strti rmrtTrrilr"*"«** MKKB CERKOVNIK. P. O. 9m MV, m ******* — ----—---a Sesti nuilti iiBili i*' OBOROB PAVLAKOVICH. 4173 Pearl Bt, Damr, Oolo, Olavnl tajnik: J08P ZALAR. »1 N. m n^Mfai frtjnifr; LOUIS ŽELEZNIKAR, lil N. CMcegi, Bt, Janet, iii. Olavnl blagajnik: MATT p. SLAMA. »I H. CfcAcago Bt, Jottst, UL Duhovni vodja: REF. MATH BUTALA, 410 N. (llHi « Vrhovni adravnik: DR. M. p. OMAN. «411 St Oafr Av*. ■-- NADZORNI ODBOB BOROE J. BRINCE. Tli Jonoa St, Bi ilrth. MART B. POLUTNIK. 1111 B. MB St. Lorain. O. O. nadaornlk: PRANK LOKAR. 1388 Hawthorne St, Ptttaburgh. P* HL nadaornlk: JOHN PEZDIRTZ. 14004 Pepper Ave. Otovaland. O IV mSorSea: MART HOCHEVAR, UMI MHler Ave, Olavaiand. O. FINANČNI ODBOB PRANK J. GOSPODARIC, 100 Rtdg Bt. Joikt, JE. MARTIN SHUKLB, 811 Aveoos A, BveMt RUDOIPH O. RUDMAN. 400 Burlington Rd. POROTNI ODBOR JOHN A. DECHMAN, 1152 Jancey St.. Pittsburgh. Pa. AOKES OORlSEK. 8338 Butler St, Pittsburgh. Pa. JOSEPH RUSS. 1101 E. 8th St. Puebk). Obla JOHN OBLAK, 318 W. Walker St, Mntvaukee, Wla WTLLIAM F. KOMPARE, 8308 Commercial Ave. So. Chicago, UL UREDNIK IN UPRAVNIK GLASITA IVAN ZUPAN, 8117 St Clair Ave. COeveland. O. • 4 VODJA ATLETIKE JOSEPH ZORO. lOtf Wadsworth Ave. North Chlosgo. UL Vaa pisma M denarne aadeva, tikajoče ae Jednota, naj aa poiHJalo ns glavnega tajnika JOSIPA ZALARJA. 381 N. Ohtraso St. Jottet UL; dopise, druitvene vesti, raana nt""1""* oglasa ln naročnino pa na GIA8TI/") K. & K. JEDNOTE, 8117 St Clair Ave. Cleveland. CtrtOL_ vanja po modernem vzorcu ameriških organizacij, kar je pravilno in s tem se veliko prihrani Jednoti. S pozdravom, Matija Pogorele. KDO JE KRIV? Piše Rev. J. J. Oman Dragi katoliški stariši! Ne v prvem in tudi ne v naslednjih spisih plimam namena vso krivdo hevbogljivosti otrok zvra-čati na vas. Prav zelo kvarijo uspeh pri vzgoji slabi zgledi današnjega poganskega sveta, materializem, ki obrača vso pozornost samo na točasno življenje, torej samo na telo. To pa rodi sebičnost, človek pi-stane požrešen, pohlepen, brezobziren in neusmiljen. Ali ste že kdaj dajali prašičem jesti? Kot otrok sem rad hodil z materjo, ko je nesla svinjam jesti. Ta večje in močnejše so skočile in se vstopile po dolgem v korito, da so na ta način zabranjevale slabejšim do hrane. Mati so pa vzeli palico in so vsekali vsakega požreš-neža prav čvrsto za uho, da je zacvilil in Odskočil, kot bi §a vrgla elektrika v stran. Precej takih lastnosti imajo dandanes Hitler, Mussolini in Hirohito. Radi bi gospodarili čez ves svet, ne glede na to, koliko trpijo pri tem drugi narodi. Tako se je do pred kratkim obnašal tudi kapital v Ameriki, ki je hotel vse zase, nič za delavca, kateri mu je pomagal priti do milijonov. Tako delajo slabo vzgojeni otroci, kateri vidijo le sebe m ne pomislijo, da so dolžni svojim starišem več, kot jim bodo mogli kedaj poplačati z ubogljivostjo, z ljubeznijo in z materialno podporo, ako jo stariši potrebujejo. Kje so se pa katoliški otroci nabrali tega brezsrčnega brezčutnega duha, da ne vidijo svojih dolžnosti? Prišli so v stiko zunanjim ,svetom pri delu, mogoče tudi v šoli zlasti v na-1 Obrežja je opažilo nesr^o^Pa^ bo dobro na zemlji," ali zapustiti otroke dobro preskrbljene s premoženjem in vzgojene v materialnem duhu, kateri ne pozna hvaležnosti, ne do Boga in ne do staršev. Ilvalažen otrok je staršem veselje in sreča v njih onemoglih letih. Pri zvgoji morata seveda oče in mati delati in držati skupaj. Kar eden ukaže, to morda tudi drugi potrditi. Tukaj pa prav pogosto matere grešijo. Mati, ki na skrivnem podira očetove ukaze, je zelo hitro kaznovana. Naj vam navedem resnično zgodbo, ki jasno potrjuje to mojo trditev. Pred kakimi osmimi leti je bilo. Ob jezeru Mille Lac v srednji Minnesoti je stanovala družina, ki je imela doraščajo-čo hčerko. V nedeljo popoldne so prišli nekateri fantje in dekleta skupaj in so si za zabavo tisto popoldne omislili veslanje po jezeru. Oče omenjene hčerke je videl nevarnost v tem in zato prepovedal hčerki iti v čoln. Mati pa, ko je oče odšel z doma, ji je dovolila, misleča najbrže: "Saj 'ta stari' ne bo vedel, da je šla na jezero." Kolikokrat storijo to in si s tem same pokvarijo disciplino v družini. Fantje in dekleta so se vkrcali na čoln in odveslali precej daleč od kraja. Jezero Mille Lac je namreč velikansko in valovi, ki jih vzdigne vihar, niso majhni. Družba se je prijetno zabavala in petje in smeh se je razlegal daleč po vodi. Naenkrat pa potegne vihar, pravijo mu "Squall." Čoln se zaziblje, fantje slutijo nevarnost, zato potegnejo z vso močjo za vesla, obrnejo ladjo v smer, da bi rezala valove, kajti to je edina rešitev. Toda kdor je skusil v viharju držati čoln valovom nasproti, ve, da to ni lahko. Tako se je tudi njih čoln zasukal, pribesni peneči se val, vzdigne ladjo in jo povezne ter zvrne vseh pet mladih ljudi v vodo. Nekaj gledalcev z ših javnih višjih šolah. Sovražnik je sej al ljuliko po noči in po dnevu. Ce starši niso bdeli, da bi bili takoj ta plevel zadušili, so zamudili priličen čas, trpeli bodo oni sami in njih otroci na posledicah prevelike brezbrižnosti. Starši bi bili morali vedeti, da zgledi vlečejo, pa naj bodo dobri ali pa slabi. Zato bi bili morali, kjer le mogoče pošiljati otroke v katoliške šole, tudi če stane nekaj žrtev. Kaj bolje je imeti dobro,T crščansko vzgojene otroke, kateri bodo poslušali glas božji. "Spoštuj očeta in mater, da ti1 krepkih mož je skočilo v bližnji čoln in takoj odrinilo na pomoč. Toda, ko so z največjo težavo priveslaJi v bližino po-veznenega čolna, ni bilo niti enega izmed petih več na površju. Cez nekaj dni so potegnili pet trupel mladih ljudi iz vode. Lahko si mislite naslednje dni in r.oči te matere. To nesrečo sem vam opisal za nekaj. Večkrat se zgodi in tega ne morete tajiti, matere, da se ve tako ravnate, kakor se je zgoraj omenjena mati, da na skrivnem otrokom dovolj u-(Dalje na 5 strani) Finančno poročilo K. S. K. Jednote za mesec avgust, 1942 DOHODKI—Income Financial Report of K. S. K. J. for Am«*. 1*42 a. i 2 . 3 .. 4 .. 5 > 7 .. 8 .. 10 .. 11 .. 12 .. 13 .. 14 .. 15 .. 16 . 17 .. 20 .. 21 .. 23 .. 25 29 .. 30 .. 32 .. 38 .. 40 .. 41 .. 42 . 43 .. 44 .. 45 .. 47 .. 50 .. 51 .. 52 .. 53 .. 55 .. 56 .. 57 .. 58 .. 59 .. 60 .. 61 .. 62 .. 63 .. 64 .. 65 .. 69 .. 70 .. 72 .. 73 .. 74 . 75 .. 77 ., 78 . 79 .. 80 . 81 .. 83 . 84 . 85 . 86 . 87 . 88 . 90 . 91 . 92 . 93 . 94 . 95 . 97 . 98 . 101 . 103 . 104 . 105 . 108 . 109 . 110 . 111 . 112 . 113 . 114 . 115 . 118 . 119 . 120 . 121 . 122 . 123 . 124 . 126 . 127 128 . 131 132 133 134 135 136 139 143 144 145 146 147 148 150 152 153 154 156 157 158 160 161 162 163 164 165 166 167 168 169 170 171 172 173 174 175 176 178 179 180 181 182 183 184 185 186 187 188 189 190 191 193 194 195 196 ■ 197 198 202 203 204 2C6 207 » 208 . 210 211 213 214 • 216 217 lili 767.51 1,154.46 330.18 448.81 346.80] 1,325.46 216.89 34.68 25928 291.17 41.52 333.92 258.27 123.60 24.08 240.00 193.19 432.43 1,103.67 1,087.70 487.32 153.88 231.90 214.33 341.14 370.02 133.29 425.70 * 162.41 123.11 62.43 644.32 594.98 703.45 379.41 36.04 1,065.69 16.74 239.55 32.95 714.93 321.43 649.28 105.67! 206.79 622.161 10.11 j 111.31! 84.65 280.111 560.09 460.21 346.11 577.27 IZPLAČILA—PisbursesMata 62.20 151.70 75.00i 62.25 77.30 49.25 3235 11.55 61.90 62.70 148.80 301.80 116.85 37.80 45.75 87.30 49.60 180.10 192.45 100.70 15.55 316.90 3.75 191.30 34.15 L 201.65 22.25 24.00 97.35 Ji ___________________1 6.35 1.50' ...... i 252.501 85.45i! ____________________| 185.33 56.301! ....................j 302.34 J ............„.1 56.44 41.40l[ 84.101 II .................... 223.82 ..............| 146.071 L. 623.05! 157.20 .............| 108.88! 33.75!! ...............137.49! 34.1011 37.161 6.75 ... .......„....1 199.50i 48.85j .................1 390.881 116.05 , _______________ j 390.731 113.95! ...........I 380.841 ............... 213.95! 58.75| .................1 842.62 145.65 ............... 135.12! ! 52.35;! _________________ 309.33! 278.211 j ............. 329.59 114.85 ..............I 523.45' 148.30 ______________1 237.39 _______ 378.311 ................| 65.35 9.60 165.40 44.20 _________| 656.591 55.93! 108.93, 30.10 ................. 239.59 55.15 35.131 8.25! 9.01| 2.25! 547.58 76.44 _____254.38 67.15 ..............1 119.33 3525; 47.46 9.75 i .......... 205.21 48.95 250.93 .. r ..........j 250.00 60.85 ............| 279.50 52.15 _______J 408.00 .................1 246.14! _________420.10 94.74 ... „| 584.64 ...........| 466.38 168.10 .......... 558.731 159.55 400.25! ...........1 57.02 17.45 228.55! 69.00 ."...:.! 148.93, 39.60 ................1 1,130.00) 418.10 670.41 321.60! 93.80 ......| 461.05| 134.30! 185.331 56.70 ...................... v 35.62 14.50 ................"""' 2,178.05! 670.90i ..........| 146.101 14.75! 149.64 26.15! ......j 283.66 81.55 .......... 291.221 96.50 „...........| 145.151 80.55 16.50 ..........| 317.18 74:30| 96.89 21.75 42.34 11.25 ...... K ______j 149.56 50.051 i 208.28 2324 8.25 178.61 91 45.75 i 121.651 38.25 95.77 18.55 167.59 131.49 49.27 168.34 336.72 429.50i 352.911 50.15» 121.21 84.34 70.00 59.30 287.10 23.56; 136.77! 182.841 307.18, 52.84 81.851 69.75i 91.04 102.90 81.43, 2,000.00 1,000.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 1,000.00 500.00 1,000.00 100.00 100.00 350.001 $ 75.00 $ 300.00 100.00 29.00 110.32 76.00 257.31 86.00 1 2,000.00 2,000.00 50.00 50.00 200.00 1,000.00 1,000.00 30.00 27.00 69.00 31.00 60.001 80.00 40.33 14.55 10.85 100.00 100.00 ' 50.00 148.00 81.00 196.43 .00$ 25.00 25.00 25.00 25.00 12.14 75.00 25.00 25.00 25.00 1,000.00 500.00 32.35 34.70 53.75: 13.60 56.60 98.70 127.40 119.10 8.30 31.90 29.40 18.10 17.25 106.35 15.05' 52.50 59.05 15.90 28.65 16.75 26.30 25.40 15.00) 200.00; 150.00 200.00 100.00 100.00 200.00 100.00 75.00 50.00 26.00 I 30.00! 28.00 35.00 100.00 160.50 2.00 '36.00 167.85 I 46.66 151.99 8.86| 22.13 50.00 50.001 25.00 50.00 25.00 25.00 25.00 18.00 20.34 .57| I , 2.731 I I 1.56 15.35 31.50 32.001 9.33 30.00 30.00 26.001 50.00 36.50 31.00 25.00 25.00 25.00 12.23, 154.73 14.70 219 ______ ........... 220 .— 28.10 7.60 221 ....... .............. 47.89 12.75 Mi ............. 97.55 34.55 151.09 37.80 270.06 88.15 120.15 31.00 236 ...... ............. 202.60 56.40 237 ...... ............... 400.06 116.45 238 ...... ..........«... 84.84 19.35 40.08 825 244.86 73.70 68.52 248 ^..... ............ 249 ...... .............. 00.72 21.80 250 ...... ............ 82.04 23.80 28.46 5.75 500.00 50.00 100.00 «0.00 30.00 17.13 30.00 Skuoai .........1$47,135.34jS ft.anf7.ani $17,000.001$ 2,950.001$ 2,590.981$ 25.40!$ 538.00j 573 697 170 20! 168 767 144 t« 127 190 55 l4® Preostanek 1. avgusta 1942 l36, Prejemki: Prejeli od druitev...............................................................$47,135.34 ™ Obresti .................—........................................................... 10,551.24 »jg Najemnina ........................................................................... 1,963.64 Vsled navedbe nepravilne starosti doplačani asesment 39.78 ; Vrnjeni asesment 70 let starih.......................................... 41.52 Preios iz mladinskega oddelka ........................................ 1,132.03 ooy Oglasi ......................................................................... 43.40 2ii! Dobiček pri prodanih obveznici 75/JO 7] Posojila na certifikate........................................................ 498.59 i Obnovljena posojila na certifikate ................................. 99.29 - Dobiček pri prodaji posojila ............................................ 1,934.16 ! Vrnjena bolniška podpora.................................................. 4.00 Vrnjeni konvenčni stroški.......................................... 22.00 Vrnjeni stroški pri posojilih ............................................ 2.90—$ 73 82 603' 41 327 360 241 314 180 36 506 9 128 22 25.00 10.00 5.51 17 46 82 109 14 55 62 48 12 41 45 16 $ 79.29(| 27,819 $4,761,239.96 63,542.89 $4,824,782.85 Izplačila: Posmrtnina...........................................................................$17,000.00 Rezerva ............................................................................ 79.29 Poškodnine in operacije .................................................... 2,950.00 Bolniška podpora ................................................................ 2,590.98 Asesment 70 let starih....................................................L. 25.40 Izredna podpora .................................................................. 538.00 Nagrade za novopristopile ............................................... 429.00 Lokalnim zdravnikom zs preiskavo kandidatov(inj) .... 71.00 Porodne nagrade.................................................................. 295.00 Rezerva članov razreda "BB"............................................ 171.93. Zapadla posojila na certifikate ...................................... 612.50 , Dozorele obresti kupljenih obveznic................................ 197.50 Zguba pri prodanih obveznicah ....................................... 325.20 2fY Stroški konvencije .............................................................. 37,408.47 Kampanjske nagrade ........................................................ 240.00 Razni upravni stroški ........................................................ 6,993.36—$ 1171 r _ Preostanek 31. avgusta 1942 ..........................................................$4,754,855.22 69,927.63 318 62 o l 43 126, 356 237 i I)r. št. 211! 311! 20, 5 118, 91 | 175! 22 50' 145 85 311 55 80 22 95 168, 191 I 256 90, 455' 68, 229 225, FINANČNO POROČILO MLADINSKEGA ODDELKA ZA MESEC AVGUST, 1942 Št. čl. \ Ases. 1 ................... 226..................JS43.15 2 .................... 398.................... 8£2T 3 .................... 39.............r...... 6.95 4 .................... 108.................... 49.10 5 .................... 47.................... 1121 7 .................... 196.................... <70.63 8 11 12 13 14 15 16 17 20 21 23 25 29 30 32 38 40 41 39.. 51.. 26.. 7.. 36.. 37.. 5.. 1.. 14. 37.. 29. 149 | 42 .................... 68 255 43 155 j 44 242 45 36 i 47 87' 50 444!" 51 44 i 52 42, 53 145 55 14 56 4 57 3371 58 501 59 136 61 55' 62 23 63 79 i 64 6.00 21.34 9.77 1.50 7.35 5.70 .80 .15 3.00 525 8.80 91.................... 28.60 246.................... 45.85 49.................... 12.00 36.................... 8.91 15.................... 2.55 32.................... 525 46.................... 12.10 13.54 4.80 9.60 13.15 2.70 Dr. št. 160 ... 161 ... 162 ... 163 ... 164 ... 165 ... 166 ... 167 ... 168 ... 25.. 51.. 54.. 13.. 203.. 3.. 120.. 193.. 146.. 192. 27. 1.. 165. 22. 4. .......... 45.86 ........ 56.68 .......... 65.42 .......... 10.48 ...........15 .......... 36.06 .......... 7.37 ...........60 184.................... 40.80 65. 106! 65 ..........!!........ 114. —v............ 201 i 69 161 70 126' 72 293 74 133 j 75 312' 77 64! 78 364 79 314 80 218! 81 274' 83 .27 84 Ž91 85 335 86 33 87 110 88 77: 90 770 91 412, 92 169 93 261 : 94 87 95 16, 97 143 98 996 !01 111''03 85 104 141 105 146 108 128 109 51 110 144 111 56 112 23 113 72 114 125 115 12 118 72 119 51 120 55 122 17 123 86 124 58 127 .................... 111 24 '28 .................... 29 94 131 .................... 31 180 132 233 133 100,134 29 135 72'136 50 139 .................... 107. 40 143 .................... 45. 30 144 .................... • 55. 144 145 .................... 33. 20 146 .................... 106. 78 147 .................... 29. 104 148 .................... 108. 1571150 .................... 127. 24 152 .................... 73 421 153 .................... 134 34! 154 .................... 4 40 156 .................... 97 48! 157 46 158 13 56.................... 154.........„......... 5.................... 11.................... 13.................... 183.................... 87.................... 54.................... 226.................... 6.................... 8.................... 66.................... 56.................... 4 4.................... 1.................... 12.................... 63...........V........ 6.................... 36.................... 4 5.................... 21.................... 2.................... 35.................. 48.................... 38................... 104.................... 20................... 199................... 30................... 50................... 100................... 28................... 145................... 15................... 83................... 6................. 43...............i... 87................... 1................... 74................... 1................... 18.93 51.70 2.25 2321 50.00 1.20 3.00 1.95 40.38 27.79 10.85 72.73 170 :................... 171 ..................„ 172 .................... 173 .................... 174 .................... 175 .................... 176 .................... 178 .................... 179 .................... 180 ................... 181 .................... 182 .................... 183 .................... 184 .................... 185 .ua...vuuLJ.it 186 .................... 187 .................... 188 .................... 189 .................... 190 .................... 191 .................... 193 .................... 194 ................. 195 .................... <96 .................... 197 .................... 198 .................... 202 .................... 203 .................... 204 .................... 206 ................... 207 ......... 208 .................... 210 .................... 211 .................... 213 .................... 21 4.............. 216 .................... 217 .................... 218 ...........H........ 219 ................:.. 220 .................... 221 .................... 222 .................... 224 .................... 225 .................... 226 ................ 232 .................... 235 .................... 236 .................... 237 .................... 241 .........,.......... 242 .................... 243 .................... 246 .................... 248 .................... 249 .................... 250 .................... 251 .................... IZGUBLJEN ZLATNIK (Nadaljevanje s 3 strani) na tako razkačilo, da je vstal in odšel jezen iz svoje sobe brez slovesa pustivši goste pri mizi. Toda tudi ti so drug za drugim odšli domov in jezno pri odhodu pogledovali Lebeaua, češ, da je on zlatnik ukradel, ker se ne pusti na noben način preiskati. Od tedaj ga je vse črtilo in preziralo; na cesti ga ni hotel nihče več pozdraviti; Lebeau je postal vsled tega "črna" ovca v javnosti in se je vedno bolj, in bolj pogrezal v bedo, posebno še potem, ko mu je žena vsled žalovanja umrla; tako je bil popolnoma prepuščen usodi in samemu sebi. Čez nekaj let zatem, ko je postal ta slučaj že legendaren, je Grandin dal popraviti svojo hišo. Neki delavec je med tem našel pogrešani zlatnik, ki se zaril ali skril v špranjo lesenih tal one sobe, kjer se je pred toliko leti nazaj vršila slavnostna večerja veteranov. Ta slučaj je lastnika hiše, Grandina zelo osupnil in dokazal, da je Lebeau v resnici nedolžen, ali nekriv tatvine onega zlatnika. Takoj se je podal k Lebeaunu z nepričakovano novico o najdenem zlatniku in ga prosil odpuščanja, rekoč: "Ti si znal, da nimaš zlatnika pri sebi, čemu se pa nisi pustil preiskati?" Že precej postarani in revni Lebeau je zrl Grandinu jasno v oči ter mu odgovoril: "Zato ne, ker sem bil tat, toda ne zlatnika . . . Moja družina ni imela že več tednov dovolj jesti, zato sem si med pogovori isti večer z bogato obložene mize skrivoma napolnil svoje žepe z jedili in jih nesel domov mojim lačnim otrokom." -o- KDO JE KRIV? (Nadaljevanje s 4 strani) 92!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 17.60 jete to, kar oče ne dovoli. Ma- H.................... 15 501 ti nesrečne utopljene deklice 22!!!!!!!!!!!!!!!!!!!! 4.80 ni grešila zato, ker je hčerki 32.................... dovolila v čoln. To samo na seli!""!!!!!!!!!""" i!65 bi ni nič hudega. Grešila je s 23.................... 195 j tem, ker očeta, oziroma svoje- 16.!!!!!.!!!!!!!!!..!. 9.06 moža ni podpirala v njegovi že- 162................... lji. Torej mati, če se tudi ne 17..!.!!!!!!!!!!!!!!!. 4!65 | strinjaš s tem, kar oče ukaže 13....................J/;^ otrokom, dokler se ne gre za Št. čl. Ases. 44.................... 14.56 5.....................90 207.................... 30.25 157.................... 36.47 67..................0 33.00 185.................... 45.57 29.................... 6.65 5.....................90 23.................... —.— 371...........:........101.95 65............. 30............. 33............. 63............. 85............. 3 3............. 3 4............. 14............. 26............. 24............. 79............ 6............ 40............. x 16........... 44............ 1............. 55............ 22............. 9............. 73.................... 12.60 60........:........... 10.45 139.................... 24.85 16.17 5.75 10.20 9.80 13.25 5.55 17.83 2.30 15.41 5.70 19.80 .90 7.10 8.15 9.30 .15 10.48 3.35 1.65 91. 9. 19. 19 22 13. 132 4 54.45 1.65 3.20 3.30 3.85 1.65 57.71 .60 2.50 18.01 13.03 6.60 .15 2.70 12.84 .90 7.57n| 12.33 2.85 .60 8.73 12.58 8.07 19.40 10.08 50.72 4.60 13.26 18.66 6.99 30.90 3.35 14.20 .90 9.72 19.24 .30 17.94 .15 24.69 6.32 ...................... 6.68 14 2 25 Preostanek 31 .45 30.......... 40.......... 53.......... 7.......... 26.......... 3 7.......... 10.......... 3 8.......... 36.......... 25.......... 32.......... 2.......... 25.......... 15.......... 3.......... 8.70 10.51 12.62 14.58 5.94 9.30 5.25 7.80 5.19 6!91 6.75 .45 10,431 $2,415.90 Dohodki: Preostanek 1. avg. 1942 ........$242,3/1.55 Prejeli od društev ................ 2,415.90 Obresti .................................. 27008 $245,057.53 Izplačila: __ Posmrtnina ........$1,050.00 Kredit za prestopile v odrasli oddelek .... Prenos v odrasli oddelek — Rezerva članov (ic) razreda "BB" . Prenos v odrasli oddelek — Stroškovni sklad za mesec julij '42 57.74 392.22 739.81—$ 2,239.77 2................... 48................... 7................... 58................... 1.05! 11.93 18.66 21.23 9.55 11.98 21.18 5.30 19.60 _i 21.58 28.4\ ' 149.................... 24.63 20.................... 3.15 avg. 1942......$242,817.76 JOSIP ZALAR, gl. tajnik. -O- SHOOT STRAIGHT With Our Boys! buy vvar bonds svojega "steady" (fanta, s ka-14 terim redno hodi večkrat na 2g teden ven na plese in v gledali-64 ' šča in Bog ve kam še). In kadar ^ je enkrat "steady," potem si dovolijo vse. Povejte mi, starši, ali je to dobro? Povejte mi, če ni resnica, da s tem postanejo otroci svojeglavni, čmerni 23 in neubogljivi ter brezbrižni v verskih resnicah. Molitev in sv. zakramenti jim niso ljubi, za dom in za starše se malo brigajo in vse noči hočejo biti skupaj, ali v gledališču, ali na plesu, ali pa kje v avtomobilu na samem. Povejte mi vendar, če-, mu naj ima 15-letno dekle že "svojega" fanta?! Boste tukaj morda rekli: "Saj jim branim, pa me ne poslušajo." Seveda vas sedaj ne poslušajo, ker ste bili sprva tako nespametni, da ste bili še morda ponosni, ko se je premlada deklina začela shajati s fantom noč za nočjo in ostajati zunaj, večkrat do ranega jutra. Ali je potreba, da so mlada dekleta od 14. pa do 17. leta že skoraj vse spar j ena, ko vendar na možitev ni misliti? Kadar je dekle enkrat v letih za možitev, to se pravi, kadar je preko 18. leta, tedaj naj ima svojega "steady," če je fant pameten in še tedaj je treba otrokom dati mero do kdaj smeš biti odzunaj in v kakšnih okolšči-nah. Vsa ta nespametna ideja, da morajo že v nežnih letih biti naši otroci sparjeni, prihaja največ iz naših poganskih nazorov, kjer se §matra človeka za žival in nič drugega. Boga ni, duše ni, večnosti ni, pekla ni ... torej je vse dovoljeno. Človek naj se telesno nasiti, predno pogine. Pa četudi vpošteva-jo samo točasno življenje, niti zato ni taka vzgoja prava, jih niti za ta svet ne dela srečne. Če bi bili srečni, bi ne bilo toliko samomorov med mladino. Teden za tednom beremo, kako si jemljejo življenje v letih, ko bi vendar morali biti vsi polni živahnosti in pravega, nedolžnega veselja. Vse to je posledica vzgoje, ki gleda samo v časno, vi starši pa morate misliti tudi na večnost in pripraviti vaše otroke za oboje. S tem pa ni rečeno, da mladina ne sme imeti svoje primerne zabave. Tudi ne mislim trditi, da deklica in dečki iz višje šole ne smejo biti skupaj. Smejo, toda pod nadzorstvom in NE in še enkrat NE po cele noči SAMI, po cele noči do ranega jutra po plesih, v avtomobilih, vedno z enim in istim, kot da ima biti že jutri poroka. Nekateri starši se tudi prav malo brigajo, s kom se njihovi otroci pečajo. V Ameriki smo pomešani z drugoverci. In če je eden druge vere, je lahko še tako dober, v družbi to ne bo dobro, ako pride do poroke z drugovercem, ker protestanti katoliških običajev ne poznajo in večkrat tudi nočejo poznati. Če so pri tem nekatere izjeme, so to le izjeme in nič drugega. Je pa resnica že od nekdaj, da jabolka v tujem vrtu zgledajo veliko boljša in sladkejša, kot pa ona na domačem vrtu. Tudi ne smete misliti, starši, da vaši sinovi in hčere niso taki in jim torej lahko vse zaupate. Človek je človek, otrok je otrok, brez izjeme vsi otroci, zlasti v mlajših letih potrebujejo čuječno-sti od strani staršev. Neizkušeni so. Sveta ne poznajo. Vi ga pa poznate. Zato varujte vaše otroke zlasti v letih, ko se zač- važen princip, ne delaj zoper očetov ukaz. Če misliš, da je oče pretrd ali pa premehak z otroci, pomeni se z njim osebno in dogovorita se, da bosta, že na en ali na drugi način zapovedovala enako. Kjer oče vleče na eno stran, mati pa na drugo, tam bodo otroci prav kmalu šli čisto po svojem, šli bodo za nazori sedanjih poganskih časov in to ne bo dobro za vaju. Ne mislite, da je vse, kar se dandanes godi "moderno," "napredno" in kakor pravite "O. K." Sedanji svet se bore malo ozira na^ božje zapovedi. Pred kratkim sem bral, kako se je 14-letna deklica pritoževala, da ji mati ne pusti zvečer ven z njenim "boy friend," (po domače ljubčkom). Videl sem tudi v listu, kako iščejo v Chicagu 14 letno "ženo," ki je od- j ne j o prebujati in se zanimati šla pred nekaj tedni na obisk k! za drugi spol. Pred vami naj svojemu možu, ki je pri vojakih, in od takrat naprej ni čul nihče več o njej in tudi do svojega moža ni prišla. Čital sem, kako je nedavno tega neki fan- se zbirajo, pred vami naj se zabavajo, pa naj bo to moderno ali pa ne. Pravilno je tako, koristno je tako, dobro za vas in za vaše otroke je tako. In no- te iz višje šole ustrelil svojo benega parjenja ne pustite, do-"izvoljenko," ker se je bal, da 1 kler dekle ni v letih za možitev, mu jo morda kdo drugi prevza- j Vedite, da je vaši 15-letni Špe-me. Ustrelil jo je v gledališču. kot Pa nam ni treba hoditi nikamor. Doma vidimo, kako ima lici toliko treba "steadya vam pozimi sončnika. Še pridem, pa če me "lajka- že skoraj vsaka 15-letna deklina te" ali pa ne. peter pavel glavar lanspreški gospod ZGODOVINSKA POVEST Spisal dr. Iran Pregelj "Molči, mi, ti jezik zlodjev, se je shodil mož. "Naš gospod so pošteni, da sam sveti Peter v nebesih ni bolj." "Ali sem rekla, da ni pošten?" je ugovarjal ženski glas. "To povej, zakaj so ga položili na njegov prag." , "Coprnica," je viknil mož. Ženski glas ni odgovoril. Mla da mati v grmovju se je oddahnila. Zdaj ji je odleglo. Vedela je, da so otroka našli. Ko pa je pomislila, kako se ji je primerilo, da je otroka odložila prav na župnikov prag, se je lahkomiselno nasmehnila in mislila: "Saj ga nisem nalašč. Je že Bog tako hotel. Ubogi moj čr-viček, mu bo morda zato bolje na svetu." "Pa saj ne bo vedno pri tujih ljudeh. Zdaj bom šla spet v službo, hranila bom, bogata bom. Seveda, ženiti se ne bom mogla kar tako. Nič ne de. Toliko bom imela, da se vrnem v Komendo in vzamem sina k se-bi" . še je ugibala o bodočnosti. Potem je začutila lakoto in je razvezala ruto, kjer je hranila denar. Nato je odločila: "Čez Kamnik grem, kakor na božjo pot k svetemu Primožu, da me kdo sumil ne bo." Dvignila se je okrepčana in pomirjena. Želja po jedi in pijači jo je obšla živeje. Previdno je hodila po nenaseljenih potih proti Kamniku. Misel, da je otrok pri ljudeh in da ga župnik ne bo zapustil, jo je vse bolj krepila, da ni že skoro. čutila več niti sence one žalosti, ki jo je bila prevzela po noči. V topi lahkomiselnosti svoje mlade krvi, ki jo je bilo spridilo udobno življenje v gosposkih službah, je okrevala pre-čudno hitro. Skoro bi se bila smejala. Proti večeru je prišla v Kamnik. Stopila je v krčmo. Imela je denar, ki ga ji je bila dala teta v Ljubljani na pot, ko jo je vrgel na cesto njen mož, ljubljanski birič. Gostilničar-ka ji je postregla in spraševala. "Na božjo pot?" /'Na božjo pot k svetemu Primožu, zdravja prosit možu, ki boleha že leto in dan." "Joj ti meni, ali je še mlad?" "Star je. Petdeset let ima." "Rada ga imaš, da mu greš zdravja prosit. Mlada si, vdovo bi te marsikateri vzel, če ti umrje, še mlad bi te vzel." "Morda bi me vzel!" Smejali sta se. Vstopil je mlad voznik in prisedel in se je zvečerilo. žena, ki je rekla, da gre romat za moža, je bila še veselejša in je z iskrimi očmi pogledovala vozniku v lice. "Kaj boš pri svetem Primožu," je govoril, "tudi Mati božja na šmarni gori nekaj more. Lej, za vozim te do Ljubljane. Noč je lepa, boš videla, kako to grejo moji konji." Mlada žena se mu je nasmehnila. Obšla jo je misel na onadva, ki ju je videla po noči voziti se iz Mengša. "Spodobi se ne," je rekla mehko. "Pa se," je' odvrnil, stegnil roko po njeni in vprašal: "Kako ti je ime?" "Meni?" je vprašala zmedeno za hip in rekla: "Pa mi reci Katrica." "Katrica," je stisnil voznik njeno ro,ko. "Popelješ se z menoj . . ." Ko je sedla z mladim voznikom na voz in se odpeljala, je zamrmrala krčmarica zanjo: "Na božjo pot ne gre in moža nima in še lagala se je . . ." II. Najdenček šempeterski župnik Rogelj je bil vstal, se prekrižal in segel z rokami v vodo, da bi se umil. Pri tem se je župnik nehote moral zasmejati. Spomnil se je svojih sanj. "Beštja, ali je to komu podobno, da sanjam take norčavosti? Pa da sem bil Abraham, ti, moj ljubi Bog, oča Abraham, in mi je bila v šotoru priletna Sara in je sam Gospod k meni namenil poslanca svojega, rekoč: Glej, sina boš dobil. Ne, od Boga jih nisem sarijal teh sanj; iz hudiča norčavega pač, iz hudiča." Župnik si je vrgel pri zadnji mišljeni besedi vode v obraz in ga je zaskelelo in se je domislil svoje bolezni v očeh, ki mu je že tretje leto trdovratno nagajala. Zaradi očesne bolezni se je bil odrekej oskrbništvu viteške komende, ki mu je neslo prej letnih 40 dobrih goldinarjev. Ob občutju bolečine v očeh je župnik pozabil jutranjo vedrost iz sanj, in je vzdihnil vdano in pokorno: "Nočem mrmrati, Gospod! Sprejel bom, kar pošlješ, če boš dopustil, da oslepim, sprejel bom vdano. Naj bo za grehe, za napuh in lakomnost, ki smo je vsi polni, jaz in moje ovce in še celo patron moj, žlahtni vitez Peter Jakob. Kakor je božja volj^, naj pa bo, sprejel bom vdano. Gospod Bog, moja luč, moja moč!*" Tako je pomislil in premagal slabost mesa in je spet mislil na sanje "Poskušnja bo povedala, je odvril kmet. "Vedno svojo ženeš," se je tedaj razgrel župnik, "tak si kot ste vsV če ni po starem, pa ne marate. Zato pa je tako, da jeseni nimate ne sadja, ne ajde, ne orehov, ne medu, kvečemu nekaj veder motnega i mošta •— fej! Tepci ste." "Gospod," je dejal kmet rahlo užaljeno, "saj Vas rad poslušam, pa zdaj se mi mudi. Ne zamerite." "Kaj bom zameril," je dejal spet dobrohotno župnik. "Le pojdi, pošljem hlapca, da ti bo pomagal, ali pa deklo, da bo trosila." "To bi mi pa res ustregli." "Da ne boš mrmral, češ, da sem te zadržal. Srečo!" "Srečno!" župnik je gledal nekaj hipov molče za kmetom, ki odhajal na košnjo, nato je zaklical za njim: "Ti, Jeras! Kamilice so pa tudi za nič za moje oči. Zdaj vidiš, da nič ne veš." Kmet ni odgovoril, župnik je mrmraje odprl brevir," se prekrižal ter pokleknil pred razpelo na klečalnik in je menil bridko: ''^Zdaj vidiš, Kifi^ni kaj sem! .Kmet sem, čebelar in čenča v prvi jutranji uri in šele potem mislim na Te in Tvojo sveto službo. Usmiljenje imej, Gospod, z menoj!" Poglobil je glavo v roke in molil. Potem je vstal in hodeč po sobi molil polglasno iz brevirja. Nekajkrat je posluhnil zagonetnim glasovom, ki jih je bilo čuti in mislil pri sebi: "Ali je mlado pse ali pa je otrok! Kdo neki mi pestuje okoli hiše?" šel je nevoljen in zaprl okno. Potem je domolil in odprl knjigo, kamor je zapisoval maše in je mrmral: "Za Kocjana ni, za Uršo bo danes, Bog ji daj mir." Šel je iz spalnice in po stopnicah v pritličje ter^topjl^jkuhi-njo, ki je prijetno cf&ala' po mleku in masti. Hlapec in dekla sta *edela za mizo in zajemala iz velike sklede. Ko je župnik vstopil, sta se dvignila in voščila dobro jutro. Pri ognjišču je stala žup-nikova sestra, ki se je naglo obrnila in dejala rezko: "Tri kure so preč. Pa v eni sami noči." "Lisica ni," je menil hlapec. "Ni ne," je rekla dekla. "Če ni lisica je pa dehor," je viknila kuharica. "Tri kure so preč. To je, kadar ima človek take posle." "No, no, no," je dejal pomirje- valno župnik. "Kar je, je.. Kriv ni tu nihče. Bomo videli, kako si bomo pomagali, da vnaprej ne bo take morije." Stopil je iz kuhinje na dvorišče; hlapec, dekla in sestra kuharica so šli za njim. "Tu se je splazila notri," je kazal hlapec v zidni luknji. "Samo en močan skopec je treba, pa bo mirA "Bomo kupili skopec," je rekel Rupnik. V cerkvi je pozvonilo k maši. Takrat je rekla rekla: "Bog nas varuj, kje pa joče nekako v otrok?" ženi sta posluhnili. "Bog ve, da joče," je rekla župnikova sestra. "Le iščite ga, če ga najdete," je menil rahlo zbadljivo župnik, "saj to je vajin posel, ne pa moj Šel je skozi vežo proti vratom, ki so držala k cerkvi in mu je hipoma zopet prišlo v spomin, kako neumno je sanjal po noči Zdaj je odpahnil vrata in odprl. Na stopnici pred njim je ležalo dete vse zaripl0 v obraz od joka. (Dalje prihodnjič.) POŽIGANJE SLOV. VASI (Nadaljevanje s 1 strani) 3. — Dne 16. ali 17. decembra 1941. v Nemenu, 5 hiš. 4. — Dne 24. dec. 1941.: Ostrešnikova hiša. 5. — Vmesecu decembru neko hišo v okolici Škofje Loke. 6. — V letu 1942. izletniške in planinske koče na pobočju Stola v Radovljiškem okraju in Stor žiča v Kranjskem okraju. Razne prireditve Jednotinih društev 10. oktobra: Društvo Marije Pomoč Kristjanov št. 165, West Allis, Wis., priredi domačo za bavo v Kraljevi dvorani. 25. oktobra: Društvo sv. Petra in Pavla, št. 64, Etna, Pa., bude obnašalo 40-godištnjicu u Hrvatskom domu, 110 Bridge St., Etna, Pa. 24. novembra: Društvo Marije Čistega Spočetja, št. 81, Pittsburgh, Pa., 45-letnica obstoja in blagoslovitev bandera Program v Slovenskem domu na 57. cesti. Ostala društva, ki imajo tc sezono tudi kakšno prireditev ia programu, naj nam izvolijc naznaniti.—Uredništvo. Ali imate že kakega novega kandidata za prihodnjo sejo 7 Pristopajte h K. S. K. Jednoti! Pozor lastniki hiš v waukeganu in norih chicagu, ill. Predno hočete svojo hišo inzulirati, vpoštevajte sledečb važne točke: Ali se bo inzulacija izvršila z najboljšim blagom in za kako ceno? Mi vam to lahko izvršimo po jako zmerni ceni in vam tudi garantiramo, da bo prvovrstno ali A-l delo. Vprašajte torej tudi nas, koliko bi inzulacija veljala, ter primerjajte potem ceno z drugimi za onako delo. Informirajte se o našem delu tudi pri svojih sosedih in prijateljih. ^ Čemu plačevati 50% več kakor je isto vredno, če se obračate na kake zunanje agente? Inzulacija v hiši vam štedi kurjavo, kdor kuri z oljem, bo isto tudi kmalu racionirano. Dajte torej to izboljšavo pri hiši ZDAJ izvršiti! Za najboljše delo pokrivanja streh, obitje hišnih sten (siding) in inzulacijo se obrnite na: terlap r00fing, siding & insulatton co. 571 So. Elmwood St. Waukegan, 111. Telefon: Ontario 7295 REV. C. GOSAR UMRL (Nadaljevanje s 1 strani) Pokojni Ciril se je odločil za službo pri železnici Pacific Trunk line, po nekaj letih pa je sprejel službo bančnega uradnika v Liberty Bank, Buffalo, N. Y. Pa v vseh teh letih je imel pred očmi poklic za duhovniški stan. Pridno je delal in varčeval, da bi si prihranil za študiranje. Že v zreli dobi 35 let se mu je izpolnila njegova želja, da je zopet nastopil svoje študije, katere je z izvrstnim uspehom dokončal v kolegiju St. Bonaventure, N. Y. Kakor je vse svoje življenje živel v skromnih razmerah, tako si je želel tudi kot duhovnik posvetiti svoje delovanje siromašnemu ljudstvu Ta njegova želja se mu je v polni meri izpolnila. Par tednov po njegovi prvi sv. maši, 27. decembra, 1931 je bil nastavljen zaporedoma na treh kaplanijah mesta Kansas City, Mo. Po treh letih je dobil službo župnika v samotni farmar-ski naselbini Cedron, Mo. Vsa fara je štela 37 družin. Celoletni dohodki so znašali ne čisto $50. Bil je pa nad vse srečen, ko je videl, kako so mu ljudje vdani. Ko je po šestih letih bil prestavljen na boljšo župnijo, se je le s težkim srcem ločil od dobrih faranov. Samo dve leti mu je bilo usojeno delovati na novi župniji. Nenadna smrt ga je pobrala, ko je imel vse polno načrtov za delo za svojo faro. Dne 11. septembra se je nenadoma raznesla žalostna vest, da je umrl goreči in svetniški župnik Marije Snežne v Missouri. Vse svoje življenje je h«tel biti nepoznan svetu, posvetil je svoje življenje delu za neumr-joče duše in svojemu lastnemu posvečen ju. Zato so mu pa izkazali vredno priznanje z veličastnem pogrebom, katerega so mu priredili. Po cerkvenih ob- PRfPOROClLO Članstvu naše Jednote in ostalim rojakom se priporočam za izdelovanje notarskih izjav in potrdilo v slovenskem ter v angleškem jeziku; tako tudi za informacije glede dohodninskega davka (Income Tax). V takih zadevah obrnite se na: ~ JOSEPH ZORC 1045 Wadsworth Ave. North Chicago, lil. Y Telefon: N. C. 564) (Adv. No. 38-41) redih je bilo njegovo telo prepeljano in položeno k večnemu počitku na pokopališče sv. Andreja v Tipton, Mo., kakor je bila pokojnikova želja. Pokojnega gospoda Gosar j a delovanje je bilo izključno med tujim narodom, pa pri vsem tem je bil zaveden Slovenec, ki se je živo zanimal za usodo svojega naroda. V njegovi knjižnici je bilo lepo število slovenski knjig razne vsebine. Ameriška Slovenija žaluje nad preranim grobom enega svojih plemenitih in vernih sinov. Od znane Gosarjeve družine pokojnika prežilja osamljena sestra Vida Gosarjeva, ki je zadnjih 24 let oskrbnica hiše pri župniku fare sv. Križa v Bridgeport, Conn. Blagemu pokojniku želimo sladek počitek po njegovem napornem in trudapolnem življenju. _ BUY U. S. DEFENSE BONDS! AH ste Vi točno o vsem informirani, kot o novih zakonih, o tem in onem in o vseh dogodkih v svetu—Če niste, gre marsikaj mimo vas, kar bi morali vedeti in o čemer bi morali biti poučeni. Vse to vam nudi slovenski dnevnik 'Amerikanski Slovenec' 1849 West Cermak Rd. Chicago, 111. Naročite si ga in potujte z njegovo tiskano besedo po svetu in poučujte se o raznih dogodkih v svetu. Stane letno samo $6; polletno $3; za Kanado in Chicago $7 letno in za pol leta $3.50. Pišite čimpreje na upravo lista, da ga vam prične-mu pošiljati. Ne bodite brez dobrega lista v hiši. Ne dopustite, da bi drugi preje zvedeli vse važne stvari, kakor vi. BUY U.S. DEFENSE BONDS! 1 i s Ameriška Domovina je VLOGE v tej posojilnici n varovane do S5.000.00 po Pederal Savings & Loan Insurance Corporation. Waahinrton. D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge. Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St Clair Ave. HEnderson 5670 Clevelanri. Ohio Preizkušena zdravila proti glavobolu MandeFs Headache Tabs 1. Ustavi glavobol 2. Uredi želodec 3. Ojači živce 4. Odpomoč ženskemu zdravju CENA 50* mandel drug store SLOVENSKA LEKARNA 15702 Waterloo Rd. CLEVELAND, O. Pošiljamo po pošti Lastnik te lekarne je član dru-štva sv. Jožefa št. 169 KSKJ i slovenski dnevnik ki izhaja v Clevelandu vaak dan razen ob nedeljah in praznikih V njem dobite vse najnovejše svetovne novice, zanimive dopise in lepe romane. Naročite se- na ta dnevnik, ki vam bot zvest tovariš ob dolgih večerih. AMERIŠKA DOMOVINA 5 ^ je slovenska unijska tiskarna, ki izdeluje vsakovrstne fc * tiskovine, točno in lično, pa po zmernih cenah. t. 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 'JI Lahko se zavarujete proti slabim časom, ako TAKOJ kupite 80 akrov zemlje in sicer v državi Wisconsin, 14 mil j severozapadno od naše znane farmarske naselbine Willard, ali južno od naselbine Stanleg, Wis. Ta zemlja fe oddaljena tri milje od katoliške cerkve, šola je blizu. Ob zemlji je lepa cesta. Zemlja je poraščenci t drevjem in stane samo $500.00 (pet sto dolarjev) Številno drevje je veliko več vredno, kot je označena cena; cena je tako nizka vsled tega, ker je lastnik umrl in dediči hočejo denar. Proda se štiri komplekse tega zemljišča po 80 akrov, kar se vse skupaj drži; proda se samo za gotov denar. Zemljiški papirji so vsi postavno urejeni. Za nadaljna pojasnila pišite na naslov IGNAC ČESNIK, Licensed Real Estate Dealer _Baraga Point, P. O. Willard. Wis. (Adv. No. 38, 3«, 40) 23485323482389539153484853484848534848485353535348534848535353 53894823484848535348235353534848484848534853485353532353234823 48232323534853534823485353535348535323485353535353535353538991485348534848485353485348535353234853 2353235353532353234823535323482323534823905353485353535353484848235353234853235353482353535323235323 na mornarica vas Enif največjih bojnih sil v Zedinjenih državah je bojna mornarica. Ne samo, da var je naše obrežje pred sovražnim napadcm, ampah je poiskala sovražnika tudi v njegovem lastnem gnezdu. Silna je naše. bojna mornarica toda še večjo potrebujemo. Potrebujemo več ladij in Več moštva. Zato je mor narica odprla več novih rekrutnih postaj, kjer se prigla šajo naši fantje 1: mornarici. CUjTaf €l*toclittii> £A££liJjlAlI£l V Th« Unlt«d Stat«a N*ry r«««lna our tradltlonel flrat lin« of defenae.r •f • v ■•«■ 4 - - Our gallant Blu« Jackata, c«rrying the battle to th«~ene«y ln ali parta of thk vorld, ara derotlng thalr Uto protect w. and Aa^lt—p^the^rlUl aea Unea open. __j To dothe*Job^expeoted of the« tka W«ry met have «ore »en.^ VHZRCASr*tha"CleTeland Nary Recrultlng Dlatrict la aeked to fnralab ten theuaand aen betveen the age* of eeTenteenend fiftj yeara /'mORlIs^a*Mar/'racmltln* drlre haa been aohaddled to tak« plM« froa September lat to Ootober 27th, 1942 - KAVT DAT.f* — ^ ___ ___ _ t. . TKlRtrORX7 l^rrenk" LeuaoheT Mayor of th« >j City"of CleTeland. h«r«by proolal« th« period fro» Septeaber lat t« October 87th, aa a period of lnteaalT« NAVT reoroitlns ln CleTeland.jT /I 'oa ll^u pon*a ll*p«tr1ot1 o^olrlo and fraternal organi aet Iona, nevapapera, radio«, and other organa of , pubilo oplnlon ln CloT«land, to land th«lr Mil aid and ooop«ratlop ln «rery »anner poaelble to aake a «uoc««s of thla lndlap«naabl«^Bndarta>an<^ TO UR NAVT TODA« ^TSN THOUSAHD por victort* ŽUPAN FRANK J. LAUSCHE je topogledno izdal proklamacijo, v kateri apelira na vse prebivalstvo za sodelovanje, da bi bila kampanja kar najbolj uspešna. NOVIH MORNARJEV SE MORA PRIGLA SITI V CLEVELANDU V 60 DNEH! fantje, misusite $1 domovina vas nujno potrebuje! ■t 1». I ' • v " v , Y' » , ■ '»-.J CNO "GLASILO K.S.K. JEDNO OGLAS JE DALO oblak, zefran roll first balls to start steve bovvling season k a y j a y lass tallies 11 strikes, hits 279 toblast lorain reooro officials get joliet men s pin circuit off to smooth start PUEBLO JOES PLAN PIN CIRCUIT - Pueblo, Colo. — St. Joseph's Society, No. 7, will hold its first fall meeting the first Wednes-aay in October, Oct. 8, at 8 p. m. in the lodge club rooms. All members are requested to attend since the bowling committee will make plans to open the bajl bovvling season. At least six teams are to be form-ed. Due to the loss of so many last year's bovvlers who were inducted into the armed forces of our country, the committee \vould like to have some of the older members present at this important meeting. Let's show our boys that we'll keep 'em rolling. So lintil October 7th, it's so long. ' Nick J. Mikatich. NEWS OF BROOKLYN SERVICEMEN HERE*S A PINCER MOVEMENT WE CAN ALL USE ON THE AXIS! GIVES CONVENTION REPORT La Salle, 111. — Mrs. Anna Klopcic, a delegate to the rec-ent KSKJ Convention in Chicago, read her report at the last meeting of St .Ann's Soci-ety, No. 139. It vvas agreed that meetings will hereafter be heid Wednes-day e v e n i n g s, follovving the Prayer Front Devotions. All members are requested to attend the next meeting, Wednes-day, Oct. 14. Marie Plantan.