Poštnina plačana v gotovini. 50. štev. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št. 7. — Telefon št. 77. V Ljubljani, 13. decembra 1923. Posamezna številka stane Din 1. Leto V. \ kTJ NflRODNO-SOCIJflLISTICNI TEDNIK Naročnina: 4 Din., za inozemstvo 6 Din. na mesec. Izhaja ob petkih. Popačeni nacijonalizem. In prišli bodo med vas volkovi v ovčji obleki... Nacijonalizem je dvojni: resnični nacijonalizem, ki izvira iz ljubezni do svojega naroda in ki mu vsled, tega tudi ne manjka socijalnega obiležja, in popačeni ali profitairski nacijonalizem, ki si ga brez ozke zveze z žepom ne moremo predstavljati. Naša stranka, ozir. strokovna organizacija, dokler stranka ni obstojala, je že tik po prevratu stala v boju s privandranimi nemškimi podjetniki in uradniki, ki odjedajo na naših tleh kruh domačinom. Takrat so bili na vladi demokrati in soci-jalni demokratje. Prvi so na ljubo drugim kot internacijonalcem vsepovsod ščitili nemški element. V času torej, ko bi se z Nemci povsod lahko popolnoma pomedlo, so demokrati protežirali Nemce. Opozarjamo na boje, ki smo jih imeli z Nemci skora v vseh industrijskih centrih. Vse naše intervencije pri tar kratnem podpredsedniku deželne vlade dr. Žerjavu in ministru za soc. politiko dr. Kukovcu so bile brezuspešne. Demokrati so nas smatrali za naivneže, kadar smo jih opozarjali na nemško nevarnost. Bili soi mnenja, da se nam v narodni državi ni bati Nemcev in da je vsled tega tudi delavska organizacija na narodni podlagi nepotrebna, češ, da delavstvo spada v internacijonalo. To so demokrati delali kljub temu, čeprav so vedeli, da je bila internacijonala posebno ob naši severni meji skozinskoz nern-škutarska organizacija, vodena iz Gradca in da je v prvi vrsti njena krivda, da je na bivšem Štajerskem toliko pro-tinarodnih elementov. V kake razmere smo zašli vsled takega postopanja demokratov v objemu s soc. dmeokrati, dokazujejo najbolj sedanji dogodki, ko se Nemci povsod šopirijo in preganjajo naše delavstvo tako, kot v bivši Avstriji. Navedli bi lahko nebroj konkretnih slučajev, ki potrjujejo »nacijonalizem« demokratov. V naslednjem prinašamo najnovejši slučaj, ki je naravnost kričeč. Na Polzeli ima naša organizacija hude boje s tamkajšnjimi Nemci v tovarni Wildi. Na pritisk privandranih Nemcev Lakotta in Posta sta bila odpuščena tovariša Artnik in Pocajt, kot narodno - zavedna delavca,, ker sta se organizirala v narodni organizaciji. Ker z vsemi naštetimi intervencijami pri pokrajinski in centralni vladi nismo uspeli, da ‘bi se krivica popravila, so se delavci tamkajšnje tovarne obrnili na »Orjuno« v Celju s prošnjo, da bi ona nastopila proti Nemcem in napravila red v tovarni. Celjska Orjuna jim je to tudi obljubila in se je obrnila z dopisom od 28. okt. na Narodno so-cijalistično stranko v Ljubljani za informacije. Ker spada to vprašanje v delokrog strokovne organizacije, je NSS odstopila dopis Narodno - soeijalni strokovni zvezi, katera je dne 30. okt. obširno odgovorila na dopis Orjune in priložila vse prepise, tičoče se te zadeve. Po tistem času je vsa zadeva zaspala in Orjuna ni več ničesar podvzela, četudi je pri njej tov. Artnik večkrat interveniral in prosil odgovora. Naenkrat pa se je stvar pojasnila in sicer s sledečim sklepom deželnega sodišča v Ljubljani: »V kazenski stvari dr. Siegfried Wildi, tovarnarja1, ing. Viljem Lakott, obratovodje strojilne in kemične industrije d. d. na Polzeli, Avgust Post, uradnika istega podjetja, vsi zastopani po dr. Ernestu Kalanu, odvetniku v Celju proti odgovornemu uredniku »Nove Pravde« v Ljubljani, Antonu Brandnerju in neznanemu storilcu radi pregreška zoper varnost časti potom tiska storjenega z objavo notice pod naslovom »Polzela« se odredi hišna preiskava v uredniških prostorih »Nove Pravde« v Ljubljani, Gradišče št. 7 na 30. 11. 1923. Razlogi: Zasebni obtožitelji so vložili ovadbo proti odgovornemu uredniku lista »Nova Pravda« in proti neznanemu piscu zgoraj citirane notice. Ker je dana možnost, da se pri hišni preiskavi najde dopis v izvirniku, je hišna preiskava po § 139 kpr. umestna. Deželno sodišče v Ljubljani, o|dd. Vlil. dne 28. novembra 1923. Podpis preiskovalnega sodnika. Uganka je sedaj rešena. Velik demokrat in odbornik Orjune dr. Kalan je zagovornik Nemcev na Polzeli! Slika je sedaj jasna. Na eni strani stoje Nemci Wildi, Lakott, Post itd. z dr. Kalanom kot njihovim zagovornikom na čelu, na drugi strani pa preganjano slovensko delavstvo, organizirano v narodno - soi-cijalni strokovni zvezi in toženi urednik »Nove Pravde«, ki se je borila za interese domačega delavstva. Ali ta ponovni slučaj ne bo zadoščal kot dokaz, kako smo prav imeli, ko smo se postavili proti temu, da bi taki ljudje kot so demokrati, ki so zagrešili toliko nacijonalnih grehov, vodili naci-jonailistični pokret? Na podlagi izkušenj, ki jih imamo z njimi, se nam je naravnost godilo, kot smo izvedeli, da so se demokrati postavili kot nekake protek-torje »Orjune«. Videli srno namreč, da so postali najhujši Orjunaši baš tisti demokrati, ki so bili takrat vedno pasivni napraim Nemcem, ko smo zahtevali od njih dejanj, katera izvesti so bili v stanu,, ker so bili na vladi. Tudi smo videli, da so v Orjuni razni slovenski akcijo-narji, ki sedijo v raznih dobičkanosnih podjetjih skupaj z nemškimi akcijonar-ji in pljačkajo ubogi slovenski narod. Nadalje slovenski advokati, ki fungira-jo kot zagovorniki Nemcev, od katerih služijo kruh. Da taki ljudje ne morejo biti iz prepričanja nacijonalisti, ampak ile iz gotovih osebnih interesov, o tem ni nobenega dvoma. Tak nacionalizem, kakršnega izvajajo demokratski advokati, imenujemo popačeni ali profitarski nacijonalizem. In prišli bodo med vas volkovi v ovčji oblleki... Vfcv Kar ie dobro, ne more biti najcenejše I 150 Zlatorog-milo se izdeluje le iz najboljših sirovin, je torej za vsako perilo naj večje koristi! Brez truda naredi perilo sne-žnobelo, kljub neznatni porabi. V vsaki trgovini se dobi Zlaforog-milo! V nedeljo, 16. t. m. vsi na I. družabni večer izobraž. društva „Bratstvo“ v Mariboru — gostilna Orovičl Svira lastni tamburaški zbor. Politične vesti. Enotna fronta. Med delavstvom se zadnji čas zopet nekoliko agilnejše pojavljajo marksistični učeniki, ki oznanjajo enotno fronto proletarijata. Vendar se s propagando za enotno fronto uganja sama hinavščina. V resnici nihče ne agitira za enotno fronto, ampak samo za lastno stranko. Tako si komunisti predstavljajo enotno fronto na ta način, da bi vse delavstvo vstopilo v komunistične strokovne in politične organizacije. Socijalno - demokratski kramarji slede komunistom in na enak način propagirajo enotno fronto. Do take enotne fronte pa nikdar ne bo prišlo. Enotna fronta proletarijata bi bila le mogoča na podlagi paritetnega odbora vseh delavskih strank, s skupnim akcijskim programom in skupno taktiko. Za tako enotno fronto pa so ravno tako malo sposobni soeijalni demokrati kot komunisti. Njim so veliko ljubše osebne preklarije ali diktati iz Moskve, kot pa dobrobit našega trpečega delavstva. Z demagogičnimi gesli enotne fronte prihajajo samo zato, ker si delavstvo v resnici želi enotnega nastopanja vseh tistih, ki trpe v neznosnih socijalnih in gospodarskih razmerah. Zahtevi delavstva tako komunisti kot soeijalni demokrati nočejo ugoditi in zato, da skrijejo svoje protidelavsko stališče, vpijejo o taki »enotni fronti« — ki je neizvedljiva in nesmiselna. Vsem, vsem, vsem! Velik gospod je gospod Emil Stefanovič. Rad govori vsem, vsem, vsem in kdor ga posluša v »Radikalu« izve, da je gospod Stefanovič odstavljal in nastavlja velike župane, da je najboljši prijatelj s Pašicem in vsemi ministri, da se imajo le njegovi milosti zahvaliti ti in oni politiki, da sploh še hodijo po božji zemlji itd. Dalje je gospod Stefanovič izredno dalekoviden politik in mu še na misel ne pride, da bi on kot »star« radikal sprejel »ta rmeno« izkaznico. Kaj bi z njo, ko je pa že bele navajen. Končno pravi gospod Stefanovič, da bo razkril stvarrriii, ki so veliko hujše od onih, ki jih je že enkrat pripovedoval »masam« pred pošto. In če se sedaj zamislite poleg gospoda Stefanoviča še nič manj velikega gospoda futurista Podbevška* takole z lepo, modno kravato in shimi čeveljčki, kdo še malo dvomi, da ni glasilo »delovnega lista« »Radikal«, resen list?! Kdo, vprašamo? Gotovo vsi! Tudi argument za koalicijo. Enkrat, kaj, večkrat se je vozil ljubljanski občinski svetovalec Jože z mestnimi konji in reprezentacijskim avtomobilom. Tako nekako se začenja Povest, ki so jo do podrobnosti opevali že razni pesniki. Tudi na neki javni prireditvi. — Pa kaj bi pogrevali stare stvari! Lahko bi nam kdo očital, da imamo hudobne jezike. Zaenkrat je za nas važen epilog bencinske povesti. Jože je polomil avtomobil. Škode so baje ugotovili za 35.000 kron. Zupan je obljubil, da bo o celi zadevi poročal še občinskemu svetu. To se pa ni zgodilo. Kdo bi mu zameril. Je pač nerodna zadeva. Tembolj nerodna, ker se utegne zgoditi, da potem odstopi še ta ali oni obč. svetovalec. Vsaj gospod Tokan je tako grozil. Nekaj drugega pa ni prav. Občinski svetovalec Jože ni voljan plačati škode takoj, kot bi moral, ampak se je odločil odplačevati po tisoč kron mesečno. Gospod Jože računa namreč, da bo še 35 mescev obč. svetovalec. Sedaj ti pa pride dr. Lemež in poskuša okrajšati življenje obč. svetu. Občinski svetovalec Jože je zato hud, kar se da. Ze samo radi njega mora biti v veljavi Zveza delovnega ljudstva najmanj 35 mescev. Če pa tega ne, mora vsaj dr. Perič županovati toliko časa, da poplača novce za zabavne vožnje. Občinski svetovalec Jože je voditelj SLS in lahko si mislimo, da on gotovo ne bo delal na to, da se njegova stranka skrega s sociji. Živela koalicija! V premislek. Če je posebno modro, da se ljubljanska JDS veže v Trnovem s psevdo-predsednikom »Mladosti«, bivšim ime-jiteljem bele in rumene radikalne izkaznice, je prav veliko vprašanje Ne- kako »ošpičena« zadeva je to, ki se popolnoma po nepotrebnem zasaja na vse strani. V splošnem pa: Ali se splača za pet tamburic toliko truda. Tudi brez petih tamburic je lahko nekomu zasigurati službo. Na zastavo pa vendar ne re-flektirate. Ima kladivo in pero. Zastava se ne menja tako kot psevdopredsedni-kove legitimacije. Sicer se pa utegne zgoditi, da bo JDS zavezniče zopet potrkalo na naše duri. Prav ponižno! On že ve zakaj! Ravno borbe zmožnega zaveznika JDS nima, kot ga radikali niso imeli. Tudi ideja. Da je razdor v delavskih vrstah še večji, je pričel propagirati Fabjančič v »Delavskih novicah« sindikalizem. To se pravi: politična borba za delavstvo nima pomena; izvajati je predvsem razredno borbo s pomočjo strokovnih organizacij. Seveda pa Fabjančič s sindikalizmom ne misli resno. Sindikalizem naj bi bil Fabjančiču le sredstvo, da se vsaj v doglednem času zopet politično uveljavi. Tudi z zanikanjem politike se pride do politike. In prav to gospod Fabjančič dobro razume. Žlahta. Familija Perič se je zaenkrat odločila, da še ne izpusti svoje pozicije na magistratu v Ljubljani. Familija Perič je personificirana SLS in SSJ. Gospoda je mnenja, da je mestni magistrat še vedno pripraven za gojitev žlahtarske-ga kulta. Zlahtarski svet pa še ni merodajen za ljubljansko prebivalstvo. To se bo prav kmalu pokazalo. Vsi korar-ski žegni z Bernotovim »socijalistom« vred ne bodo ustavili kazalca, ki se pomika proti dvanajsti uri. Nerodna reč, ta dvanajsta ura za tiste, za katere ne govori čas! Centralistični režim za vsako ceno! Zadnje dni je pričela vladi trda presti. Demisije ministrov in zadržanje džemijeta ter Nemcev, ki so obračali vladi hrbet. A ker se izravna na svetu vse, se je izravnalo tudi to. Ministrska kriza se je odpravila kot bi trenil. Dže-mijet je dobil (za enkrat sicer samo na papirju) milijone in milijone zato, da bo tiho ter še nadalje podpiral vlado. Nemci pa so dobili vse, kar so za enkrat v svoji »skromnosti« zahtevali, dasi se vsi detajli drže še tajno. Verno pa eno: na Štajerskem dobe Nemci več nehfških osnovnih šol, nemško meščansko šolo in gimnazijo ter obrtno šolo. Dalje se jim je dovolila ustanovitev nemške tiskarne »Hellios«, ki prične v kratkem obratovati in izdajati dnevnik (najbrž jim bodo demokrati vrnili »Marburger Zeitung« in se pogajanja že vrše! Zivjo!). Demokratom pa so se revanžirali zato naši Nemci že v naprej s tem, da so vladi podali tudi zahtevo o čimprejšnji parcelaciji Slovenije v dve oblasti, kjer bodo potem Nemci deloma popolnoma zavladali in tako v tem ekspanzivnem ozemlju dvignili demokratsko jugoslovansko idejo. (Živijo! —) Skromne koncesije Nemcem so pa še te: 1. Garancija za nemoteno delovanje nemških organizacij. 2. Vrnitev zavoda »Deutsches Heim« v Celju. 3. Odprava sekvestra nad »Heimatstattenbank«, 4. Povračilo premoženja vseh razpuščenih društev, kakor »Kasinoverein« in »Philharmo-nische Gesellschaft« itd. v Ljubljani in drugod. — V imenu jugoslovanske ideje se za vse to naš slovenski živelj našim narodno-naprednim demokratom in radikalom najprijazneje zahvaljuje. — Naša bojazen o nesreči, ki bo nastala s parcelacijo Slovenije, se tedaj žal že uresničuje in odgovornost pada na demokrate, katere naj bi rehabilitirala »napredna fronta«. Svetovni pregled. AVSTRIJA. V Nemški) Avstriji, kjer so državni nameščenci razmeroma veliko bolje plačani in preskrbljeni, kakor pri nas, se je zopet pričelo gibanje za izboljšanje gmotniih razmer. Enotna organizacija vseh nameščencev je vladi povedala, kaj hoče, in vlada jih je ponižno povabila na razgovor in posvetovanje. Do sporazuma ni prišlo in vsled tega je ta enotna organizacija poštnim uslužbencem izdala nalog, da stopijo za enkrat v štrajk. To se je izvršilo, kakor bi vse imeli na vrvici in sedaj počiva ves poštni, brzojavni in telefonski promet. Ako to ne bo pomagalo, pritisnejo še železničarji In državni uslužbenci bodo dobili to, kar jim gre in nikomur se ne bo skrivil las. Akq tega ne bo zmogla ta vlada, pa druga! — In pri nas? — No, tudi tako, kakor državni nameščenci hočejo! NEMČIJA. časopisi poročajo, da namerava borza v Kolnu v kratkem uvesti lastno in samostojna notifikacijo »Izplačilo Kolu«. To se pravi: Porurje bo šlo svojo lastno pot, proč od Nemčije! V Monakovem izdajajo narodni so-cijalisti letake, ki naznanjajo obstoj načrta, da se naj Bavarska zares odcepi od Nemčije. Za monarha bi dobila1 Wit-telsbachovca, ki bi združil pod svojim žezlom še Wurthemberško, Badensko in Nemško Avstrijo. O takem projektu bi se skoro ne moglo dvomiti. Pa tudi o tem ne, da se ta projekt nekega lepega jutra zares ne uresniči. Duhovi so tam preveč razburkani. Da neke rešitve mora priti. Odvisno je le, komu bo sreča bolj mila — in pa kako se bosta sporazumeli nova Anglija ter Francija in ako ne bodo vse skupaj prehiteli svetovni dogodki^ ki se nam Obetajo od vseh strani. Parlament je sprejel pooblastilni zakon, Nova vlada je dobila še precej opore. Vprašanje je le, koliko časa bo to trajalo. ITALIJA. Italijanski parlament je bil s kraljevim dekretom nenadoma odgoden in bo najbrž tudi razpuščen. Poslanci so izgubili imuniteto. Vzroki, ki so italijansko vlado prisilili k temu koraku so veliko globlji, kakor bi kdo mislil. Mogoče se je Mussolini malo zbal opozicijonal-nih izpadov o priliki, ko bi imelo priti na vrsto poročilo o finančnem stanju Italije, kajti položaj njegovega parlamenta nikakor ni bil več rožnat in odpor proti fašistovskim maniram raste z vsakim dnem tudi pri nacijonalnih Italijanih. Da, vzroki so globlji: Kar bi Mussolini ne mogel s svojim parlamentom, to naj more z »ex lex stanjem«, ako ga smemo tako imenovati. Treba bo raznih ukrepov v fašistovskem smislu, da pade Reka, in to da misliti! VOLITVE V ANGLIJI. Prešnji parlament je štel 341 konservativcev, 144 članov Labour party, 55 nacijonalnih liberalcev (Lloyd George)!, 61 liberalcev (Asquith), 1 komunista in 9 divjakov. Po številu gLaisov odpade na konservativce 5,384.000, na delavsko stranko 4,237.000, na nacijonalne (liberalce 1,678.000 in na liberalce 2,507 tisoč. Kolikor so dosedaj znani rezultati pretekli teden vršečih se volitev, so dobili konservativci 254, delavska stranka 192, liberalci 152 in divjaki 15 mandatov. Ze iz teh številk je razvidno, da je vladna stranka konservativcev pri volitvah doživela občuten poraz. Velik uspeh je dosegla Labour party, ki je Imela še leta 1918 samo 63 mandatov, dočim jih je pri zadnjih volitvah dobila 192, torej več kot trikrat toliko. Konr servativci so pri volitvah zato tako slabo odrezali, ker so zagovarjali v zašči-je domače industrije carinsko politiko. Z zaščitno carino, bi bila prosti konkurenci odvzeta svobodna tla, posledica tega Pa podraženje življenskih potrebščin. Liberalci, tako pristaši Lloyd Georga in Ascmitha, so pri teh volitvah skupno nastopali. Liberalce se je sodilo že za stranko minulosti, vendar so pa pri volitvah precej dobro uspeli. Izrabili so si opozicijonalno stališče in zagovarjali sporedno z delavsko stranko svobodno trgovino. Najtežjo stališče P n volitvah pa je imela delavska stranka, ki je zagovarjala poleg raznih socijalnih reform tudi delno ouidajo premoženja. Če je sedaj Labour party taka častno uspela, je njen uspeh tem večji in brez pretiravanja se lahko reče, da je opravičena nada, da v doglednem času delavska stranka dobi absolutno moč nad angleškim imperijem. Prihodnja angleška vlada se bo morala sestaviti potom kompromisa. Kakšen bo kompromis, še danes ni soditi. Vse kombinacije so možne: vlada konservativcev z liberalci, ali z delavsko stranko, ali vlada delavske stranke s liberalci. Zunanjepolitična orijentacija Anglije se z ozirom na izid volitev ni bistveno izpremenila. lz-prememba ti nastala šele tedaj, če bi delavska stranka odnesla absolutno večino. Dotlej je pa še dolga pot. Poročila z dežele. Iz mariborskih žel. delavnic. Delovodja Braunitzer je dobili pri sodišču torej 4 mesece nagrade za bakrene plošče, njegov pomočnik Tomažič pa dva. Nič ni zalegel izgovor, da je prišlo blago iz Avstrije. Tudi inžener Unger in njegov vsemogočni namestnik, znani Gašper — ki še danes opravljata službo — se baje izgovarjata na isti način in trdita, da so prišle plinske cevi iz Avstrije. Čudno, ‘da so povsod enaki izgovori. Ali je tisti zaboj raznih delioiv, ki se potrebujejo pri plinskih ceveh, katerega ima shranjenega g. drž. nadzornik Milojevič, in katerega sta hotela Unger in Gašper tudi odposlati s cevmi vredj, tudi prišel iz Avstrije? Smo res radovedni, Ob priliki bodemo še vprašali merodajne gospode, kako je bilo s tistimi dovoljenji Ungerju in Gašperju, da smeta odpošiljati stari materija! kair na svojo roko in v taki množini. Dobro bi si bilo na vsak način ogledati tisto dvoje dovoljenj. Morda je tudi navedeno, da se mora stari, nerabni materija! napraviti poraben s tem, da se prepleska in popravi, kar je železniško upravo stalo sto in stotisoče dinarjev. Res, čudno, čudno je vse to, kaj ne! Iz stranke. Seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS. V nedeljo, dne 9. t. m. se je vršila v Narodnem domu v Ljubljani seja osrednjega izvrševalnega odbora NSS, ki je trajala celi dan. Strankin načelnik tov. Deržič je v svojem poročilu orisal sedanjo politično situacijo, omenjal je med drugim kapitulacijo naše vlade v reškem vprašanju. V notranji politiki se poslužujejo radikalci istih metod kot prej v koaliciji z demokrati, da bi onemogočili vsako delavsko gibanje. Na žalost ima buržuazija v tem podporo v skupini podkupljivih komunistov. Položaj delavskega razreda je dandanes tako slab kot še nikoli, kar je posledica razcepljenosti delavskih organizacij. Poleg manu-elnih delavcev se vrši pritisk tudi na javne nameščence, ki so brez vseh pravic. Ublažitev te težke situacije zavisi od organizacije proletarijata in od rešitve politično-pravnega spora, ki ga zavlačuje Radič s svojo pogrešno taktiko, ker s svojo abstinenco omogoča, da beograjska oligarhija izsesava narod. Šele po rešitvi tega spora bo dana možnost konsolidacije in udejstvovanja proletarijata. Dokler to vprašanje (ustavno) ni rešeno, tako dolgo ni mogoče misliti na kak večji delavski po-kret, ki bi rodil uspehe. Dolžnost nas, narodnih soci-jalistov je, da se še bolj strnemo in gremo z vso odločnostjo in navdušenostjo v boj kot v početku. Nadalje tov. načelnik razrnotriva politične in strankarske razmere v Sloveniji, kjer se gode največje politične nepoštenosti, kjer razni velepatrijotje prodajajo za denar svoje prepričanje, kar dokazuje, da je naša takozvana napredna inteligenca tako gnila, da ne zasluži, da bi še kdaj prišla na površje in vodila narod. V podkupovanju, ve-riženju in laži političnih strank je Slovenija že prekosila albanske razmere. Poslanstvo naše stranke je, da gre naprej po začrtani poti. Nato se je vršila debata o političnih razmerah v državi zlasti pa v Sloveniji, v katero ie poseglo več tovarišev in katera je trajala celo dopoldne. Storjeni so bili primerni sklepi kot direktive strankinemu načelstvu. Na popoldanski seji je referiral kot prvi tov. dr. Politeo, ki je obrazložil svoj ustavni načrt katerega ima v to svrho izvoljeni odsek preštudirati in poročati o njem na prihodnji seji osrednjega izvrševalnega odbora. Tov. Juvan je na to poročal o socijal-nem zavarovanju, zlasti pa o- neznosnih razmerah pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev in je predložil seji1 tozadevno obširno resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta. V resoluciji se ugotavlja, da bolniško in nezgodno zavarovanje še ne odgovarja vsem zahtevam in potrebam zavarovancev in da se tudi zakon o zaščiti delavcev in inšpekciji dela še ne izvaja v polnem obsegu. Poslovanje je preurediti tako, da bo imelo od tega korist in izdatno pomoč zavarovano delavstvo, kar bo mogoče izvesti le, ako se bo izvedla primerna decentralizacija uprave in ureditev uradniškega vprašanja, ki bo omogočate ceneno, točno in brezhibno poslovanje. Celokupno delavstvo se opozarja na nakane kapitalistov kot nasprotnikov socijalnega zavarovanja in se tudi protestira proti nameravani ukinitvi ministrstva za socijalno politiko. Tov. obč. svetovalec Tavčar je obrazložil hibe zakonskega načrta o občinskih samoupravah, ki razna vprašanja podrejuje direktno ministrstvu, ozir. velikemu županu in ki sloni na relativni večini, dočim mi zahtevamo čisti proporc. Tov. dr. Politeo kot obč. svetovalec mesta Zagreba je obrazložil sta.išče zagrebške občine, na kar je bila sprejeta primerna resolucija, ki daje navodila vsem našim obč. svetovalcem. Tov. Brandner je k 5. točki dnevnega reda, to je »strankina organizacija« predložil predlog, ki je bil enoglasno sprejet, na podlagi katerega se imajo- do konca januarja vršiti občni zbori vseh naših krajevnih organizacij. Še pred občnimi zbori pa je treba ugotoviti članstvo in pobrati strankin davek za leto 1924 v iznosu 5 Din na leto pri tem pa uvaževati sklep strankinega zbora, na podlagi katerega morajo biti vsi organizirani narodni soeijaiisti, ki imajo edini odločati v stranki, naročeni na »Novo Pravdo«. Pri slučajnostih je tov. Uderman iz Novega mesta poročal o predpripravah za občinske volitve, pri katerih nastopi naša stranka po odobritvi načelstva stranke v koaliciji z drugimi1 strankami pod imenom »Stranka dela in reda«. Končno se je več tovarišev pritožilo zoper postopanje z osobjem na železnici in je bilo sklenjeno, da načelstvo stranke stori v tem oziru potrebne korake na merodajnih mestih. Seja je bila zaključena ob 6. uri zvečer. Krajevna organizacija NSS za Dvorski okraj priredi v soboto dne 15. decembra ob 8. uri zvečer v prostorih gostilne pri Mraku na Rimski cesti družabni večer. Vabimo na prireditev vse naše ljubljanske krajevne organizacije. Občni zbor krajevno organizacije NSS v Mariboru. Podpisani odbor sklicuje za soboto, 15. decembra ob 8. uri zvečer občni zbor krajevne organizacije v dvorani gostilne Orovič. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev novega odbora. 6. Slučajnosti. Na občni zbor imajo pristop samo oni tovariši, ki se izkažejo z novimi članskimi izkaznicami, ki se dobe pri tov. Žnuderlu (gostilna Zrinjski, Frank-opanova ulica št. 11). — Za odbor krajevne organizacije: Anton Brandner, 1. r. predsednik, Konrad Žnuderl, 1. r. tajnik. V Pobrežju pri Mariboru se vrši v nedeljo 16. t. m. ob 3. uri popoldne sestanek somišljenikov NSS, ki ga sklicuje krajevna organizacija NSS v Mariboru. Krajevna organizacija NSS za poljanski okraj v Ljubljani. Prihodnla odborova seja se vrši v torek 18. decembra t. 1. ob 8. uri zvečer v društvenem lokalu. Tovariši odborniki vsi in točno! Krajevna organizacija NSS za Poljanski okraj je imela v torek 11. t. m. članski sestanek. Na sestanku je poro čal tov. Rupnik o političnem položaju v državi in o komunalnem gospodarstvu sedanje večine v ljubljanskem občinskem svetu. Za svoja poročila je žel tov. Rupnik obilo pohvale; zlasti pa so zborovalci z zanimanjem sledili poročilu o korupciji v ljubljanskem občinskem svetu in o zavoženem in vrtoglavem gospodarstvu sedanje večine. Z ogorčenjem so zborovalci obsodili Zvezo delovnega ljudstva), ki je golo orodje v rokah klerikalcev, ki hočejo popolnoma upropastiti mestno gospodarstvo in naprtiti ljubljanskim davkoplačevalcem težka 'bremena-. — Zborovalci so odobravali dosedanje postopanje naše delegacije v občinskem svetu in dali tov. Rupniku navodila, kako naj v bodoče postopa, zlasti kakšne korake naj pod-vzame v korist poljanskega okraja. Strokovni vestnik. Seja ravnateljstva okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani se je vršila v četrtek, 7. t. m. v dvorani mestnega magistrata. Od zelo obsežnega dnevnega reda (26 točk) se je obdelalo- komaj 3 točke. Zelo obširna in deloma burna je bila debata o poročilu komisije o sistema-ciji službenih mest in reorganizaciji zavoda. Sprejet je bil predlog komisije, da se skrči število oddelkov od sedanjih 12 na 4 in da se število nameščencev reducira od sedanjih 215 na 147 odnosno 115. Glede poslovalnic se je sklenilo napraviti dva poskusa, da se ugotovi ali bolje obdržati vseh dosedanjih 19 poslovalnic ali pa se tudi število teh zmanjša na 7 in se na ostalih mestih ustanove kontrolne postaje. Radi vsesplošne debate je bila seja ob 5. uri prekinjena ter se nadaljuje ta teden. Ker vlada za bolniško in nezgodno zavarovanje velko zanimanje, bomo o poteku in o sklepih seje ravnateljstva v prihodnji številki »Nove Pravde« obširneje poročali. V enotno ironto. Prejšnji teden je med drugimi prejela tudi Narodno-socijalna strokovna zveza poziv Zveze neodvisnih strokovnih organizacij za vstop v akcijski -odbor za obrambo pravic ročnih in duševnih delavcev. Oklic, ki smo ga prejeli, je prav gostobeseden ln bi moralo- vsakogar pogreti, če bi tak oklic izdali pametni, resni in trezni ljudje. Ker pa smo ta oklic prejeli od onih, ki niso doslej pokazali v delavskem gibanju nobene resnosti, ki uganjajo med delavstvom zgolj demagogij-o, ki razbijajo strokovne organizacije, ki polnijo- predale svojih strokovnih listov z lažmi, zato na ta oklic nismo polagali tiste važnosti, kakor bi jo sicer tak predlog zaslužil. Ko izjavljamo to, moramo- še pribiti, da smo vedno in povsod vneto delali na združitev v enotno fronto proletarcev proti kapitalistični fronti; zahtevano pa je tudi vedno, da izide inicijativa za tak skupen nastop od ljudi, ki vživaj-o vsesplošno zaupanje in niso demagogi. Tudi moramo pribiti, da je ravno naša strokovna organizacija ena izmed prvih, ki je dvignila svoj glas proti krivicam, ki se gode delavstvu in posebno še rudarjem. Naši protestni shodi v Trbovljah, Zagorju, Kočevju, Litiji, Št. Pavlu, Polzeli itd. so to jasno dokazali. Tudi resolucije sprejete na takih shodih so odločno pokazale naše mišljenje in našo dobro voljo pomagati trpinu. Klica v enotno fronto ne izpustimo z vidika. Mi smo vedno in povsod pripravljeni braniti interese zatiranega delavstva, pa bodisi sami, ali v enotni fronti. V enotno fronto pa gremo le z onim, ki nam bo dal garancijo, da ne misli pod tem naslovom kovati le politični kapital. Gospodom pri Neodvisni seveda zaenkrat tega še ne verjamemo in zato smo njihovo vabilo odklonili, pripravljeni smo pa drage volje sodelovati, ako nas prepričajo o iskrenosti in poštenosti svojega predloga. Našemu organiziranemu delavstvu priporočamo, naj se pripravlja na bodoči boj, ki bo velik, a bo tudi moral prinesti proletariatu boljše življenje. Živela enotna fronta proletarcev! Seja osrednjega vodstva NSSZ se vrši v petek 14. t. m. ob 8. uri zvečer v tajništvu. Tovariši-odborniki vsi in točno! Kočevje. V nedeljo so prt nas imeli shod in občni zbor zadnji ostanki Jugoslovanske strokovne zveze. Obe prireditvi sta pokazali v kaj slabi luči to organizacijo, ki ni mogla izvoliti niti odbora. Mi jim priporočamo, če jim že žilica ne da miru, naj vsaj po našem kulturnem delu ne udrihajo in naj potem ne moledujejo okrog naših članov dramatičnega odseka, da bi pri njih sodelovali. H koncu jim povemo še to: vaša lastna demagogija vas je ubila. Kar ste iskali, ste prejeli! Pa poskušajte še v Kočevju! Dramatični odsek NSSZ je kaj pridno na delu. Vprizoril je že lepo število iger in žel zato vsesplošno pohvalo. Pa tudi na druge prireditve ne pozablja. V zadnjem času študira nekaj boljših del in bo žnjimi v najkrajšem času nastopil. Tovariši! Po-sečajte vse prireditve dramatičnega odseka, in ga vsesplošno podpirajte! Litija. Zadnja »Strokovna borba« je zopet dokaza,a, da ni strokovni list, marveč bi rada postala humoristični list, pa ji še to vedno izpodleti. Ko smo opozorili na članke našega predsednika tov. Juvana in pa tov. Bizjaka, in vprašali, da li mislita »Strokovni borbi« kaj odgovoriti, sta s pomilovalnim smehljajem izjavila, da ne izgubljata časa za otročarije. S tem tudi mi soglašamo in ne odgovarjamo. Našim litijskim članom priporočamo »Strokovno borbo«: Za smeh in kratek čas. Polzela. V soboto na praznik se je vršil pri nas članski sestanek NSSZ, na katerem je poročal o delavskih vprašanjih strokovni tajnik iz Ljubljane. Dotaknil se je tudi gnilih razmer, ki vladajo v tovarni Wildi, kjer vladajo Nemci in kjer neomejeno šikanirajo domačega delavca. Na sestanku se je sklenilo, da skliče podružnica NSSZ čimpreje občni zbor, da izpopolni odbor, ki bo neustrašeno vodil podružnične posle in znal ščititi interese domačega delavstva. Sevnica. Pri nas vladajo med delavstvom uprav desolatne razmere. Vsak podjetnik počenja z delavci, kar se mu poljubi, ker je vse delavstvo neorganizirano in je prepuščeno samo sebi. Narodno-socijalna strokovna zveza je že podvzela vse korake, da temu napravi že enkrat konec. Mladinski vestnik. II. GLAVNI ZBOR NARODNO-SOCIJA-LlSTIČNE MLADINE. Po seji zastopstva mladine, na predvečer se je vršil v soboto S. decembra II. glavni zbor jugoslovanske narodno-socijalistične mladine v prostorih g. Miil-■lerja v Zagorju ob Savi. Zboru so priso-stvovali delegati In delegatinje »Bratstva« iz Zagorja, Trbovelj, Celja, Maribora, Litije, Ljubljane, Šiške in »Mladosti« iz Trnovega. Kazen tega je bilo na zboru zastopano tudi načelstvo NSS. Zbor je otvoril ob 10. uri dopoldne predsednik osrednjega izvrševalnega odbora JNSM brat Brandner, ki je pozdravil vse delegate, posebno pa načelnika NSS tov. Ivana Deržiča. Brat Jelnikar, predsednik »Bratstva« v Zagorju je v imenu svoje organizacije pozdravil zbor in izrazil svojo radost nad tem, da se vrši II. glavni zbor mladine v Zagorju. Tov. obč. svetovalec Hočevar je pozdravil zbor v imenu kluba narodno-socijalističnih obč. svetovalcev in krajevne organizacije NSS v Zagorju, tov. Deržič pa v imenu načelstva NSS. Za tem je brat Sever poročal v imenu verifikacijskega odseka, izvoljenega na seji zastopstva mladine, o udeležbi na zboru, na kar je bilo na predlog sestre Pavšičeve izvoljeno sledeče predsedstvo zbora: Anton Brandner (Ljubljana), predsednik, Rudolf Tumpej (Maribor), podpredsednik, Dolfe Bervar (Celje), tajnik. K drugi točki dnevnega reda je podal poročilo brat Brandner ter obrazložil sedanji položaj JNSM in izpremembo v vodstvu, ki se je izvršila pred dvema mescema. Brat Sever je prečital zapisnik ustanovnega zborovanja v Trbovljah. Nadalje je podal tajniško in blagajniško poročilo (ob priliki objavimo poročilo v celoti). Brat Jelnikar je v imenu nadzorstva predlagal odstopivšemu odboru absolutorij, ki je bil sprejet enoglasno. V imenu volilnega odseka je predlagala sestra Pavšičeva za osrednji izvrše-valni odbor sledečo kandidatno listo, ki je bila soglasno sprejeta: Predsednik: Anton Brandner, I. podpredsednik Rudolf Pivko, II. podpredsednik Dragotin Kosem; odborniki: Vladimir Kravos, Edhem Abadčič, Viktorija Pavšič, Luka Bizjak, Rudolf Poro-pa1t, Nande Koprivc, Joško Zupan, Ivan Setničar. Namestniki: Edi Glavič, Štefl Krže, Leo Zorž, Anica Koriary, Hrabroslav Sever. Nadzorstvo: Ivan Tavčar, Franjo Šinkovec, Rudolf Tuinpej, Dolfe Bervar, Matevž Jelnikar. Nato je zbor po kratki debati sprejel sledeče predloge, ki so bili že na predvečer odobreni na seji zastopstva mladine: Članarina. Da se s 1. januarjem poviša članarina 1. na 5 Din mesečno pri starosti nad 18. let, v kateri članarini so zapopa-dene mesečno štiri štev. »Nove Pravde« z mladinsko prilogo in II. pri starosti do 18. let na 2 Din mesečno, v kateri vsoti je zapopadena mesečno ena številka »Nove Pravde« z mladinsko prilogo. Skavti. Izvoljen je bil odsek sesto-ječ iz bratov Ivana Tavčarja, Stane Vidmarja in Antona Brandnerja, ki ima dogovorno s češkimi narodno-socijalističnimi skavti tekom treh mesecev predložiti zastopstvu mladine natančen načrt glede organizacije skavtov. Izprememba organizacijskega reda in pravil. Osrednjemu iz-vrševalnemu odboru se je poverila naloga, da se do prihodnje seje zastopstva mladine izvede enotna ureditev društvenih pravil v zvezi z organizacijskim redom, ki se ima postaviti na društveno stališče, vpoštevajoč pri tem predloge poedinih krajevnih organizacij. Abstinenčni krožki. V smislu predloga celjske krajevne organizacije se je sklenilo posvečati v mladinskih organizacijah poleg kulturno-vzgojnega delovanja predvsem pažnjo na ustanovitev abstinenčnih krožkov, v katerih naj se goji sprva zmerna abstinenca, polagoma pa pride v popolno. — Prihodnji glavni zbor. Na predlog mariborske krajevne organizacije je bilo sklenjeno, da se vrši prihodnji (t. j. III.) glavni zbor JNSM v Mariboru. — Ob koncu dnevnega reda se je oglasil k besedi br. Ivan Tavčar in govoril o nalogah naše miucie generacije, od katere zahteva sedanja doba veliko več idealnega poleta kot kdaj prej. Opozarjal je, da se mora v vseh organizacijah vršiti tekom zime intenzivno izobraževalno delo, zlasti predavanja in da je poleti prirejati izlete v prosto naravo. B:. Koprivc je izrazil željo, da se novi odbor zaveda svoje velike naloge, ki jo ima izpolniti do prihodnjega glavnega zbora. Br. Sever želi izpolnitev sklepov letošnjega kongresa v Ljubljani, posebno kar se tiče vzajemnega dela slovanske socijalistične omladine. Br. Šonlieb poziva na vstrajno delo in na zna-čajnost. Br. Bizjak prosi osrednji izvrše-valni odbor, da omogoči, da bo tudi mladina na deželi deležna iaobrazbev ki jo nudi centrala svojim članom v Ljubljani. Tov. Deržiča veseli posebno dejstvo, da je bil sprejet predlog glede abstinenčnih krožkov in naglaša, da je alkohol v največji meri kriv pojavov neznačajnosti. Mladina mora iskati nova pota, * X F IVAN J6LAČIN, Ljubljana Uvoz kolonijalne in špecerijske robe Tvrdka ustanovljena leta 1388. si Solidna in točna postrežba. ! S »iiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin« Preje ko kupite obutev | si oglejte KARO-ievlje 1 pri tvrdki Dragotin Roglič | v TTlariboru, Koroška c. 19. | Na zalogi so stalno vse vrste čevljev § posebno za z mo prip avno blago 1 kakor; goizerd, specljalnl lovski In I športni Čevlji 1.1. d. B Vse ss izdelava v lastni delavnici z ročnim delom. | Driavnl uslužbenci 5°/0 popusta. | ll««!lllllllil!lllllllllll!l!lllllllll!lll!!llll!i:i Manufaktura * usnje vseh vrst najboljše kakovosti priporoča po najnižjih cenah tvrdka u^CIIIHCI Majzelj & Rajšelj >« Ljubljana, Tu iaški trs 1- •v** »v** L JAX & SIN Ljubljana, Gosposvetska cesta priporoča svojo bogato zalogo: Pisalnih strojev „Adler“ »i Šivalnih strojev za rodbino In obrt. Dvokolesa: Styrla, DUrkopp, Oroino kolo (Waffenrad) Ceniki zastonj In franko n m I la vsa pleskarska dela. lakiranje voznih koles [ v ogniu in lakiranje avtomobilov se priporofa • Tone Malgaj j Ljubljana « j S Kolodvorska ulica št. 6. S Ustanovljena leta 1838. Vplačana akcijska glavnica Lit. 20,000000'— Jadranska zavarovalna družba (Riunione Adriatica di Sicurta v Trstu) Generalni zastop V Ljubljani (Ravnateljstvo v Zagrebu) naznanja, da se je preselila iz dosedanjih prostorov v lastno poslopje v Beethovnovo ulico št. 4. 'v* Sklepa: 1. Požarna zavarovanja. 5. Transportna zavarovanja. 2. Življenska zavarovanja. 6. Zavarovanja proti škodam vsled 3. Nezgodna in jamstvena zavarovanja. razbitja stekla. 4. Zavarovanja proti škodam vsled tatin- 7. Zavarovanja proti škodam po toči. skega vloma. Najnižji tarifi. • Zastopstvo v vseh krajih Slovenije. Takojšnje izplačilo škod. 164 TRGOVSKA DANKA D. D., LJUBLJANA | podružnice: | ||J| Šelenburgova ulica štev. 1. Kapital In rezerve Dinarjev 17,500.000"— Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Maribor Novo mesto Rakek Slovenjgradec Slovenska Bistrica ■f! I EKSPOZITURE: I ^ ur L-mm——I Brzojavi: TRGOVSKA. Telefoni: 139, 14«. 458. Konjice Meža-Dravograd Ljubljana (menjalnica v Kolodvorski ulici) •••• ■s BJ» |uiša~N u ef |qnf-| )IAOiVNU3a 'O eu|Ao£j} ensfpnajuo)!