Z namnja solnca in lune. mlaj. I (C zadnji krajic. 3 pervi krajic. j 1(£ ura zjutraj. (s šip, ali polna ' (QI ura zvečer. Q jasno. Q megla. j g, vroče. © oblačno. veter. Dft merzlo, H dež. /■ grom. stanovit. H sneg. .v. toča. j >{j nestanov. Šolnini in lunini mraki. . 1. Solčni mrak 7. aprila med 5. in 9. uro zjutraj ; pri nas neviden. 2. Lune mrak 20. aprila med 8. in 11. uro zjutraj; pri nas neviden. 3. Solčni mrak 29. septembra med 2. in 7. uro zjutraj; pri nas neviden. 4. Lune mrak 13. oktobra, popolnoma, od 10. ure 12 min. zvečer, dol. ure 18 min. po polnoči. luna. | 0 solnce, toplo. Z namnja vremena. oljijo . fŽOOŽ&cgCe I. Prosijnec CJanuar) ima 31 dni. Nedeljski-' e vangelii. 6. Po novim leti Kadar je bil Herod umeri. Mat. 3. 13. Po s. 3 Kralj . Od ženitne v Kani. Jan. 3. 20. predpo Od delavcov vvinogradu. Mat.30 37. 3. ,, Od sejavca in semena. Luk. 8. Nov. leto Genov. Titus S. 3 Kralj. Paul p m % A ▲ ▲ ▲ 12 3 4 5 ««£ & & Ernest Anton p. Dan Ime Jezus g mn j* ijjgi Bost 2 » ♦ 3 V »g Si mA % D* A A A A A A A A A & I! 12 13 14 15 16 17 18 19 20 35 *+ M -§€ Neža Vinc.m. Paulspr. Krizost.FrancS. _____ « . ]p .§ 1- 1 y * ift 2 »ixc A A A <* A A A A 24 25 26 27 28 29 30 31 * A_«#e Solnce ( . ) stopi v znamnje • 20. dan. II. Svečan (Februar) ima29 dni. Nedeljski evangelij. 3. Pustna. Od slepiga poleg pota. Luk. 18. 10. Pepelnična. Jezus se je postil 40 dni. Mat. 4. IT. 2 . ned. v poste. Jezus se spremeni na gori. Mat. 17. 24. Jezus hudiča izganja. Luk. 11. © U fm) S XI® * »g O aa&zzAaaa 1 *2 3 4 5 67 89 *r JZ A 3Č *+ Skol. Evlalia Kval. Y r alent. Julijan. Konr, O * kf« c* ▲ ▲ A A A A £▲▲ 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 s* ti *r EuheriPel.St. s Matija Sr. p. Valb. Roman H S mre ▲ A ▲ ▲ i 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 * 1*1 HK # Solnce £ © O stopi v znamnje £*► J 9. dan. 131. Sušeč (Marci) ima31 dni. ski evangelij, 2. Jezus nasiti 4000 mož. Jan. 6. O- '' ' l; ‘* Judjehočejo Jezusakamnjati. Jan.8 Jezus jezdi v Jeruzalem. Mat. 21 Jezus vstane od smerti. Marka 16. Jezus se prikaže aposteljn. Jan. 20. te. Cvetna ned. 23. Velikonočna. 30. 1. po v. noči. Albin on Kunlg. Fridr. Franc. R. 40 muc tm ® SIX A i A A A A A A & A 1 33456789 10 (h. _W \ I I / m © 3Hi m $ »g © a A ▲ ▲ ▲ ▲ d A A A A H 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 M th. Dan Vel. n. Gabr. Mar. oz. Rupert Evst. XII m* iSSBL & * »g © * Im) Ul « C™ * aaaaaaaa i a 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 « #• A Soln.fC Jst.vzn. |^)*20.d. Spomladse začni, IV. Mali traven (April), ima 30 dni Nedeljski evangelij. 6. 2. po v. noči. Jest sim dober pastir. Jam 10. 13. 3. j, „ Se malo, in me ne bote vidili. Jan. 16. 20. ■ » Grem k njemu, kteri meje poslal. Jan. 16. 27,-.* ' n * Ako bote Očeta prosili. Jan. 16. Leo. Lamb. Helena Rudolf Ema Viktor aa&aaaaaa& 11 12 13 14 13 16 17 18 19 20 t* * A « Juri Marka Han Peregrin Katar.S. XIV -1 1 —I \ / ^ f U * © m Cxu ® y AAAAAA&A A A 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 & 'Sti* A 5 *£ Solnce C©) stopi v zuamnje dan. V. Velki traven Nedeljski 4. po v. noči. Kadar pride Učenik. Jan. 15. 16. tl. Binkoštna. Ako me kdo ljubi. Jan. 14. 18. 1. po binkošt, Bodite usmiljenj. Luk. 6. 25. 2. n Od velike večerje. Luk. 14. Bink.n. Pankr. Kvat. Jan.N. S.Troj.Feliks Dan S.Telo Julia Urban SerceJ. Kocijan XV * \(3) SSs; i rim Solnce C© D stopi v znamnje 21. dan VI. Rožnik (Juni) ima 30 dni. Nedeljski evangelii. 1. po binkoši Jezus sprejema grešnike. Luk. 15. 8 . 4 . B , Od velikiga ribjiga vlaka. Luk. 5. 15. 5 . n B Od farizejske pravičnosti. Mat. 5. 22. g, n Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8 . 29. 7 „ Varujte se lažnjiv. prerokov. Mat. 7. Erazm. Bonif. Norb. Rob. Med. Primaž M »ig fr Ant. P. Bazili Vid Beno Bajnar Pa« ' XV v, I / . , c m ini A A A A A © *& y ❖ A A A A 11 13 13 14 13 16 17 18 19 20 ih « & m3. A Alojzi Ahaci Jan. Ker. LadislavPct. in P. 0 y Is h A o A A A A A A i A 21 22 23 24 23 26 27 28 29 30 3£ rt* it& M_ Soln.f® ) et.v zn. H€ 21. d. Leto ee začni. VIL Mali serpan (Julij) ima 31 dni. Nedeljski evangelij. 6. 8. pobinkošt. Od krivičniga hišnika. Luk. 16. 13. 9 , . j Jezus joka nad Jeruzalem. Luk. 19. 20. 10. „ „ Od farizeja in od čolnarja. Luk. 18. 27. It. n n Od gluhiga in mutastiga. Mark. 7. Moli. in F. Marjeta Bon. Aleš Dan XV X y Pasji d. Jakob Ana Marta Ignac CIV0|&^| §x ▲ ▲▲£▲▲▲▲ 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 ttf M HK Solnce (0) stopi v znamnje |jf 32. dan. Nedeljski evangelii. 3. 12. pobinkos; Od usmiljeniga Samarijana. Luk. 10. 10.13. „ Od desetih gobovih. Luk. IT. 17.11. „ „ Nihče ne more dvema gosp. Mat. 6. 24.15. „ „ Od mladenča v Najmu. Luk. 7. 31. 6, n Od vodenicniga. Luk. 14. Pet. K. Porcj.Domin. Ožbald Afra Lorene /- 1 / & e> * ▲ ▲ L ▲ ▲ ▲ ▲ 12 3 4 5 6 7 fr sh HK Klara Velk.Šm. Uan llok Helena Bernard XIV \ 1 —^ I © y O * vil® t y & * AAAAAAAAAA 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 ^ .«* Pasji d. Jernej Augušt. Jan. obgl. Ang.v. O ti e> * ** y *xn@ >& A A A £AAAAAA& 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 M *«S « 1 » * Solnce C stopi v znamnje 5J; 23. dan. Nedeljski evangelij. 7. 17.pokinkošt. Od nar veči zapovedi. Mat. 22. 14. 18. „ „ Od mertvoudniga. Mat. 9. JI. 19, „ „ Od kraljeve ženitnine. Mat. 22. S8. 20. „ „ Od kraljičeviga sina. Jan. 4. Tilen lian Rozal. Regina M.Šm.Mik.T IX. Ifmovec (September) i. 3 od,,i. ih 4K & jFel.i.R. Zv. kr. Ime M. Ljud. Kvt.Bvstahi ^ fvM m tf ^ !_| t _| g) * s o * m m A A A £ A A A A A A 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 at o*' m Dan Matevž Koz. in Dam. Miha Hieron, 4— 1 1 -. . . vm* &*%%**%* v@ y £AAAAAA&AA 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 •« * ih Soln. C & 3 8t * v zn.jlj 22. d. Jesen se začne. (Oktober) i. 31 dni. Nedeljski evangelij., 5. 21 pobink. Od deset tavžent talentov. Mat. 18. 12. 22, „ w Ali se sme cesar, dacija daj. Mat. 22. i. 23. „ v Jezus obudi mertvo deklico. Mat. 9. *. 24. „ „ Od goboviga in stotnika. IVJat. 8. Beni. Fr. Ser. Rož. kr. Brigita Dion. Dan /Zfc M® XI Kol. Terez. Gol Lukež Zegn. Uršul, ©XII y » * *aevil £ aaaaaa<£aa 12 13 14 13 16 17 18 19 20 21 H* ipP Ml •*£ Kordula Kapist. Rafael Simon Jud. Volb. * m M A A A 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 * *« & Solnce C© 3 stopi v znaninje 83. dan. XI. LiStopad (November) i. 30 dni. Nedeljski evangelii« 2. 25. po.bm: Od viharja na morju. Mat. 8. 9. 26. , Od dobriga semena inlulike. Mat 13. 16. 27. ,, Od gorušicniga zernja. Mat. 8. 23. - Od razdjanja Jeruzalema. Mat. 24. 30. 1. advent Od sodnjiga dne. Luk. 21. Vsi svet. 55 Vem d. DatKarelB. Lenard IX « fml A £ A ▲ ▲ A 1 2 3 4 5 6 v<& črk ■ Martin Brikci Leopold Otmar Elizab. * * y Im) A .<£> A A A A 13 13 14 13 16 17 18 19 30 M »*S fr .ofr.Cecil. Katar. I>an Adv.n. Andrej JX t* 0 ❖ # ❖ @V Ml O A A A A A A A *> 38 33 34 35 36 37 38 39 30 Solnce C G D stop« v znamnje 21 dan. Lucia Spiridion Lacar. Kvat Dan Tomaž y III '/a Božič Štefan Jan - 0tr - David Silv. Spremlnj lune in namišljeno vreme. P r o s i j n e c. © Mlaj 8. dan ob 0 uri 7 min. zjutraj;* vihar in sneg. O Pervi krajie 14. dan ob 4. uri 33 min zvečer, burja in mraz. Šip 23. dan ob 4. uri 19 min. zjutraj , dež in sneg. C Zadnji krajie 30. dan ob 9. uri 25 min. zjutraj, stanovitno znežuje. Svečan. Mlaj 6. dan ob 11. 26 min. zjutraj , oblačno in neprijetno. O Pervi krajie 13. dan ob 3. uri 2 min. zjutraj, merzlo in suho. W Sip 20. dan ob 10. uri 31 min. zvečer, sneg in hud mraz. C Zadnji krajie 29. dan ob 2. uri 32 min. zjutraj, južno deževno vreme. Sušeč. > . Mlaj 6. dan ob 9. uri 29 min. zvečer, burja in sneg. O Pervi krajie 13. dan ob 3. uri 27 min. zvečer, zlo merzlo. Šip 21. dan ob 4. uri 55 min. zvečer, deževno vreme. Zadnji krajic 29. dan ob 3. uri 22 min. zvečer, merzlo in neprijetno. Mali traven. 0 Mlaj 5. dan ob 6 . uri 43 min. zjutraj, burja in mraz. Q Pervi krajic 12. dan ob 3. uri 43 min. zjutraj, južno vreme. i Šip 20. dan ob 10. uri 4 min. zjutraj, velika ploha. , Zadnji krajic 28. dan ob 0 uri 17. min. zjutraj, oblačno in deževno. Velki traven. 0 Mlaj 4. dan ob 3. uri 32 min. zvečer, lepo to¬ plo vreme ^ Pervi krajic 11. dan ob 9. uri 36 min. zvečer, grom in dež. ( Sip 20. dan ob 0 uri 47 min. zjutraj, jasno in hladno. q Zadnji krajic 27. dan ob 6 . uri 24 min. zjutraj, merzel dež. Rožnik. Mlaj 3. dan ob 0 uri 30 min. zjutraj, velika ploha. ^ Pervi krajic 10. dan ob 2. uri 40 min. zvečer, nestanovitno. © Sip 18. dan ob 0 uri 42 min. zvečer, dež in I hladno. Q Zadnji krajic 25. dan ob 11. uri 8 min. zjutraj, neprijetno vreme. MaFi šerpa n. Q Mlaj 2. dan ob 10. uri 20 min. zjutraj, obla¬ čno in hladno. ^ Pervi krajic 10. dan ob 8 . uri 13 min. zjutraj, grom in dež. Sip 17. dan ob 10uri 21 min. zvečer, toplo vreme. iQ Zadnji krajic 24. dan ob 3. uri 52 min. zvečer, zlo soparno. Q Mlaj 31. dan ob 9. uri 58 min. zvečer, vihar in dež. Velki s &r p a n. ^ Pervi krajic 9. dan ob 1. uri 13 min. zjutraj, lepo in toplo. 0 Sip 16. dan ob 6 . uri 45 min. zjutraj . grom in ploha. £ Zadnji krajic 22. dan ob 9. uri 56 min. zvečer, vroče in soparno. Q Mlaj 30. dan ob 0 uri 4 min. zvečer, vihar* in dež. Kimovec. ^ Pervi krajic 7. dan ob 4. uri 47 min. zvečer, suša in toplo. Sip 14. dan ob 2. uri 57 min. zvečer, nestanovitno. Sejmi. Ako bi kak sejm utegnil na nedeljo pasti ali na zapove¬ dan praznik, bo pa pervi dan po nedelji ali po prazniku. Na Krajnskim. % V Bistrici (Premskim kantonu), vpondeljikpo s. Jurji in po s. Martinu. V Bistrici v Bohinju, na kresni in s. Miklavža dan. V Bistrici (Trebinškim kantonu) na dan s. Roka in pond. pred s, Lukežem. Na Bitnjah v Bohinji, na s. Ane dan. V Bucki, 24- svečana, na s. Marka dan, v pond. pred krešam ,• v pond. pred s. Mihelam in na s. Martina dan. V Braniku, na dan Mar. Dev. 7 žal. in 13- rožnika. V Doberneah, 21. m.travna, 4.v.travna in 7-m šerp. V Dernovim (priKerškim), 2. sušca, 24. rožnika in 29. Kimavca. Na Dobrovi, i4. sveč., v pond. po cvetni nedelji in 29. vel. šerp. V D olj ih, na s. Boštjana dan, v pond. po tretji nedelji *po veliki noči, v pond. pred s. Lorcncam in na s. Mihela dan 5 23. Ustop. v Mojstrani. Pri Fari (spodnji Idrii), 3. vel. travna in pond. po pervi nedelji mesca kozop. Pri s. Gothardu (Berds. kant.), na cvetni petek, nas. Gotharda, s. Urbana in na dan obiskanja Marije Dev. V Go ca h (pri Ipavi), 30* listop. V Grahovim, na s. Polone in s. Rudolfa dan. V Gro s uplj i m, 25. m. travna in 29. kimovca. V* 2 V Hotemožah, v petek pred cvetno nedeljo in nas. Antona Pad. dan. V Idrii, na veliko sredo, 16* vel. travna, 21-kimovca, 16. listo p. in 4- grudna. Na Igu, 27• sveč. in 20- sušca, drugi pond. po veliki noči in pervi cetertck po binkoštih, na s. Lovrenca in na s. Martina dan. V Ipavi, na pustni pond., velikonočni torek, pervi pond. mesca kini. in 28. kozop. V St. Jerneji (Kostanjev, kant.), v pond. po nedelji s. Trojice, na s. Jerneja dan in v pond. po vsih vernih duš. V St. Jurju (Polj. kom.), 25. dan sušca. V St. Ju rj u (pri Svibnjim), na s. Marka in na kresni dan. V St. Jurj u per Gambergu, na s. Jurju dan, in pond. po s. Tilnu. V Kamni Gorici, na s. Lovrenca in s. Barbare dan. V Kamniku, 20* pros., 12. sušca, 9. rožnika, 24. vel. šerp., 15- kozop. in 4. grudna. Na Kerškim, 3. dan sveč., 18- sušca, 4. vel. travna, na s. Urha dan, 25. listop., v pond. po s. Luku in na pustni pond. V Kotredežu, na s. Jurja dan, v torek po veliki noči in na s. Jošta dan. V Kostanjevci, na tihi pond., pond. po s. Jakobu, po s. Mihelu in kvaterni p *nd. v adventu. V Kočevji, 20- pros., 4. vel. travna, 15. rožnika, 25» mal. šerp., 24. vel. šerp., 30. listop. in 31. grndua. V Kraj n u, 25- mal. travna, 1. vel. šerp., 21. kim., 18* kozop. in 11. listop. V Krajnski Gori, v nedeljo pred letnim iegnanjena vsih cerkva, za živino in blago. V Kropi, na s. Marjete in s. Lenarta dan. V St. Lambertu, 14. sveč., 22. vel. travna in 17« kinu. V Lasiča h, v pond. preds. Matijem, ako je pa v nedelja s. Matija, je semenj v pond. poprej, in pervi dan po* malim Šmarnu. VLeskovcu,v pond. pred s. Jurjem in 14- dan vel. šerp, V Litii, v pond. po 4. nedelji v postu, na s. Florjana dan, pond. po s. telesu, pond. po s. Mihelu in s. Miklavžu. V Ljubljani, 25.prog. (3dni), l.dan vel. travn. (l4.dni) r 30- rožn. cveta (3 dni), 14. kim. (3 dni) in 19. listop. (14 dni), vsaki teržni dan za živino. V Logatcu (doljnim), na s. Gregorja dan. V Logatcu (gornjim), v petek po Kristusovim vne¬ bohodu, roženkranski pond. in na s. Lucije dan. V Loki, 17. sušca, 24- mak travna, binkoštni torek, 24. mak šerp., 24. vel. šerp.. 29- kim. in 25. listop. V Ložu, na s. Florjana. s. Roka in ss. Sim. in Juda dan. Pri s. Lovrencu pri Temenici (vZatičinski komisih), na s. Lovrenca in s. Klemena dan; v Vlartinji vasi pond. pred s. Miklavžem; v Veliki Loki pri s. Jakobu na s. Jakoba in s. Pangerca dan. V Lukovcu, 3* sveč , 26. sušca, 27. mak travna in 9. kimovca. V Lukovku, 16» dan vel. travna inv pond. po s. Jak- Na Mali Gori, 25. dan vel. travna. V St Martin u pri Litii, v pond. po s. Jakoba in s Martinu- V Matenji Vasi, na kresni dan. * y Mengšu, na s. Polone, s. Jederti, s. Urbana, s. Mihela, s. Lenarta in s. Lucije dan. V Metliki, v torkih po ss. 3 kraljih, po svečnici, po s. Jožefu, po beli nedelji, po binkoštih, po s. Marjeti, po sodu v nebovzetja Marije Dev., po s. Mihelu, po s. Martinu in po s. Miklavžu. Na Mirni, na kresni dan in 3. listop. V Mirni Peči, 1. dan po s. Jožefu in po s. Petru, na dan s. Kancijana, s. Mihela in dan po vsih nedol¬ žnih otročičih. V Mišjim Dolu, 13. dan grudna. V Mokronogu, v saboto pred tiho nedeljo in saboto pred s. Jernejem, na ss. Sim. in Juda dan, in na dan po prazniku spočetje M. Dev. V Moravčah, na s. Matija dan, na velki pond., na s. Janeza Nepom., s. Alojzija in na s. Martina dan, in vsaki četertek za govejo živino in drobnico. — Pri s. M a h o rji pa 20. d. susea, torik pred binkoštmi in 1. mal. šerp. V Motniku, 12. sveč., tretji pond. v postu, 22. mal. travna, 2. rožnika in v sredo po roženkr. nedelji. V Novim mestu, v torek po s. Ant. puš., pred s. Jurj. po s. Jerneju, po s. Luku in pervi torek v adventu. V Novi vasi (na Blokah), v pond. po nedelji slad. imena Jezusa in na s. Mihela dan. V P 1 anini, na s. Jurja, s.Roka, s. Marj. in s. Andr. dan. V Podbukovju (poleg Kcrke), v pond. po beli ned. in 27. kim. Podkorenam, 4. ned. pred letnim žegnanj. vsih cerkvi. V Polhovim gradcu, v pond. pred tiho ned., in na s. Anton Pad. dan. V Podvelbu (Colo), Ipavski kom., na dan s. Urbana in kvaterni četertik v jesena za živino. VPolšnjeku, v pond. po s. Urhu. V Postojni, pond.po Krist vnebohodu, na s. Jerneja, s Luka in s. Frančiška Ksavera dan. V Radečah, pervi pond. v postu, pond. pred s- Jurjem, dan pred ss. Petram in Pavlam, na h. Tilna dan, pond. po s. Martinu in na dan s. Janeza ap. in ev. V Radohovi vasi, 2. pros., pustni pond., pond. pred s. Urbanom in pred s. Lukam. V Ra dol j ci, nas. Gregorja dan z blagam, na s. Jarja dan pa z živino, binkoštni tor. in na s. Ane dan z blagam, na ss. Sim. in Juda dan z živino, na s. Lucije dan z blag. V Rakovniku, nas, Gregorja dan in v ned. pred 2-kim. V Razdertim, na s. Valentina in s. Martina dan. V Ratečah, v ned. po letnim žegnanju vsih cerkvi. V Ribnici, 2- dan pros., v pond. po beli ned., na kresni dan, pervi pond. po 2. vel šerp. in na s. Matevža dan. V Rovtah, v pond. po tihi nedelji, na dan s. Janeza kerst , s. Lovrenca in s. Mihela V Senožečah, pervi četer. po binkoštih in pond. po kvat. ned. mesca kim. Na Skaručni, na dan s. Helene, s. Tilna in ss. Sim. in J. Na Slan čj im Verhu, v pond. po s. Urhu’ V Slap ji m pri Ipavi, v pond. pred veliko nočjo, in pa na s. Cecilije dan. V Soderšici, v pom), pred s. Gregorjem, na dan s. Magdalene in s. Terezije. V S v orici. (živin.) na dan ss. Filipa in Jak. in s. Lukeža. V Smarji, 16. dan vel. travna. V Starim Logu na Kočevskim, 13. mal. šerp. V Starim Tergu Poljans. kom , 13 rožnika in 1. kozop. V Svibni, 1. in 25- dan vel. travna. V Zagorji (za Savo), 9- sveč., na dan s. Pankraca, 29. rožnika, 1. dan listop. in poslednji dan grudna. V Zagorji (na Notranjskim), 17. pros., pond. po cvetni ned., binkoštni torek in na s. Martina dan. V Zatičini, na vel. četer , pond. pred binkoštmi, na s. Bernarda in s. Katarine dan. V Zdenski V asi, v pond. pred cvetno ned., 13. rožnika, 17. mal. šerp. in sredo po roženkranski ned. V S v enušah, 13. grudna. V Sturji, 1. sveč., pond. po beli ned. in sredo po roženkr. ned. V Železnikih, 17. pros., velikonč. torek, 10. vel. šerp. in 30. listopada. V Žerovnioi, v pond. po ss. 3 kralj, in 14. sveč. V Žireh, sredpostno sredo, 4. mal. šerp. in 21. kozop. V Žubnim, na s. Matija in s. Uršule dan. V Žužemberku, 3. sveč., 12-sušca, 24 mal. travna, 9. rožnika, na dan po Krist, vneb., 14. kim., 28. kozop. in 6- grudna. V Turjaku, na s. Gregorja in s. Andreja dan. VTernovim (Premski kom.), pond. po ss. 3 kralj., pond. po ss. Petru in Paulu in 19. kozop. V Teržiši (pri s. Trojici), v pond. pred Krist, vneb., pond. pred s. Telesara in 23. rožnika. V Terziču, 18. sušca, 16. vel. travna, 26. rožnika in 30. kini. V Toplicah, 21. dan pro y s., včetertkih, po s. Matiu, po s. Florjanu, pred vel. Šmarnam in po roženkr. ned. Na Travi, na ss. Filipa in Jak. dan, pond. po s. Urha in na s. Lovrenca dan. V Trebnjim, 13.rožnika, 12. mal. šerp. in 16. vel.šerp. Na Vačah, v pond. po beli ned. in v torek po pervi ned. po binkoštih, na s. Roka in s. Andreja dan. Na Velikim Gabru, 14. dan mal. šerp. V Verhovcu (na Kočevskim), 20. sušca, in 5. vel. šerp. Na Ver h ni ki, na k vat. pond. v postu, velikonoč. torek, križev pond., poud. po s. Trojici, na s. Jakoba, s. Lenarta in s. Janeza apost. dan. V Verhopolji, 22- pros. in 9. rožnika. Na Veseli Gori, na s. Greg. dan in v ned. pred 2. kini. Na Vidmu (poleg Kerke), v pond. po ss. 3 kralj. 16. vel, travna, 5. mal. šerp. in pond. po roženkr. ned. V St. Vidu (na Blokah), pond. po s. Gregorju, po s. Vidu in po s. Jerneju. V Št. Vi d u (nad Ipavo), 14. sušca, 15. rožn. in 14. v. šerp. V Št. Vidu (pri Zatičini), v velikonočno sredo, bin- koštni torek, 15. rožnika, pond. po mal. Šmarnu in pond. po roženkr. ned. V Višnji Gori, v pond. predpustn. pond., vsaki pond. po vsih kvat. ned., pond. po cvetni ned., na kresni dan, na dan s. Ane, s. Tilija in pond. po vsih svet. VCerkljah, na dan s. Antona puš., v velki petek, na s. Roka in na s. Uršule dan. V Cerknici, na s. Matija dan, 4-pond. po veliki noči, na s. Ane in na vsih vernih duš dan. V Černomljn, vsaki torek po vsih kvat. ned, in na velki torek, v torek po ss. Petru in Pavlu in po ss. Simonu in Judu. V Ccrni y m Verhu, na s. Jurja dan in v pond. po malim Šmarnu. V Cešnjicah, v torek po veliki noči, 24. rožnika in 2S. kozop. Na slov. Stajarskim. Pri s. An draši, pri Ptujim, na s. Boštj. in s. Andr. dan. V Arnužu, na s. Matija dan, križ. pond., 20. mal. šerp., na s. Jerneja dan in pond. po s. Mihelu. Pri s. Barbari, i. dan po s. Jožefu, v torek po veliki noči, 2. dan po s. Florjanu, na s. Vida dan, pond. po škapo). ned., na s. Lovrenca in nas. Mihela dan. .V Bistrici, s. Matija, s. Ruperta sporni, in v jeseni s. Florj., s. Jak., s. Jern. in ss. Sim. in Jud. dan. V Braslovčah, pond. pred s. Matijem, cvetni petek, križevo sredo in pond. pred s. Matevžem. V Br ež c ah, s. Valent, dan, pond. po s. Florj., na s. Ant. s. Lovr., s. Lenarta dan in v saboto pred božičem. Pri s. Duhu v Ločah, velikon. torek in nas. Ant. dan. Pri s. Emi, binkoštni torek. V Ernuži, s. Boštjana in Marije D. 7 žalosti dan. Pri s. Filpu v Selah Ulimske fare, 22. sveč., 1. in 24. vel. travna, 17. mal. šerp. in 21. kozop. V Frauheimu, na dan sv. Ane in s. Matevža. V Gomilici, s. Pavla, s Petra in pred e. Leop. dan. V Gomilški, na s. Barbare dan. V Gornji Sušici, na s. Janeza N. in s. Andr. dan. Na Hajdini, 5. saboto po veliki noči, na s. Filipa dan in 30. vel. šerp. V Hočah, s. Jurja dan. V Št. Ili, s. Vincencija Fer. in s. Rozalije dan. V Št. Janži (pri Traberzi), na s. Antona dan, pond. po imena Marije. Pri s. Marii v Jarenini (v slov. Goricah), na Blaževo, veliki četertek, veliko križevo, na Lovreneevo, vel. gospodnico in pa na roženkr. ned. V Št. Jurju (pod llifnikadi), na s. Gregorja, s. Jurja, in s. Florjana dan, pond. po s. Trojici, 22. rožnika, pond. po kvat. ned. v kim. in 28. kozop. V St. Jurju (v Tabru) nas. Jurja dan po s. Florjanu, kresni dan, darovanje Dev. Marije. V Št. Jurju (pri Hrastovcu), s. Jurja dan. V Št. Jurju (v Svičini), s. Jurja in Kilijana dan. V Kanižu, s. Jurja in s. Katarine dan. V Konjicah, vel. četr., pond. po s. Jurju, na križevo sredo, dan rojstva s. Janeza kerst., na s. Ignacija dan, pond. po s. Mihelu, na s. Frane, dan pa z blagam_ V Kostrivnici, 10. suica, r.a s. Marka, na s. Vida dan in 30. mal. šerp. V Kozjjh, 16. mal. travna, na s. - Jak. dan in pred mal. Šmarnam ta dan. Pri s. Križu (pri Lutmerku), na s. Ane dan. Pri s. Roku (pri Ptujim), na Filip, in s. Roka dan. Pri s. Rozalij, na s. Vida in s. Rozalije dan. Pri s. Rupretu (v Goricah*), s. Rupreta dan v jeseni. V Rušah, v pond., čet. in sab. po mali maši. V Sevnici (na Dravi), vel. pond., znajd. s. križa in na s. Lenarta dan. V Sevnici (na Savi), s. Valentina dan, pond. po 5. postni ned., 3. sredo po ve), noči in 22. rožnika. V Slovengradcu, s. Pavla dan. 2., 4. in G. sab. v postu, na s. Pang., s. Lovr. dan in pred s. Martinam ta dan. V Soseski (Nachbarschaft), s. Jan. N. in s. Roka dan. VSpodnjiPolskavi, 40 mart. dan in po s. Petru ta dan. V Središči, s. Valent, dan, bink. torek in s. Jern. dan. V Svičini, na s. Jederti, s. Florjana in s. Andr. dan. V S v e tal ih, kresni dan, s. Jak. dan in pond. po vel. maši. V Smarji blizo Celja , v pond. po ss. 3 kralj. 3. pond. po vel.noč., v pond. po ned. Mar. Im., in na dans. Barbare V Šoštanju, velikon. torek, 22. rožnika, s. Mohorja in s. Mihela dan. V Štrasi, dan po Mar. D. v postu, kresni dan, ss. Sim. in Jud. dan. V Šavcu, 13. rožnika, 25. mul. šerp. in 13. grudna. Na Teharjih, s. Neže dan, dan po Mar. D. v postu, s. Pang. in s. Ane dan. Na Tinskem, 15. dan po binkoštih , 2. Ital. serpana, 20. mal. sep. in angeljski ponedeljfc. Pri s. .Tomažu (na Dolanskim), s. Tomaža dan. Pri s. Trojici (v Goricah), s. Florjana dan, 28- ve), travna, s. Roka, s. Auguština in s. Rupreta dan. V Veleji, na Filipovo, križ. pond., s. Jerneja dan. V Veršii, s. Mihela dan. Pri s. Vidu (blizo s. Eme), 3. pond. po vel. noči. Pri s. Vidu (blizo Ptuja), s. Vida dan, 6. kini. in 6. listop. V Vitajni, na sredp. sredo, na s. Urbana dan, in 20. nial. šerp. V Vojniku, pond. pred sveč., pobeli ned., na s. Jan. N., s. Urha dan in 18. kozop. Na Vranskim, velikon. torek in 2. sredo po vel. noč. V Vil do n n, s. Matija dan, velikon. torek, obisk. M. D., s. Magd., s. Mihela in s. Katar. dan. V Celji, sredp. sredo, s. Filipa, s. Vida, s. Lovrenca, s. Augnština, s. Uršule in s. Andreja dan. Na Koroškim. Prosenca. 11. v Gmintn (in vsako kvat. saboto pa živinski semenj); 13. v Belaku (in vsako kvat. sredo pa živ. semenj); v Milštatu in Štrasberzi, pond. po 2. ned. po ss. 3 kraljih v Št. Vidu. Svečana, 3. v Frižah, v Paterjonu; pustni pond. v Kutarčah; pepelu, sredo v Obcrdravberzi. Vsaki pond. v postu živ. semenj v Št. Lenartu. 24. v zgornji Belit 25. v Tribingi. 26. v Oberdravberzi. Sušcu, 4. v IHilštatu in v Spital.u. 10. v Št. Mohorji. 12. v Lavamintu. 13. v Gmintu. Tihi četr. v Cobr- cah. 14. v St. Andreji. 17. v Pusarnici. 20. v Gribcnii. Vel. petik (Schwarzfreitag), v Štrasberzi. Velikoniočni pond. v Oberdravberzi. 25. v Št. Lenartu. Nas. Bu- pertu dan v Velkovcu in 31. v Gradišah. 21. Y Cerknah, 25. Y Gradiški, pond. po s. Frančiška Ser. v PaYiera, in 1. pond. po s. Uršuli v Toroinu. liistopada. 9. V Lokvi, 12. vKomrnu, 22. V Šmarii, 30. V Bončinu (Kanals. kom.), pond. po s, Andreja pa Y Gorici (14 dni). Grudna. 6. V Monfolkonu (2 dni), 8. v Turjaku (2 dni), 19.. 20. in 21. v Ogleji in 1. pond. po s Miklavža v Tominu. Na Ferkaškim 'primorju. V Buluncu, na s. Egidija dan. — V Borštu, Ko- priške kom,. 15. sušca za živino, 22 . kim. za les in 25. kozop. za blago. — V Brezo vci, 28 . mal. travna, 3. mal.'šerp. in 17. kozop. — V Buzetu, na ned, po mal. Sin. — V Kastelnuovi (Nov. gndu), 16. mal. travna, 28 . rožnika in 27. listop. — V Kuvedi, V ned. po roženkr. ned. in na ned. po s. Martina. — V Dolini, 4. mal. kozop. r— V Pazni (Pisino), 2. vel. šerp. — V Zli vj i, 15. mal. travna in 25. kim. — V Terstu, 2- listop. — V Čubedu, na s. Martina dan. — V Iticmanili, 20. sušca. Na Reškim primorju. V Reki, 23. mal. travna, 24. rožnika, 15. vel. šerp. in 8. kim. — V Bakru, 13. mal. šerp., 1. in 30, listop. — V Grobniku, 1. vel. travna in na s. Trojice dan. — V Kast vi, 22. vel. travna, na roženkr. ned^ in 13. grud. — V Voloskim, 16. vel. travna. — C u b a r u, v pond. pred bink., s. Jak. in po mali maši, Živinorejske drobtinice mladim in starim kmetovavcem v poduk. IV. Od reje prešičev. Reja prešičev se gospodarju dobro splačuje, to pa gotovo le takrat, kadar se umno ravna. Bomo tedaj tukaj našim kmetom ob kratkem po¬ vedali kako in kaj. Nekoliko od nato r e preši čj e. Divja svinja se buče, ko je tričetert leta stara mesca listopada ali grudna, nosi 4 mesce /a verze po 6 do 15 in še več mladih, kteri se¬ sajo 6 do 8 tednov. Ima tedaj dvakrat na leto mlade. V 5. letu imajo prešiči vse zobe popolnoma, tedaj se zamore reči, da dorastejo v 5. letu. Ko stareji prihajajo , postajajo sprednji zobje bolj tumpasti, jekla so dalje in bolj zakrivljene in potem se tudi ceni starost prešičja. Skušnje sicer uče, da prešič zamore starost od 20 let doseči; vendar I.e malokteri gospodar bi derži svinjo do 12 let, ker kakor pri drogi živini todi pri prešičih, kadar so stari, meso bolj grobo in manj okusno postane. Prešič je zlo požrešen , zato ker ima tak že¬ lodec , da mnogoverstno in tudi gnjusuo pico lahko prekuha in prebavi. Gorki kraji mu bolj teknejo kakor merzli, zato, ker ga rado zebe: močirni kraji blizo luž ali mlak so mu kaj všeč, da se večkrat v njih povalja, zato, ker ga koža rada ser- bf. Zatega voljo pa, ker vidijo ljudje prešiča, večkrat v blalu ali mlakužah se valjati, mislijo, da je prešič nečedna žival in da je raji v nesnagi kakor v čednih svinjakih. To pa je skoz in skoz kriva misel: prešič ima rad čedno, in če se valja po blatu, stori to le, da tisto kožno serbečico tolaži. Od plemen prešicjih. Plemen prešičjih je več. Naj bolj imenitni so ogerski (diorvaški) , poljski, laški (fran- cozkij in kitajski prešiči. Ogerski prešič ima še veliko lastnost div¬ jega plemena. Prešiči na Ogerskem, na Tur¬ škem, v Moldavi in v Bosni, v Serbii, Slavonii, na Horvaškem se sploh imenujejo ogerski. Oni so bol dolzega života, kratkih nog, sivih šetinj in deloma kodrastih. Pred vsimi dragimi prešiči se ogerski naj bolj spita, tako, da v 2 . letu v kratkem času že po 3 do 4 cente vaga, Špeha (slanine) ima veliko in okusnega, le enmalo mečji je od druzih plemen. Poljski prešič ima obokan pa ozek her- bet, dolgo glavo, gladke šetine, je umazano- bele ali sivkaste barve in ima zavihan rep; po¬ žrešen je in zlo vterjene natore , da mu malokaj škoduje; raste bolj počasi in ne spita se tako kakor ogerski; Špeh je čverst in dober. Laški prešič, ki pase nahaja tudi na Spanj- skem in Francozkem, je velik, stegnjenega ži¬ vota, ravnega herbta, z ozko glavo in dolžim rivc»rn. To pleme sicer bolj počasi raste, pa s pitanjem se v 2 . in 3. letu že pripravi na 4, 6, 8 in še več centov. V naših krajih je to pleme, ki se tudi padovansko imenuje, zlo navadno, pa je redko čisto, ampak pomešano z drugimi ple¬ meni. Tudi tako imenovani štajarski prešiči so mešanica iz laških in ogerskih (horvaških). Ki tajski prešič nima za nas posebne važnosti, zato ker v to pleme le redkokterikrat k nam zaide. Ce ga kdo tudi nikdar ni vidil , ga bo lahko na pervi pogled spoznal, ker sila maj¬ hen je in tako kratkih nog. da se skor s tre- trebuhom po zemlji plazi; herbet ima večidel gol brez šctinj in rep kratek, ušes je pokončnih. Kitajska svinja je le zato kaj vredna, kjer je silo rodovitna in po 13 do 34 mladih verze. Kteri prasci naj se obderže' za pleme? Naj ima gospodar to ali uno tukaj imenova¬ nih plemen, vselej naj le take mlade za ple¬ me obderži, ki so prav živi, bistrega očesa, širocih pers, stegnjenega ži¬ vota , sirečega križa, široko postav¬ ljenih nog, in ki radi jedd. Tudi je na to gledati, da je mlada žirinica od zlo rodovitne matere, in da ima naj manj 10 sescov, ker po številu sescov se ravna število mladih , zakaj vsako mlado prase si po¬ išče svoj sesec in tega se stanovitno derži celi čas. Kolikor ima tedaj starka mladih čez šte¬ vilo sescov, toliko jih nima prostora na mater¬ nem vimenu. Sicer pa je tudi na to skerbno gledati, da sta starka in merjasec zdrava in da nista ikra¬ sta, ker ikre se od od starih rade zarede pri mladih. Kdaj se naj puščajo po plemenu? Naše domače svinje se začnd bukafi že, ko so 4 ali celo še le 3 mesce stare. l’a nespametno bi bilo jih pušati že tako mlade k merjascu; zarod tak ni nič vreden. Naj tedaj gospodar ne pušča svinj male sorte po plemenu, dokler niso 8 mescov stare, svinj velike sorte pa ne pred 10. mescom. Naj mu je o tem divja živina i /, g 1 e d , ki naj bolje ve, kaj dela in kaj je prav: ona pa se ne buka preden ni tričetert leta stara. Natora je povsod naša naj bolja učenica; ako se zanašamo na njo, ne bomo lahko prave poli zgrešili. Naša domača svinja, ker je po'vdomačenji v svoji natori tako rekoč vsa predelana me- mo divje, se buka vsaki letni čas, in 3 ali 4 tedne, ko je vergla, se začne vnovič bukati. Naj bolje je, ako se pusti po plemenu tako, da takrat mlade ima, kadar je letni čas že bolj gorak. Če ravnamo po izgledu divjih preši- čev, naj se puščajo mesca grudna (decembra) po plemena; mesca malega travna ([aprila') bo starka potem mlade imela, in mesca veli- cega travna (maja) ali rožnika se zamo- rejo spet vdrugič pustiti po plemenu, da store konec kimovca ali izzačetka oktobra (kozoperska). Če se mlade praseta lahko spečajo, je pa¬ metno, ako gospodar skerbi za gorak svinjak, da tudi pozimi starka mlade ima in si tako gospodar več dobička iz prešičje reje naklone. Pri takem ravnanji mu bo svinja v dveh letih petkrat vergla. Svinja p e r v i k r a t manj mladih ima (le 5—6) kakor kader je večkrat vergla. Po gotovih sku¬ šnjah je svinja od 3. do 7. leta naj bolje za rejo.. Čez 8. leto imeti svinje za rejo, ni pametno, akoravno so do 13. leta zlo rodo¬ vitne , zakaj prestare se ne dajo lahko spitati in meso je grobo. Od reje mladih. Ko je stara vergla, jo mika iztrebo po¬ žreti ; to se ji sme brez škode dovoliti. So pa tudi take svinje, ki hočejo mlade požreti; va¬ rovati je treba, da se to ne zgodi. Nektere svinje pa ne paste na nobeno vižo ne z lepo ne z gerdo mladih sesati. Naj bolji pomoček je zo¬ per to, da se mladi po glavi, vratu in životu namažejo z žganjem ali o lom ([pivom} in tudi starka okoli gobca; to stori da se pokroti in da pusti mlade k sebi. Prascta se kmalo navadijo z materjo vred jesti; brez škode se tedaj zamorejo že s 4 tedni odstaviti; če je pa prase za rejo name¬ njeno, mora sesati 8 tednov, da bolj terdno postane. Ker prešiči radi gorko imajo, morajo tudi mladi dobro nastlano, čedno posteljo imeti, da se vkup vležejo in eden druzega gre¬ jejo. Snažno naj bo v svinjaku in kori¬ tu, da se zrak (ljuft) ne spridi, ker čist zrak je tudi prešičem pol živeža , da .veselo rastejo in so zdravi. Jako jim tudi tekne, ako se zunaj svinjaka sprehajajo na paši. Zmiraj zaper- tim v svinjaku ne mladim ne starim živež do¬ bro ne tekne. Sicer pa vsaka mlada žival, do¬ kler raste, potrebuje boljše in večkrat po malem dajane hrane. Siratka , mleko v pomijah z otrobi in olupki, in vmes kakošno korenstvo, kaka ze- lenjava, salata , detelja, buče, tropinje iz ola- rij, žganjarij i. t.d., se jim naj bolje priležejo, poklada se jim zjutraj, opoldne in zvečer. No¬ bena jed ne sme vroča biti, ampak naj je le mlačna. Praseta, ki niso namenjene za rejo, naj se režejo kadar še sesajo, ali kake 2 ali 3 tedne potem, ko so odstavljene bile. Merjasec naj se nikdar ne začne pred po plemenu puščati, dokler ni leto in dan star. Na enega merjasca se šteje 25 do 30 svinj, ako jih ima pobukati v enem mescu. Večkrat ko dvakrat na dan naj se mu ne pusti skok. Do 4. leta je za pleme pripraven, po¬ tem pa ne več. Od reje odrašene živine. Imenovali smo po večem klajo (hrano} za prešiče. Koliko pa naj se jim daje klaje na dan? Če prešiča ne pitamo, je vselej prava mera živeža ta, da se mu zelene (frišne) klaje peti del tega da, kolikor živ prešič va- ga; če namreč prešič vaga 100 funtov, naj se mu daje frišne klaje (detelje, grahorceitd.) 20 fantov, ker 20 je peti del od 100. Če se prešiči v mlekarijih futrajo s siratko, sešteje na 5 krav 1 prešič; če se v gojzdi rede, po¬ trebuje en prešič 40 vaganov (^mecnov) že¬ loda ali 22 vaganov žira, da se popolnoma spita. Na pašnikih je treba skerbeti, da so kako- šne drevesa za senco, in da je blizo kak vodnjak ali mlaka za pijačo in kopanje. Ce so pa prešiči v tacih krajih, da jih ne smejo zriti, jim je treba rinko skoz nos vtakniti ali porungelj navezati, da škode ne delajo. Od strežbe prešičem. Čeravno se vidi prešič nesnažen, kakor smo že rekli, potrebuje vendar naj večje z ne¬ žnosti, da se dobro počuti in debeli. Treba je tedaj, da je svinjak snažen, in da se ži¬ vina večkrat kop Ij e. Svinjak naj je 5 do 6 čev-' Ijev visok, da ni presoparčen, in da ni preveč živine v enem svinjaku. Sploh naj je vsak svinjak enmalo od tal vzdignjen in ta¬ ko narejen, da se scavnica lahko o d- ceja, da seživina nevalja v mokrem. Tudi naj bo pozimi tako zapažen, da ga merzli vetrovi ne premrazijo, kar je prešičem zlo ne- varna. Kakor pa jim je mraz nevaren, taka in se huja je vročina, če je svinjak preveč na¬ tlačen, soparčen, ali če na soncu stoji. V tac ih svinjakih je vraučni prisad vsih sort doma, prešiči cepajo včasih v njih kakor muhe. Od pitanja prešičev. Veči del prečišev se pita, le malo se jih ohrani za pleme. Tri ali 4 tedne stari prašički se v mestih že lahke prodajajo za mizo, se ve, da taki so spitani od samega maternega mleka. Odrašeni se pa pitajo s pičo , od ktere smo že govorili. Iz perva naj je piča bolj redka in če tudi slabeja , počasi gostejša, proti koncu naj bolj tečna ; zernje, koruza, krompir. Ce se jim korenstvo daje , naj je obloda bolj moknata in dovolj naj je dobivajo. Petkrat na dan jim po- kladati, je dosti. Sploh jim kuhano bolj tekne in bolj v meso in mast gre. Zernje naj ee kak dan pred namakva, da je lože prebavljivo. Da pa se pitanci z mira j ješčni ohranijo, naj se za vsacega k vsaki malici priverže eno p e- risee osoljenega ovsa ali prosa. Pitanje je dvojne sorte: ali na pol (to terpi veči del 8 do 13 tednov), ali pa popol¬ noma ali na boh (v 16 do 18 tednov). Vse¬ lej naj gospodar prevdari, kaj bo lože in bolj prodal; boh ali na pol vpitano svinje. Merjasci in svinje se pred kopijo (režejo) preden se pitajo, ker se celci nikdar ne dajo prav spitati. Mladiče navadno na pol pitajo, stare pa popolnoma. Po s v. Mihela je naj bolji čas za pitanje. Za koliko se na dan spita, ni težko natanko povedati. Ce prase počasi raste, prešič se utegne vsaki dan za fant, — če pa hitro raste, se za fant in pol spitati. Da se zve, koliko se je živina že spitala, naj se vaga pred pita¬ njem in pozneje, ko je dopitana. Pitance naj se iz svinjaka bolj poredkoma spu- šajo, ker sicer veliko na teži žgabe, če okoli letajo; dobro nastlan mora biti svinjak in enmalo mračen, da rajši lenobo paseje, ki jih debeli.. Perve tedne se jim pitanje naj bolj pozna, — Ce pitamo prešiča 4 mesce, nam bo dal blizo 30 centov sirovega gnoja. Gospodarske skušnje. Sedem pomočkov nemočirne travnike zbolj¬ šati. 1) Vode napeljevati na-nje, kjer je to mogoče. 3) Mešani gnoj, ki si ga vsak. gospodar lahko na¬ pravlja, ako cestno blato in vsakošno sodergo pometa in spravlja na poseben kup. 3) Gnojnica, ki se po¬ lije po senožeti, ko še cnmalo snega leži po nji, ali že spomladi, kadar dežuje. 4) P e p e 1 i n s aj e. 5) Živo apno v štupo zmleto, tekne mokrim in z mahom ob- rašenim senožetim naj bolje. 6) Illato iz bajerjev. 7) Lapor ali sovdan v štupo zmlet. 8) Krompir¬ je ve c ali krompirjevo perje; konec jeseni se strosi po travniku in spomladi se pograbi ž njega. — Ce je pa senožet močirna, je pervo in pervo vrezati grabne ali napraviti drenažo in odpeljavati vodo. Od več strani poterjeno zdravilo zoper tertno bolezen je limova voda, ki se dene v golidico in s to gre gospodar ali hlapec po nogradu, vtikuje ple- snjive grojzde va-njo in jih spira. 3 funta in pol na¬ vadnega lima se raztopi v 40 bokalih tople vode; taka limova voda ne pregosta ne preredka ozdravi plesnjivo grojzdje. — Naj si zapomnijo vinorejci pomoček ta, ako bi jih utegnila kadaj obiskati bolezen grojzdja. Kako ohraniti v gnoji vso gnojivno moč? Dva poglavitna sovražnika ima gnojnišče: eden jemlje gnoju moč od zg or in jo vleče v zrak, da se skadi, —drugi jo spira, da od spod steče po cesti. Da se gnojna moč ne škatli in gospodarju na to vižo ne uide rodovitnost njiv, se z mujhnim lahko pomaga, če gospodar včasih gnojnišče postupa z gipsom.— Daše pa gnoju rodovitna moč ne spira, naj gnojnišče ne bo pod kapom in gnojnica naj se steka v jamo, ki se zraven gnojnišča napravi in z rlovco dobro zatolčena. Za domače potrebe kaj. Ozebljina rok ali nog je huda nadloga. Pomaga se pa naj lože, če se s sledečo vodo umiva ali v to vodo namočene rutice pokladajo na njo: 3 lote šišk, ktere vsak otrok pozna, se stolčc ra drobno in v pol maslicu deževnice skoz četert ure v piskrn kuha ; ko seje kuhovina ohladila, se precedi skoz lanene ruto in voda shrani. 2krat ali 3krat na dan skoz četert ure se koplje ozebljina v ti vodi ali pa z njo namočena rutica poklada čez ozebljino. Potem naj se ozebljeni del obriše s kako malovredno cunjo, ker ta voda rumene madeže puša v perilu. Včasih že v 3 dneh jenja ozeblji¬ na; včasih pa potrebujo več dni — skor vselej pa je gotovo zdravilo. Zoper divje meso in kako drugo staro rano ni boljšega domačega zdravila, kot je suha češplja z notranjo platjo na divje meso ali rano pokla- dana. Komur je na tem ležeče, da si veliko dobroto zdravih in lepih zob ohrani, naj si jih vsak dan izmiva z žajfnico iz lepe bele žajfe, v ktero se mala set pomoči in ž njo potem zobje dergnejo. Da se lampc ne kade, pomoči stenj (toht) v mo¬ čan vinsk jesih in potem ga posuši, preden ga v lam- pico deneš. Lepo čisto ti bo gorela. Žarkovo sirovo maslo ali pater se zboljša, če se najprej v frišnem mleku, potem pa v frišni vodi prav dobro pregnjete, in potem spet v poprejšno štruco zgnjete. Sirovo maslo je potem nek spet prav dobro. Kožuhovina se molov naj bolje obvaruje, če se s kafro poštupa, v rjuho zaveže in v dobro za- perto omaro spravi. Da se pa kafra da v štupo zdro¬ biti, naj se pljune na njo. Pogled po svetu. Naše cesarstvo, njegove dežele in njegovi narodi. Treba je, da vsak kaj ve od tega. Vse austrijan- sko cesarstvo skupej meri 11 593 štirjaških milj in šteje čez 38 milijonov duš; med temi je Slavenov okoli 15 milij. in 170.602 — Ne m c ov 7 milijonov in 980 920 — • Ogrov 5 milij. 418.773 — Lahov 5 milij. in 63.575 — Romanov 2 milij. in 686.491 — druzih pa še 1 milij. in 179.638. Dežele ali kronovine našega cesarstva so: V vsem cesarstvu se šteje 864 mest, 2355 tergov, 64883 vasi, v vsem skup 5 milijonov in 207.946 hiš. Da je Dunaj, poglavno mesto našega ce¬ sarstva, res veliko, se vidi naj bolje iz tega, ko- Jiko njega prebivavci, kterih je čez 4stotavžent, povžijejo. Lansko leto so za pol leta potrebovali 305.730 veder ola, 187,950 veder vina, 22 milijonov in 286.GOO jajc, 44.650 volov, 54.020 telet, 41880 prašičev, 644J660 piščancov, 17.490 zajcov, 608.790 centov premoga, 68-860 cent. druzega oglja in 67.710 kub. sežnjev derv. Koliko je jezikov na svetu? Ce bi danes mati Eva na svet prišla in bi se zbrali vsi narodi, beli in černi, rujavi in rumeni, okoli nje, bi jih pač malo raz¬ umela, zakaj po naj novejšem šte>ilu je 2810 raz¬ ločnih jezikov in narečij na svetu; le v Azii jih je 937, v Europi 587, v Afriki 22 itd. Koliko se povžije zdaj kave ali kofeta na leto vEuropi, to jev našem delu sveta? Zraj- tano je, da okoli 225 do 230 milijonov funtov. Pridela se ga po vsem svetu blizo 600 milijonov funtov. Pred sto leti so vozili kavo le iz Arabije v Europo in ni se* je več potrebovalo kot le 10 do 12 milijonov. * S tolikimi pridelki, s kolikimi so naši stari očetje živeli, nemoremo živeti mi; zakaj zmi- raj več nas je na svetu. Po na tanjenem številu se jo zvedilo, da pred 100 jeli je skor za pol o vi eo ljudi manj bilo, kakor nas je današnji v našem cesarstvu; naj bolj so se pji pomnožili na Češkem (Pemskem}. M ar sk e m in Šlcškem. Ce bo to v ti meri naprej šlo, kaj bo v 100 letih? Zemlja se že zdaj mora si¬ liti k dvakrat ohilnišim pridelkom. Odgovorni vrednik: Dr. Bleiweis*.