Marko KIRN*	izvirni
mamo	znanstveni
članek
RAZUMEVANJE KULTURNIH RAZSEŽNOSTI V ORGANIZIRANJU MEDNARODNE SKUPNOSTI
Povzetek: Pojem kulture ima mnoge razsežnosti in je osrednjega /mmena i/ kuliuroloikih Študijah procesoi' globalizaci-je. Pri tem se srečujemo z nedovolj artikulirano rabo pojma kulture, kije temelj ne samo razlagi, ampak tudi predi ide-vanju dogajanj v mednamdnih odnosih. Prehitra dinamika tržno vodenih ekonomskih pmcesov lahko pripelje do kseno-fobičnega ekonomskega protekcionizma. Osrednja vloga politične regulacije ekonomskih pmcesov globalizacije je nadzorovanje njihove dinamike. Regulacija ekonomskega področja predpostavlja soglasje o skupnem cilju. Takšen skupni cilj je možno utemeljili na širSe prepoznanem in priznanem etičnem kodu, s katerim se posamezniki lahko poistovetijo. Pomembna ovira za regulacijo ekonomskih lokov na mednarodni ravni je odmtnost univerzalnega etičnega koda, ki bi lahko presegel prostorsko zamejene kolektivne identitete. Ostaja odprto vprašanje, ali Je možna alternativa, ki bi se izognila skrajno negativnim posledicam načrtnega usmerjanja ekonomskih procesov, a hkrati zagotavljala družbeno sprejemljiv in željen ekonomski napredek.
Ključne besede: kultura, identiteta, etični kod. ekonomski liberalizem, regulacija globalnega trga, mednarodni regionalizem.
Uvod
Vse več avtorjev povezuje svoja razmišljanja o vplivih globalizacije na organiziranost mednarodne skupnosti s pojmom kultura. Pri tem je ziislediti veliko mero samovolje in konceptualne nedodelanosti pojma. Tako je pojem kultura moč uporabiti popolnoma nekonsistentno za celo vrsto argumentacij in protiargu-mentacij. Menim, da je zato potrebno |X>jem najprej v.sebinsko ločiti od sorodnih pojmov, hkrati pa mu najti primerno mesto znotraj teorije o mednarodnih odnosih bodisi kot novemu objektivnemu razlagalnemu okviru bodisi kot Široko sprejeti ideologiji po razpadu bipolarne povojne ureditve. Pri tem se bom osredotočil na opazovanje vloge kulture znotraj prostora prepletanja ekonomije in politike.
' .Marin KIrii. rfi/rf/jotof/ft«
Terminološka (ne)iiporabnost pojma kultura
Če kuliuro opredelimo kot "sistem določene celovitosti človekovega početja in hkrati način življenja" (.lu^nič,1993:179), |X)tcm jo lahko pravzaprav enačimo z vseobsegajočo mrežo družbenih odnosov.' V tem smislu .se zdi ločevanje družlxrnih sil na kulturne in ekonomske ali na kulturne in politične pravzaprav nasilje nad zgornjo definicijo pojma. Če pa kultura zajema vse družbeno, potem je ta pojem -če nočemo zaiti v tavtologijo - praktično neu|X)raben pri i.skanju vzročno posledičnih zvez med posameznimi družbenimi pojavi, .saj ne more ločiti vzrokov od posledic-'. Ne glede na to, se pri pojasnevanju posameznih pojavov .še zmeraj zateka k terminu kultura. Pri tem .se največkrat osredotoča le na en sam njen vidik, tako da dobi bodisi zgolj religiozno, zgolj politično ali pa samo ekonomsko vsebino. Takšno ravnanje načeloma ni napačno, vendar zahteva vsakokratno izrecno pojasnilo, da .se ne bi le eno razsežnost pojma kulture začelo enačiti z njegovo celotno vsebino. V literaturi o mednarodnih odnosih to izrecno |Xjjasnilo mnogokrat izostane, kar lahko privede do neustrezne rabe nerazdelanega pojma kultura, čeprav .se pri tem pravzaprav misli in oj^erira le z njegovo politično v.sebino, ki v osnovi zadeva predv.sem problem oblikovanja in ohranjana kolektivnih identitet širših družbenih skupin kot npr. narodov in etničnih manjšin, ki od 19. stoletja dalje gotovo .sodijo med osrednje subjekte mednarodnih odnosov. V zadnjem času najbolj odmeven primer tovrstne neartikulirane rabe pojma kultura je pravgotovo Huntingtonova knjiga Trk civilizacij.
Kultura kot pojem s politično in nepolitično v.sebino
Kot politično vsebino kulture razimiem oblikovanje kolektivnih identitet, ki za svoje konstituiranje ne potrebujejo le določene stopnje notranje podobnosti, pač pa predv.sem skupno prepoznavanje drugačnosti med "nami" in "drugimi". Kot pravi Murden (1997:.376): "Zgo<lovina "drugih" oziroma zgodovina tujcev je ravno tako dolga kot zgodovina same civilizacije." Ravno ta komponenta prepoznavanja pa \ključuje zavestno obnašanje |>osameznikov, ki ga vodi interesom zavezan razum. Razpoznavanje pri.sotno.sti interesa (kot ol>če sprejete gonilne sile politične akcije) pri oblikovanju kolektivnih identitet nam torej dovoljuje nadaljnji sklep, da gre pri procesu oblikovanja kolektivnih identitet v osnovi za politični pojav.
Vendar .sama politična vsebina še ne izčrpa celotnega pomena kulture. Kultura namreč zajema tudi razlike, ki se jih družbene skupine ne zavedajo. Če .se opremo ' llSI-SCOje kiiluini tlefiiUriil km 'illiuimiCcii vreduosmi si.'Uem lUiiiCeiiili elviiieiitiif /iriCtiL'oiwiJ. konvencij, ivnivanj in pnivil. bi omogoCojo Cianum tlohičene sJiujiUie. do iiresničnjejii bonioble med aelxij insvelom.dolorejmedsehfjbinnmUciniininmzvijajosi'<jenm-tirjolnelmUmckile'(i\lui^^^
' Ko! navaja Cieeriz fl'J7.i:S). ,Ua.\ Welwr irdi. 'do je Cloveb tind, njelo v/iomen.ibe mivie. bi jdi je samo usWariUr Sam razume baliuni /mw r tem smislu in zaui nadtdjuje. 'da analiza buHure ne more hin eki/ierimenlalna znannsi. bi i.iCe vznibe'. am/xib le inlerfirelollrna znanaii. bi i.Ve /»niiene. Vendar [ta menim, da (leerizovo .tialiSCe o znansiiviu>ebs/ierimenlalni neiipnralmosli termina buhuro zanidi njegnve vseiibsegajr>{e narave ne odpnivi n/eaove ujHirahno.tl pri proiu'evan/u doveStva v razmerju do narave ali [m do zunojzemvljsbili hllij
na aniropoloSka dognanja o nastanku kulturnih razlik (l.evi-Straussu, 199'i), hi družlHrnt- razlike, ki se jih skupine ne zavedajo, lahko pripisali izolaciji posameznih skupin oziroma odsotnosti stikov me<l njimi. Tako lahko zaključimo, da .so prve kulturne razlike - nastale z;iradi potrebe po razlikovanju - posledica političnih odno.sov meti .skupnostmi in družbami, medtem ko kulturne razlike - .same po sebi in ne za nekoga - ki jih lahko pripišemo izolaciji posameznih družb in skupnosti, tvorijo nepolitičen del pojma kulture.
Ob tem teoretskoanalitičnem razlikovanju se je treba zavedali, da sta oba dela kuturnih razlik v realnosti skorajda neločljivo prepletena oziroma so kulturne razlike same po .sebi ob vedno večji intenzivnosti stikov med posameznimi družbenimi .skupiivami - v mislih imam predvsem globalizacijo - .stalno podvržene prepoznavanju v ogledalu značilno.sti ostalih skupin in s tem prehajanju v sfero političnega, kjer .se zari.sujejo meje med "nami" in "drugimi".
Zveza med globalizacijo kot prelcžno ekonomskim proccsom in kulturo kot političnim pojmom
Glavna preokupacija kulturolo.ških študij globalizacije je, kako objektivni po rast stikov med različnimi družbami (npr. prek povečane ekonomske integracije ali s pomočjo inovacij na |XKlročju komercialne informacijske tehnologije) vpliva na obseg in raven ozaveščenosti družbenih skupin o svetu bodisi kot enotnem bodisi kot ločenem družbenem pro.storu in s tem po.sledično na organiziranost mednarodne skupno.sti. .Med avtorji ni enotnega mnenja o tem, ali proces nara.ščanja stikov med različnimi družbenimi .skupinami vodi v odpravljanje meja med "nami" in "drugimi" ali pa le v Se večje poglabljanje že obstoječih oziroma v nastajanje novih tovrstnih meja.» Menim, da trenutnemu stanju verjetno najbolje u.streza razmišljanje, ki globalizaciji pripisuje dve nasprotujoči si tendenci, in sicer na eni strani konvergenco kultur, na drugi .strani pa povečano med.skupinsko dileren-ciacijo.'
Znotraj tovrstnega okvira kulturolo.ških študij globalizacije, ki priznava dvoje nasprotujočih si tendenc, si po mojem mnenju zxsluži Se po.sebno pozornost naslednja dilema (Kirn, 1997): v kolikšni meri bo bodoča mednarodna ureditev pogojena s .socialnoekonomskimi težavami in na|xriostmi, ki se porajajo ob lil>e-ralizaciji in integraciji trga na svetovni ravni ter z i.skanjem |x)litičnega odgovora nanje ter z dejsrsom kulturne nehomogenosti.
•	1'nicis lirvsefiinija inullainitihiili idvniilvl (In fMisIciliCnu luinLViinjv itliti-na in ninii iizaiviVeiiiifli o sivlii hiil i> viiMiiviii [nnslorn. M Kj Je Miirsluill MclJilimi n/iiuil km iiaHnjiiiiJe -nhilmhie tttsi' (Mchihan. I>X>4 rSmilli in Havlis. I<M7:H/ Stiniiiell'. Iltinliiinlon (1^.^:25-26) jKiiKislai i ramo nd.s/tml. III) lezn. In .\ia-i: ilnlnmisl sliknr medl>ii;Midnibi nizliCnili ciiilizacij kiv/ii i>zciveiCeiiii.ti o/irijMiiin<i.tll lasi-nemil kiiliiirnemii kniffn ter n kiilliinii Iniennsll in eiikraiiuisil
•	'Ibfrslnii /KiziiiJo zavzame liuli henjamin Harber (li>U5j f sinji knjigi Jiliail versns Me K'iirtil, ko inll, da se Imdii siviovni ktinjilkli i vdnu ImlJ iismloliiiall nivno okoli nalvlosli med lokalnimi irednoMmi in silami fjlobtilizacije.
Hkonnuiski najnedek hi meje i/riižbene i>z<lržlJit osli sprememb Danes Ic redki dvomijo v koristi, ki izvirajo iz ekonomske liberalizacije in |x>-sledične delitve dela ter specializacije na svetovni ravni (bitrejSa ekonomska rast in 15o\'ečanje blaginje). Ob tem pa sc vse boj pozablja na problem tlružbene vzdržljivosti nenehnega uvajanja sprememb, ki jih zahteva spontano delovanje tekmujočega trga. To spominsko |KV.abljivost je Karel Polanyi (19'H/1968:.3.3) imenoval kar "največja zmota liberalne lilozofijc, ki v .svojem dosicdnjem zagovarjanju vrlin spontanega ekonomskega življenja zavrača zdravorazum.ski odnos do sprememb, v zameno pa sprejema skorajda mi.slično pripravljenost sprejeti kakršnekoli družbene po.sledicc ekonomskega napredka".
Ekonomski napredek .se setlaj v glavnem povezuje z vključevanjem v svetovno gospodarstvo oziroma z notranjo deregulacijo in z odpravljanjem najrazličnejših zunanje trgovinskih omejitev. Tovrstni napredek pa ne pušča enakih posledic za v.se člane družbe.' Nedvomno je, da bodo tisti, ki od njega uživajo neposredne in takojšne koristi, zainteresirani, da proces svetovne ekonomske integracije poteka čim manj ovirano in čim hitreje. Na drugi strani pa ostajajo t.i. "poraženci", ki v v.se hitrej.šcm vrtenju koles globalne ekonomije lahko vidijo le napad na .svoj tradicionalen socialnoekonomski položaj.
Govorim torej o neenakomernem porazdeljevanju stroškov in koristi prilagajanja posameznih ekonom.skih akterjev v prehajanju na bolj učinkovito črpanje viro\' na svetovni ravni. Ta neenakost no.šcnja bremena scvcila igra do določene stopnje pozitivno vlogo, .saj spodbuja preusmerjanje po.sameznika na bolj dono.s-na področja ekonomskega udcjstvovanja. Liberalna teorija natlalje največkrat ponuja premislek o dolgoročnih učinkih sprememb, ki v končni fazi v.sem akterjem prinašajo koristi; s čimer .se poskuša margin:ilizirati kratkoročne negativne posledice, ki bi jih na posamične sloje prebivalst\a lahko imel ekonomski napredek povezan z deregulacijo trga. Menim, da je prevzetost od dolgoročnih koristi in hkratna zaslepljenost za takojšnje in neposredne učinke ekonomske jîreobrazbe lahko usodna. V dejanskem življenju so namreč takojšnji in neposredni učinki za mnoge lahko škodljivi in dokler vsi ob globalizaciji prizadeti sloji ne bodo čutili obljubljenih dolgoročnih koristi, bo končni učinek v njihovih očeh o.stajal .škodljiv ne glede na o.stala teoretično in zgodovinsko neizpodbitno .sprejeta dognanja. Pri tem hočem poudariti, če smer sprememb sama po sebi ni sporna, pa .so pomisleki glede njihove hitrosti. Namreč, ravno od hitrosti bo odvisno, ali .se bo prizadetim slojem prebivalstva us|k:Io (>rilagoditi na nove ekonom.ske razmere, ne da bi to
' 1'ieliaitiiije Iz/ireu-iiiti lUKiinmliu- nu ni im gUilHiluo CrfMiiije limv imim-nihnn r/ilitii uiL-o mi /tu-raziMiicr nutCi Lin iiith hnutisim nu-il {misiiihcziiiiiii ilriižlH'iiiml sloji. Truii.siuidoiiiiliui /lotljcljti r mnogih tlejarnosllh hrez ivCJih slro.tkov liihko juvrneSCaJo sinje obrtne ter selijo /iroiznulnjo f tirnge držiiiv. medlem ko so bilti delnvskii gilHinjii do sedaj neiis/ieJlna {iri iskanjn .smje Iransnadonalne orga-niziranutU. s jHniioCjo katere bi odgovorila na nofo globalno gibljiiiul ka/iiiala Takina sUnadja jemlje sindikatom miM.' pri zagotavljanju koncesij menedtmenla s ponuKjo stavkovnih preienj (llobahzacija vkonom.<kega iHishvanja l>a ne ostaja inilijen-ntna tudi glede razlmrejanja ustvarjenega l>ogaslfa. Če vzamemo te hl>erallzadjo niednanulne trgovine I npr odprava carin ali /«/ kvolj, Im prLilo, kot to pran Slol/ier-Samuehonov teorem, do /uidca ivahiegfi zaslužka relativno redkega proizvodnega tvorca in do iKiviianja dohodka tistega proizvodnega Urina, ki ga ima država, otlprta mednaroilni konkinvnd. v re-ktlivnem izolnljii.
zahtevalo popolno dchunianizacijo ljudi glede na njihovo dosedanjo vtkanost v družbene vezi, ali jim bo usj^elo najti primerna zaposlitev na novih področjih, ki jih nudi sprememba ekonomskih okoliSčin, in ali bo povečanje blaginje na račun porasta izvozno-uvozne dejavnosti omogočilo, da bodo tudi tisti, ki so v procesu zunanjetrgovinske liberalizacije izgubili svoje delovno mesto, lahko našli nove vire preživetja. Menim, da hitrost .spremembe ni torej nič manj j^omembna od .same smeri spremembe ter da razmerje med hitrostjo sprememb ekonom.skih pogojev in hitrostjo z;ihtevanega prilagajanja o.staja ključen element pri ocenjevanju potrebe oziroma pri tehtanju škode in koristi vladnega poseganja v spontano ekonomsko življenje. Glede na to vidim vlogo vlade pretivsem v nadzoro\'anju hitrosti sprememb družbenoekonomskih pogojev. Pri tem gre lahko bodisi za upočasnje-vanje ali pa za jKJspeševanje zaznanih teženj po ekonomskem napredku, odvisno pač od ocene praga tlružbene vzdržljivosti sprememb oziroma otl ocene spo.stib-nosti prilagajanja družbe, ne tla bi ob tem prihajalo do nefunkcionalne rasti tlo-hotlktivne neenakosti, zaposlitvene negotovosti, nez.;iposlenosii ter s tem povezanih .socialnih anomalij kot .so obubožano.st, k.senofobija, kriminal, pro.stitucija, tlroge, dojemljivost za politični ekstremizem in dogmatizem, zatekanje v ver.ski funtlamentalizem, ittl.
Pomembnost upoštevanja možnosti nevzdržno velikega porasta socialnih anf> malij .se kaže pretiv.sem v luči sjjoznanja, da prevelika prisotnost .slednjih ne ogroža le stabilnosti posamezne družbe, pač pa lahko sprevrže celoten proces tlružJ>ene probrazbe v odpiranju navzven iz načeltima pozitivne smeri ektinomskega na-pretlka v degenerativno smer ksenofobičnega ekonomskega protekcionizma. .Se več, iz občutka ogroženosti pred prevelikimi zahtevami po prilagajanju, .se kaj rade porodijo različne oblike avtoritarnega populizma, ki družbeno nestabilntist -izzvano s strani nezadovoljstva ob spremenjenih ekonomskih pt>gojih prizatletih slojev prebival.st\'a - poskušajo preseči s preusmerjanjem pozornosti .slednjih na zunanje, zgolj namišljene, sovražnike. Ko pa enkrat pride do te stopnje, da .se vzroke za nezadovolj.stvo množic in notranjo ne.stabilnost začne iskali v zunanjem .sovražniku in ko .so na stežaj fxlprta vrata ksenofobičnim in nacitjnali.stičnim idejam ter raznim itieologijam političnega fundamentalizma, |X)tem ni več sile, ki bi z racionalnimi izračuni lahko dovolj veliko šte\'ilo Ijiitli prepričala v dolgoročno odliko liberalne mednarodne ekonomije in ne.smi.selnost voja.škega spopada.
"/.aissezfaire" ugot>orpolitični intervenciji
Iz povetlanega .se ztli, tla kolikor večja je dinamika globalne ekonomije, toliko bolj nujna je aktivna vloga države kot blažilca globalnih tržnih pritiskov na delavca. To pomeni, da bi država preko instituta transfernih sredstev- morala zagotoviti, da botlo dohodki in koristi iz naslova mednarodne menjave v zadostni meri in na učinkovit način poraztieljeni tudi na tista prizvodna področja, ki so ob odpravi mednarodnih trgovinskih omejitev bila prisiljena v prestrukturiranje. Gre za delno nadomestilo, ki ne odpravlja v.seh tržnih .s|X)dbud, jih pa po.skuša deloma omiliti. Ob tem .se izhaja iz predpostavke, da lx>tlo neposredni stro.ški kompenzacije odtehtani s politično stabilnostjo oziroma z zmanjšanjem možno.sti radikalne prekinitve |>ozitivno usmerjene ekonom.ske jjreobrazbe. Z drugimi be.sedami, gre za
namero, da se ohrani delovanje trga, ob tem pa se zavestno kontrolira in blaži tiste njegove ličinke, ki ga utegnejo spodkopali.
Toda politično poseganje v spontano ekonomsko življenje na nacionalni ali pa na mednarodni ravni, čeprav s še tako neoporečnimi cilji kot jc zagotavljanje določene stalnosti in splošne blaginje, ki naj bi bili jamstvo za mirne in prijateljske odnose med državami', ne ostaja brez nevarnih pasli, ki v končni fazi lahko spre-vržejo na začetku postavljen cilj v svoje lastno nasprotje.
Komentatorji, ki ne zavračajo trga, hkrati pa na osnovi zgornjih premislekov vidijo potrebo po političnem intervencionizmu v .spontanost tržno pogojenega ekonomskega napredka, v.se bolj poudarjajo, da je za učinkovito do.seganje politično izbranih ciljev ob porastu internacionaliz^icije ekonomskih transakcij nujna mednarodna koordinacija nacionalnih ekonomskih politik. Hayek (1944/1991: 227-246) tovrstnim idejam očita, da le prestavljajo iz nacionalne na mednarodno raven osrednji problem protislovja med centralnim planiranjem in političnim intervencionizmom na eni strani ter .svobodo spontanega ekonomskega življenja in učinkovitostjo na drugi strani.
Zagovarjanje omejenega državnega iniervencionizma mora danes namreč upoštevati dva elementa. Prvič, dejstvo, da .se svet vsak dan bolj sooča z medsebojno ekonom.sko .soodvisnostjo; kar pomeni, da je po.samezni nacionalni interven-cionizem v svoji us{x?šnosti vedno bolj omejen s spremenljivkami iz zunanjega okolja, nad katerimi po.samična država nima nadzora. Drugič, neusklajeno vodenje nacionalnih gospodarstev lahko pripelje do prehod;i konkurečnega "boja" iz ravni podjetje-pocljetje, ki ga uravnava k;ikršenkoli zuikon znoinij po.sameznih drž;iv, na raven država-država, kjer razen šibkih režimskih vezi' dejansko vlada sila močnejšega, ki kaj kmalu lahko pripelje ne samo do politike osiroma.šenja soseda in v končni fazi do padca .svetovne blaginje, pač p:i tudi do rožljanja orožja. Na podlagi teh dveh elementov se lahko izpelje .sklep, da bo gospodarsko untvnavanje prostega trga lahko učinkovito le na mednarodni ravni, to je, čc ga bo izvajahi nekakšnii nadnacionalna oblast, katere .skui>en cilj bi bila umirjena rast svetovne blaginje ob ohranjanju določene stalnosti oziroma zmcrnegit loka družbeno vzdržljivih sprememb.
Toda problemi, ki ob po.skusih zavestnega uravnavanja spontanih tržnih sil naslajajo na nacionalni ravni, bodo na mednarodni ravni n:ijverjeineje dobili .še večje razsežnosti. Če sledimo osrednji liberalni kritiki, .se bo protislovje med planiranjem ekonomskega razvoja in svobodo le .še poglobilo, saj bi .se zanidi obsega planiranja samo povečale razlike med merili in vrednotami listih, ki odločajo o političnem poseganju v spontan razvoj ekonomskega življenja in tistih, ki bi se morali uklanjati tem po.segom.
• 1'rav t) leni n/ir umiirl 55. Člen dslanoime llsline '/.ili iiienlli niirixlnr.
' NajImlJ uhlCajnti deßnlciju ivžimorgortiri o s/Jein inipllatnili aH eks/ilicltnili naCel. norm. /mini in pnKesor odločanja, /ilede balerlli se ohllkiijejo/iriCakoranja /Hivimeznili aklerjei- na doloCenem /mdroCjn mednanulnlli odnosov. Cilej Kimner .Sle/ilien (l<JH.i:2): 'Inlernallonal regimes' Cornell UniivrsUy hv-v.. Iiluiai MY. Ollrano t> l.lllle Kidiard (IW7;2:{5).
KuUurmi različnost kot ovira za učinkovito politično intervencijo na gloluilni ravni
Kakršnokoli javno iipravljanjc ekonomske sfere goiovo predpostavlja nedvoumno definiran skupni in enotni cilj, na osnovi katerega lahko direktivno usmerjamo ekonomske dejavnosti. Tak.šne cilje pa je možno brez prisile" postaviti in uveljaviti le ob .soglasnem in neposrednem odločanju vseh prizadetih oziroma eventualno posredno v sistemu medsebojnega in.stitucionalnega nadzora prek izvoljenih predstavnikov. Pri tem je ix)trebno poudarili, da slednji pristop pride po.štev le v primeru, če obstaja s .strani v.seh prizadetih prepoznan in priznan etični kod', v katerem bi bile vse različne človekove vrednote in njegove preference postavljene na pra\ o mesto.
Takšnega etičnega koda, ki bi lahko upravičil enotni in skupni cilj ter sredstva potrebna za njegovo dosego, pa znotraj vedno iKjIj diferencirane, vretinotno individualizirane ter interesno raznolike (post)nioderne družbe v normalnih okoliščinah najverjetneje ni, razen morda v .skrajnem primeru eksi.stencialne ogroženosti celotnega prebivalstva, npr. vojna, naravne katastrofe itd. To pomeni, tla javno upravljanje, ki presega nadzor nad spoštovanjem formalnih, v praksi ptitrjenih pravil obna.šanja, oziroma kakršnokoli ciljno ali substancionalno usmerjenti dirigiranje .samoustvarjajoče .se družbene .strukture neizbežno ustvarja razmere, ko .smo prisiljeni strinjati se o veliko večjem številu stvari kot smo jih sicer vajeni.
Če je .še možno brez prisile prepričati prebivalce kulturno razmeroma homogene dežele, da vitlijo v re.ševanju "našega" železarstva ali pa "naše" tekstilne indu-■strije in kmetijstva upravičen .skupni cilj in tla ni nič slabega v javnem zagotavljanju minimalne življenjske ravni v.seh "naših" gospodinjstev - čeprav to zahteva o.sebno odpovedovanje posameznika -, saj naj bi se s tem tlo.seglo pravičnejšo delitev bogastva in ustvarilti boljše življenjske pogoje, ki bi prispevali k zmanjšanju raznih tiružbenih anomalij, pa bi tovrstni po.skusi naleteli na skorajda nepremostljive težave, če bi .se jih (X).sku.šalo izpeljati na nekem nadnacionalnem nivoju, ki ne bi imel u.streznih skupnih moralnih temeljev ter zasesti o tleljeni u.sodi, ki bi lahktj upravičila ceno tako vi.soke stopnje tiružbene .solidarnosti.
Ne gre torej le z.:i institucionalni manko, največkrat poo.sebljen v od.sotnosti nekega na globalni ravni neposredno izvoljenega parlamentarnega tele.sa, ki bi v .svetu kompetitivnih nacionalnih tiržav lahko na demokratičen način pomiril raznolikost nacionalnih interesov. Parlament namreč razen prek instituta večin.skega pregla.sovanja - ki v končni fazi pomeni določeiu) obliko prisilnega podrejanja - ne more prav nič pomagati, če ne obstajajo skupni cilji v zvezi s političnim nadzorom nad spontanostjo ktKirtlinacije svobodnih ektinomskih akterjev preka mehanizma tržnih cen. Se več, parlament s .svx>jimi procetluralnimi pravili
' To/iomi'111, thi II cllJi niso r iiasjuriijn z niboftdrinjlmi luiiiii-niiiil in tla r mJn-nem /loiilcdn iw i ilUJo sicerinjv sjMinmnoslI jiosunivziiibiiivnii oilloCiinjii znoimj /mii iic driaiv.
' liltCni tiiHt lu dfjiiiiriim Inii jasno /loslarljeiio liieraihijo vmtnot in nnriii. ki zarisiijejn inslilii-cionalno iiivjanjc odnosov iiu-d/msaiiii-zniki. Sedvomnu f<rv zti norme in vrednote, ki jMide/o v /MtliilCno .i/eni kiiliiiiv. .Uljse vežejo /iredi vem na elemente driižhvne ideiiiiteie tersolliliirnosti: torej na tisti det kulture. ki je osnova v.<aki jiolItiCiii sknlmosii. katcrena se fKj.viiiieznik zaveda in na /««//«;>< kateref;a lahko zavestno uravnava svoja dejanja.
otlločanja lahko celo poveča neenotnost glede ciljev in s tem nezmožnost načrtnega urejanja stvari. Glavna ovira leži predvsem v nezmožnosti politične intervencije na mednarodni ravni, da bi za legitimizacijo ciljev ekonom.skega planerja, lahko uporabila univerzahii etični kod - saj ta ostaja zaenkrat v veliki meri nezadostno operacionaliziran na potllagi katerega bi bile javne odločitve in z njimi povezano postavljanje družbenih prioritet moč opraviti pravično in v splošno zadovoljstvo.
Znotraj mi.selnih okvirov liberalne ekonomske nii.sli zatorej zagrizeno zagovarjanje, da bi si mednarodna trgovinska pogajanja morala za cilj postaviti tudi sprejetje pravil o pravičnosti in poštenosti, in ne samo o libcraliz;iciji, ter grožnje, da na •svetu ne bo nikoli pravega miru in stabilnosti, če pravila, ki naj bi določala trgovinske. valutne in investicijske tokove, ne bodo postavljena na način, ki bi pontenil začetek odprave velikega neravnotežja, ki ob deregulaciji trga nastaja med svetom bogatih in s\etom revnih, |X)meni le zatiskanje oči pred še večjimi težavami, ki bi sledile tem po.skusom nadnacionalne regulacije trga. Vsi zagovorniki politične intervencije v tržne odnose - bodisi pristaši zunanjetrgovinskega protekcionizma ali pa t.i. razsvetljeni humanisti kozmopolitantskega okvira - namreč domnevajo, da bi bili prav oni sposobni vprašanje regulacije ekonomskega življenja na .sve-tov'ni ravni opraviti prav ično ter v splošno zadovoljstvo, po mirni |?oti ter brez prisile, ali pa vsaj da poznajo formulo, kako bi se to vprašanje dalo rešiti na ta način. vStrogi liberalizem to odločno zavrača, .saj potegne .sklep, da je prisila nujna postavka načrtnega usmerjanja gospodarskega življenja ljudi z različnimi ideali in vrednotami; ob tem pa predpostavlja razmere, v katerih niti .še tako vzvi.šeni, ne.se-bični in idealistični nameni ne morejo preprečiti, da bi se nekoga ne prisililo delati to, za kar bi mnogi menili, d;i je skrajno nemoralno. Če iz tega jjremisleka sklepamo naprej, kihko ugotovimo, da bi bilo kakršnokoli v.sebin.sko reguliranje trg;i - ki nujno pomeni tudi d;ijanje prednosti enim na račun zapostavljanja preferenc vseh ostalih - v okviru kulturno ter vrednostno izredno heterogene globalne skupno.sti možno le z vsiljevanjem določenega sistema norm, razvojnih meril in načina uporabe proizvajalnih tvorcev, za katerega bi izbrana skupina globalnih gospodarskih načrtovalcev menila, da bi bil najboljši za v.se. Gre torej za to, da bi se nasprotja med gospodarskimi interesi, kot jih danes .spremljamo na ravni vs;ike posamezne države, najverjetneje pojavila samo .še v hujši obliki, in sicer kot kolizija intere.sov različnih narodov.'"
"Kol/irtmerirzemimti iizaboiijeiije mliiiiiuiUwiiltiCeza/HMiiiezmi Ma nasivloviii ravni. Ik-pleo. da se npr. iniliisbi In .tloven.'Jii lebsiilnl tlelaivc Imrlia za isU in na kratki rok nerastoCi koi jiofiaCe. fxinieni. da hI .se z minlniahio /ilaCo sicer iv.v zavarovalo .Kloivrnkega delavca pred cenej.io delovno sUo iz liijine. a hkrati hi se Indijskemu delitven onemo/ioillo. da smjo primerjalno slalnisl - to je nitjo /irodiiklivno.si -prvim,di tako. tla zaCmno {irejema nitjo /ilaCo. Tovrsino neirino jHtslavljanje minimalnih plaC. hI za Indijskega delavca v tem primeru lK,menHo .<e veCjo marainalizticijo. kol iHijo je .sicer deleien t,b v/ielosll v mednarodne kapitall.iliCne inlnMe. /. dragimi liesedami, med lem ko hi vannah iivljenjsko mven 'naSih'delavcev ozimma ll.illh. do katerih hi činih nekaj ivč. hi prikrajSah mnoge drage, ki hI hih Se v veliki, slahiem položaju, ah /mi hi jim do neke mere celo odvzeh mi,iiiafl. da hI si svoj poloiaj izlxiljiali V iUiSem primera bi jK,Ulična iniervencija v .•svobodno delovanje irga na mednaiiHinl ravni, ki hi Jo zago-valjali, organizirano delo giKspodarsko najnizviiejiih driav. lahko izzvala torej le Se večje nczadovi,ljsi-vo revnega juga do deiel inzvilega severa.
Iz tovrstne liberalne kritike političnega interveneionizina v s|x}ntani ekonomski napredek se torej ponuja odgovor, da svobodni trg ni le nenadomestljivi mehanizem posredovanja informacij potrebnih z;i neprestano večanje učinkovitosti izrabe redkih virov in za doseganje optimalne stopnje družlx;nega zadovoljst\'a, pač pa tudi najučinkovitejši razsodnik med gospodarskimi interesi bodisi posameznikov bodLsi večjih družbenih skupin kot celot. Vendar .se ob tem ne sme pozabiti, da v postavljanju prednostnih nalog ter razdeljevanju stroškov in koristi ekonom.skega napredka tako centralnoekonomsko planiranje kot tudi six)ntana koordinacija ekonomskih akterjev prek mehanizma tržnih cen ne prina.šata enakih učinkov za vse dele prebivalstva. Avtorji, kot npr. Roger Tooze (1997:218). tako že naglašajo, da proces globalizacije in spremenilje, ki mu sletlijo, ter v ozadju stoječa neo-liberalistična ekonomska teorija, v osnovi dajejo prednost lastnikom kapitala oziroma tistim, ki imajo do njega dostop, in pa vi.soko izobraženi ali pa tehnolo.ško izučeni delovni sili pred ostalimi z nizko izobrazbo in tistimi, ki .so odvisni predvsem od prodaje la.stne delovne sile. To sicer ne pomeni, da .slednji nimajo od globalizacije nikakršnih koristi, poudarja pa, da v procesu globalizacije nekatere družbene skupine pridobijo več kot druge.
Vendar, če -se vrnem k začetnemu premisleku, da z;i notranji .socialni mir kot tudi za mir in varnost v mednarodnih odnosih ne zadostuje le usmeritev k učinkovitemu večanju družbene blaginje, pač pa tudi pravilno izbrana hitrost družbenih sprememb, ki .spremljajo ta napredek, potem kljub v.sem o.stalim prednostim čim večje spontano.sti ekonomskega življenja v.sega le ne kaže |)repu.stiti trgu, saj ta včasih ubere za določene družbene sloje pre\'eč hitro in bolečo pot, kar posledično ob pojavu močnega odpora prizadetih lahko v celoti pretrga načeloma pozitivno usmeritev ekonomskega razvoja. Če torej ostajamo osveščeni vseh kori.sti .svobodnega delovanja trga na mednaro<lni ravni ter upravičeno nagla.šenih pasti javne regulacije znotraj kulturno ter vrednotno izredno raznolike mednarodne skupnosti, pa hkrati zavračamo družbeno vzdržljivost absolutnega spoštovanja '■|ai.s.sez-faire" načela, ki vlogo države zoži na funkcije nočnega čuvaja, ki skrbi zgolj za spoštovanje v spontani praksi izoblikovanega in skozi institucionalno nadgradnjo kodificiranega družl>enega reda. Verjamem torej, da na trenutni stopnji razvoja mednarodne skupnosti - predvsem kot globalne ekonomske integracije -načelo "lai.s.sez-faire" do določene mere lahko ohranja ravnove.sje med družbenimi procesi ekonom.skega napredka tako na nacionalni kot metinarodni ravni, vendar le do tedaj, dokler ne pride do prevelike dinamike prostega trga. Gre za hitro.st prenašanja učinkov samovoljnega udejstvovanja globalnih ekonomskih akterjev' na družbeno kohezivnost. Do neke mere le-ta namreč temelji ravno na u.stalje-nosti vzorcev družbenih odno.sov ter norm. In če je podvržena preveliki hitrosti .sprememb, potem na določeni stopnji lahko rezultira v politični in kulturni kaos, ki ga po mojem mnenju sam "nočni čuvaj" ne more več pomiriti. Kje torej iskati alternative?
Regionalizadja kot na uivthiarochii ravtti trenutno edina uresničljiva politična intervencija v iržtto spontanost
Kol sem že nakazal, se problem politične regulacije trga na mednarodni ravni stop>-njuje. Osrednji vzrok lega stopnjevanja se kaže v odsotnosti tlovolj operacionali-ziranega globalnega etičnega koda, ki bi strogo načelo ekonomske učinkovitosti v Času socialno ne\'zdržljivega razmerja med hitrostjo sprememb ekonomskih pogojev in hitrostjo zahtevanega prilagajanja lahko brez večje uporabe prisile nadomestil z načelom socialne pravičnosti. S tem smo ponovno zadeli ob razpravo o (de)evoluciji normativnega značaja globalne mednarodne skupnosti. Ta razprava se nanaša predvsem na (ne)obstoj .šir.še zavesti o solidarnosti" med v.semi prebivalci tega planeta, ki bi lahko pre.segla kulturno različno dojemanje spornega koncepta socialne pravičnosti. Čeprav na to temo obstaja več različnih teoretičnih izho<.li.šč", bom na tem mestu izhajal iz naslednjega Parekhovega premisleka: po.samezniki so sicer res izoblikovani .skozi .svoje družbene identitete, vendar pa je vsem .skupna spo.sobno.st kritične refleksije lastne moralne identitete, kar jim omogoča tudi prevzem novih šir.ših moralnih identitet. Gre za .solidarno.sini potencial vsakega po.sameznika. "ki je njemu kot člove.škemu bitju lasten in ki je .sestavni del tistega, kar ga naredi za človeka".'* Naj opozorim, da govorimo le o potencialu, ki pa lahko ostaja latenten. Pri tem se postavlja vprašanje, kaj pa lahko vpliva na uresničitev tega potenciala.
Ker .se identiteta oblikuje skozi .socialno interakcijo, zagovarjam tezo, da globalizacija kot proces vedno večje med.sebojne povezanosti med družbami - in sicer na način, da dogodki na enem delu sveta nosijo tako vedno lx)lj obširne (ekstenzivne) im globlje (intenzivne) posledice za ljudi in družbe daleč stran, ki ni.so neposredno prispevali k tem dogodkom - gotovo lahko pomembno vpliva na njena oblikovanja. Pri tem izhajam iz predpostavke, da je mednarodna ekonomija tako glavni .smoter sil globalizacije kot tudi prevladujoči način, .skozi katerega je globalizacija ix)sredovana po vsem .svetu." .S tem seveda ne mislim, da proučevanje oblik proizvotinje, menjave in potrošnje blaga lahko razloži v.se - ravno tako pomembni elementi pri proučevanju raz-voja identitet .so npr tudi geografska bližina, .skupne zgodovin.ske izkušnje, usmerjenost elit itd -, vendar pa .sodim, da
" KItwCiio olirt-iletller/Mijimi ciriižiH-iui solutanuisl je v ohi-ini siKlolonije/lodtil Diirhliclm t l'JG?) Iti iijcuoivm je itniilK-na sotütw iinsl izniiila niunitnl /Mijtif. skozi ktiim-KU sv izniiti s/iloini /Hinisl CloivC-iiosii (Ctoi.vkiiljiibiiosliJ. 'teiiiel/ soliiitinioslije kolckllniu ziii'esi. ki /«/ se nieiijii z mztitiem tielmv tlela
" y.iiotreij niz/timv o iiormalivitem zuaCujn ntnimliie meiliiiiriMiiie skii/mosli izsloJniM /irediveiii liiv Soli Tako inieitoraiii eseiuialisli zanorarjajo obstoj aliisioriCne in iiacikiiliiiriie zatvsii o inedCtoreiki so-Utiitrnusii. medtem ko iie-eseiidalisti izhajajoC iz iiivd/xisiarkv o družbeni kosirnkdjt Cloivike narave zavračajo obstoj int z}{<idovinske in knlliirne izkninje neodvisnega tnstva doveike narave (WIteeler. I'J'J7:'>~2S) Vjirvem arunmentn najdemo močno ojxiro ciiCnemn univerzalizma ozinmia kozmo/mlitiz-mn. medtem ko dnini. I I. komuuitarnt Jii isto/i. zanovaija obstoj itinnilne mednarotine skiil>uosii.
" (itej farvkh. Htiiktiu (t'JU.iJ: 'He\-oiid tinmanilarian tnterveiilloii': v: H.CuUen. t). Kriisioiis in ,V Wheeter (ur.): Itilitics and tMiv oft 'ormer Viifiostavia. tiurojiean Union Research Unit. IJnu vrsii y of tinti, str It-jr, Citimnov\Vlieeler(t'J<J7:II).
" Kot to ugotavlja Tooze (l'J97:2}4J, jto namreC ravno nove oblike /irtidiikdje. imvstiranja. Jinanc in trgoriiie tisti ntavni elementi, ki /Kinojujejo nlolxilizadjo m ji dajejo lirevtadiijoCi ton. hkrati /ki so ti /.«/; ekonomski odnosi /irvi. ki se odzotvjo na /mjav s/>rememb v glolxilizirajoCem se .■ivetu.
se nobena resnejSa analiza globalizacije oziroma spreminjanja odnosov socialne interakcije bodisi na transnacionalnem'* ali na mednarodnem nivojii ne more izogniti dogajanjii znotraj ekonomske sfere. Podrobnej.ša analiz;i ekonomskih <limen-zij globalizacijskih teženj pa nam razkrije, da bi bilo v večini primerov pravzaprav bolj ustrezno govoriti predvsem o po.spe.šeni regionalizaciji znotraj relativno mnogo bolj počasnega proce.sa globalizacije."'
Najbolj izstopajoč, čeprav ne osamljen primer, je ekonom.ska integracija velikega dela Evrope.'' To integracijo v določeni meri spremlja tudi |X>litična nadgradnja, katere začetke lahko i.ščemo v povojnem prepričanju, tla je le koortliniran ekonom.ski razvoj lahko porok .socialnega miru ter mednarodne politične stabilnosti v zahodni Evropi. Danes pa se te vedno bolj razbohotene, čeprav tudi vedno bolj demokratizirane politične institucije evropskih integracij, srečujejo s problemom pomanjkanja vsem skupne identitete, ki bi pred tiržavljani Evrop.ske unije lahko moralno legitimirala velike finačne transféré. Ti finančni transferi ne pomenijo v končni fazi nič drugega kot ravno s .strani politične intervencije promovira-no ublažitev posledic strukturnega prilagajanja, ki ga terja premik v smeri vetino večje ekonom.ske integracije; in sicer v korist priz^icletim in na račun tistih, ki v tej integr;iciji relativno bolje uspevajo. Vendar bi bilo napačno govoriti, tla v teh |>ede.setih letih v tem delu Evrope ni pri.šlo do občutnih sprememb identitet, do spreminjanja z:ive.sti o skupni pripadnosti in deljeni u.sodi ljudi. Če si npr. Hayek (1991/1944:320) ob koncu druge .svetovne vojne sploh ni mogel predstavljati skupnega ideala, "za katerega bi se bil na primer nor\'e.ški ribič pripravljen otipovedati mtjžnosti gospodarskega napredka zato, da bi s tem pomagal svojemu portugalskemu kolegu, da bi bil nizozemski delavec pripravljen odšteti več tlenarja za .svoje kolo zato, ker bo s tem pomagal coventrvj.skemu mehaniku, ali da bi Iran-co.ski kmet plačeval vi.šje davke, da bi s tem |X)spe.šil industrializacijo Italije", pa se spntSujem, če danes, morda sicer v nekoliko drugačnih kombinacijah držav in gospotlarskih sektorjev, nismo priča prav temu pojavu. Stvari sevetla .še zdaleč ne potekajo brez velikih negodovanj, tako ti.stih, ki imajo občutek, da .so dobili premalo nadomestil, kot tistih, ki za blažitev po.sledic ekonomske integracije plačujejo najvišji davek; ]5:i vendar gospotlarski napretlek teče naprej ob relativnem
" Vmisiitidniuilin Jirnxtiir bi liilikii tlefiiilnill ko! /MHlniijv (xliilwißi imiixiiadiinaliie iiuerakdjc Slednjo/Jrt sM Koehane in N\v. kol urednika lemalskeilerllke reiije Inicrnational Organisations (2Î. /V7/ Summer J nasloi-ljene 'Traiisnadonalni odnosi in stviorna iHiliiika ". o/m'ilelilii kol 'Cet mejno jiihauje malerialnili ali nemalerialiiili sivini, kjer vstij eden ihI /irisolnlli iikleiyev ni vladni iisliiiljenec ali iisliiihenei: meilnaroilne vladne organHadje ' ( 1i>7t:Xi2 v Henneli. I'MI:26fi).
" Cieofira/ska iazl>neno.tl mednannlne lr)tovineje ena lul /Hmiembnili /lo.dai * ftlobalizadje. i Imdar Co /MHirobneje analiziramo raz/Kiloiljive {xidalke. lahko iigoiovimo. da ie laku lireiiadiijoCii irnovina med nizvilim seivnmi Imivzalmiv .skriva aeografsko izredno koncentrirano znoinijreiiijsku blagovno menjavo, ki je r mniigoCem /logojena z zgodovinsko Uiiino driav (Weiss. tWii:172) 1'odaiki nanireC kaiejo. ila je Izi nz znoira/ .'iei vrne /1 merike. Azije in l-vrolie nartisiel iz .it % celotnega svetm -nega izvoza v letu I9H(I na 4.i% v letu l'J'J2 (Stallings in .Streeck. 1995:7.1 v VC'eis.<. tWH:l77). .Sa s/tloino bi lahko rekli, da Imi luidaljevan/e lega trenda pomenilo /irevlado znoiirijivgijske menjave nad medregijskimi trgoiin-skimi tokovi.
" 'Itgovina med držammi l-vro/iske nnlje Jimlstavlja okoH 62% celotnega izvoza teh driav ni^i'i.w. I'jmi76j.
socialnem ter mednarocinopolitičnem miru. Na pro.storu evropskih integracij od druge .svetovne vojne dalje ni bilo večjih .socialnih nemirov, ki bi se jih ix)sku.šalo preusmeriti v zunanjepolitični konflikt.
Ob tem se postavlja naslednje vpra.šanje, ki zadeva SirSo mednarodno lueditev odnosov med ilržavanii: če pretežno regionalna ekonom.ska integracija lahko v po.stopnem večanju med.sebojnih interakcij najde zado.stne skupne moralne temelje za legitimizacijo politične intervencije na mednarodni ravni v spontani razvoj ekonomskega življenja, ali .se ta trend lahko v nedogled nadaljuje tudi na globalni ravni ali pa v.sakokratno .širjenje moralnih identitet za .svojo kon.solidacijo nujno potrebuje prepoznavanje v obstoju "tujega". Če jc odgovor, da vsakokratno Širjenje moralnih identitet potrebuje prepoznavanje v obstoju "tujega", potem to pomeni, da regionalno ekonomskopolitično povezovanje in z njim povezano reguliranje občutljivega ravnovesja med hitrostjo sprememb ekonomskih pogojev in hitro.stjo zahtevanega prilagajanja, ne bo moglo preiti na globalno raven, razen če Zemljani nekoč ne bodo vzpostavili intenzivnih stikov tudi z Nezemljani.
Ker .sem že na začetku po.stavil trditev, da je vsaka družbena identiteta lahko le toliko .stara kot njena antiidentiteta, nadaljujem s sklepom, da se zdi razvoj eko nomskopolitične integracije na svetovni ravni zelo malo verjeten pojav. Verjamem, da je proces regionalnega ekonomskega združevanja in ustanavljanja ustreznih |X)litičnih in.stitucij sposobnih za upravljanje stran.skih posledic liberalizirajočega notranjega trga veliko lx)lj uresničljiv - čeprav Se zdaleč ne lahek projekt - znotraj dežel, ki .so na podobni stopnji družbenoekonomskega razvoja, ki jih druži relativna bližina, skupne zgodovinske izkušnje in kjer veljajo podobne temeljne vrednote ter vizija prihodnjega življenja. Tovrstne ekonomskopolitične integracije z:i-sidrane znotraj relativno homogenega civilizacijskega jjrostora bi namreč lahko veliko lažje gojile socialno vzdržljivejši ekonomski razvoj; to je, specifično formo kapitalizma, temelječega na različnih odnosih med državo, kapitalom in delom ter zaznantovanega z različnimi modeli produkcije in managementa. Z drugimi besedami, regionalni sistemi se zdijo dovolj majhni za do.seganje določene socialne skhulnosti in hkrati dovolj veliki, da preusmeritev ekonom.skega razvoja od globalne k region:ilni strategiji oziroma k relativni regionalni samozadostnosti ne bi pomenila prevelikih oportunitetnih stro.škov. Če moje domneve držijo, potem bi jih lahko prenesli na iz.sledke znanega politologa John Herza, ki pravi, da "je v v.sej zgodovini bilo vedno tako, da se je enota, ki je ljudem zagotavljala zaščito in varno.st (ter zado.stno blaginjo oziroma možnosti za ekonomski napredek, op. M. K.], nagibala k tetnu, da postane osnovna politična enota".'"
Res je, da prevlada regionalnih tendenc nasproti silam globalizacije poleg nakazanih prednosti vodi tudi v možnost poglabljanja razlik med "nami" in "drugimi". To poglabljanje razlik pa lahko v prihodnosti postane |>omemben element bodisi pri |X)skusih zavestnega urejanja odno.sov med po.sameznimi regionalnimi sistemi bodisi pri prepuščanju teh odno.sov spontanemu ekonomskemu razvoju in njemu sledečim nezaželenim posledicam. Čeprav nas na začetku predstavljena
" Ckj Jiiliii livrz (1957): 'Kise und demise o/ihe ren iloritil Sliiie' Vortd hililiat. 9. sir. 47.1-49.1: kakor iiidi /lerzom noro mnenje o temi: -'Ihe Terrilorlal State Rerisited- Kefivcimn on ihe/'umre ofihe Nallon Siole' l'ohly / (I96H). .sir//-.14. Cilintno v /iussen in .'itarr (/992:5S).
dognanja kulturne antropologije prepričujejo, da družbena identiteta ne more obstajati brez prepoznavanja v ogledalu svoje antiidentitete, ne izključujem možnosti preseganja tega sicer uveljavljenega |x)java. To pomeni, da na eni strani tvorjenje posameznih regionalnih identitet in na drugi izoblikovanje čuta za globalno solidarnost nLsta nujno dva izključujoča procesa, ki bosta prej ali slej trčila drug ob drugega. Nasprotno, v tem primeru bi preseganje uveljavljenih identitet nacionalnega značaja in njihova vzpostavitev na ravni .širših mednarodnih regijskih |xjvezav |x>menila le prvi korak k prepoznavanju globalne pripadnosti. To bi bilo idealno, saj bi .stremljenje k oblikovanju močne globalne identitete, njej ustreznega in dovolj jasno izoblikovanega globalnega etičnega koda ter ustrezne organizacijskopolitične nadgradnje gotovo zmanjšalo nevarnost potencialnega političnega grupiranja na prijatelje in na sovražnike.
Vendar, .še bolj kot znotraj kulturno relativno homogenih regionalnih mednarodnih integracij, se je potrebno zavedati izredne delikatnosti oblikovanja politične nadgradnje, ki bi zajela ves kulturno izredno raznoliki svet in katere cilj bi bil zavestni nailzor nad silami povpra-ševanja in ponudbe globalnega trga. Prostor njenega delovanja bi nujno moral biti omejen zgolj na blaženje ekonomskih pri-ti.skov, in sicer .samo tistih, za stroške katerih bi lahko našli ustrezno legitimno.st v globalnem etičnem kodu. Tovrstna omejitev je več kot le nujna. Ne .sme se namreč pozabiti, da kakršnakoli politična intervencija v .svobodno ekonomsko življenje pluje v nevarnih vodah med Scilo in Karibdo. Paziti je treba, da s tem, ko na eni strani iz navedenih razlogov zavračamo možnost, da bi brezosebne in večkrat na videz iracionalne sile spontanega svetovnega povpraševanja in ponudbe v obliki idealnega ekonomskega ravnotežja lahko (po)iskale najboljšo rešitev urejanja družbenih odnosov, po drugi strani ne |x)lagamo .svoje svobode in s tem možnosti lastne rešitve, skladne z našimi specifičnimi predstavami, v roke doslednega ekonomskega planerja, ki bo v .svojih še tako idealističnih planih v očeh mnogih postal neizpra.sen tiran. Ali .se je torej na globalni ravni možno izogniti pa.stein Scile in Karibde ter poiskati pravo pot, ki ne bo vodila ne v .socialni kaos, ne v totalitarizem, hkrati pa uspela zagotoviti družbeno sprejemljiv in hoteni ekonomski napredek-' Za zdaj, ob obstoječi kulturni raznolikosti ter velikem razvojno ekonomskem prepadu iHctl posameznimi deli sveta, je odgovor prej negativen kot pozitiven. Bistveno pa .se ob tem zdi, da racionalno deducir.ma, a praktično izredno težko uresničljiva potreba po globalni politični organiziranosti, ki bi zagotovila vpetost .svetovnega trga v družbo, ne bi smela pomeniti ovire za tesnejše povezovanje držav znotraj posameznih regij, ki jih Že druži skupno družbenozgodovin-sko okolje ter dovolj podobno kulturnocivilizacijsko izročilo. Slednja namreč tvorita relativno trdno podlago za nadaljnji razvoj enotnih meril javnega urejanja ekonomskega življenja.
Sklep
Ce kulturo v družbo.slovni analizi jemljemo kot sinonim za obstoj in oblikovanje kolektivnih identitet - da torej kot .spremenljivko jemljemo le politično v.se-
biiio lermina kulture potem kultura na določenem |X)dročju niednarodnih odnosov gotovo lahko pomaga postaviti objektivni razlagalni okvir, saj s tem izgubi svoj \seobsežen značaj in omogoča ločevanje vzrokov oil posledic.
Osredotočil sem se na opazovanje vloge kulture znotraj prostora j^repletanja ekonomije in politike; kot raven analize pa .sem izbral preilv.sem mednarodno raven. T:i pristop me je pripeljal do zaključkov, da kultura lahk<5 igra pomembno vlogo pri političnem iskanju odgovorov na družbeno nezaželene po.sledice sikjii-tanega ekonom.skega udejstvovanja oziroma v tržno deregulacijo in mednaroilno libcraliz;icijo usmerjenega ekonomskega napredka. Če mednarodna liberalizacija s pospeševanjem medsebojnih stikov pelje v širjenje kolektivnih identitet in s tem skupnega etičnega koda, potem to pomeni večji manevrski pro.stor z:i politično intervencijo v tržno narekovano ekonomsko udejstvovanje na mednarodni ravni. Če pa mednarodna ekonomska liberalizacija močno prehiteva hkratno prepoznavanje širše kulturne pripadnosti, potem je .skorajda izključena možnost politične intervencije, ki ne bi predstavljala etnocentrične tiranije.
Popolna od.sotnost kakeršnegakoli j;ivnega nadzora nad hitrostjo vrtenja globalne ekonomije oziroma nad razmerjem med hitrostjo sprememb ekonomskih pogojev in hitrostjo z;ihtevanega prilagajanja pa .se zdi, ob možnem jjosledičnem izbruhu nenadzorovanih družbenih ;inomalij, usodno povez;ui;i z neredko ix>li-tično eksploatacijo obstoja kulturnih razlik po znanem ključu i.skanja grešnega kozla zimaj histnega kulturnega občestva. Pri i.skanju krivca za donnievno "nepravično" sprenienjeni .socialnoekonomski pložaj gre predv.sem za nevarnost, da .se stvari, ki |xi svojem bistvu zadevajo politično vsebino kulture, začne prikazovati kot posledico kulturnih razlik samih po sebi." Ker .so .slednje kot del ne|>olitične sfere kulture del nezavednega in itacionalnega, .se potegne sklep, da .so vsa iz njih izliajajoča nasprotovanja nepremostljiva in razumsko nerešljiva; to pa kmalu lahko |X)stane predmet opnivičevanja opustitve reševanja nasprotij prek sodelovanj:i in posledično dajanja prednosti permanentni konlliktni poziciji ter voja.škemu merjenju moči.
\'end;u' tovrstni "čisti kulturni argument" temelji n;i zmoti. Prvič, ker zgolj nepolitičen del kulture zamenjuje za kulturo samo. Drugič, ker kulturne razlike same po .sebi, ki .se jih ne z;ivedamo in niso del političnega, ne morejo priiK-ljati do grupiranja na prijatelje in .sovražnike. Slednje .se vzpostavi .šele, ko kriterij nasprotja ni več či.sto religiozen ali moralen, temveč političen; to je interesno in zatorej razumsko motiviran.
To, da "čisti kulturni argument" ne vzdrži neke logične preverbe, pa mu še zdaleč ne jemlje izredno močnega ideološkega potenciala, .saj je njegova struktura ravno zaradi širokega pomena kulture in terminološke neclodelanosti izredno prilagodljiva in tako lahko uporablji\'a za legitimizacijo trenutnih tako notranje kot
" A'«/ liiiijutjiiCt iii iuijIm/Ij r^ilmeivii /inim-r iiimliivna 'kiiliiiralizniii' oU -Clslef-ti kii/iiirm-ga aran-menili' se mijivCkmi namja iii iiiier/tivllni lliiiiiiiigioitom lezo o irkii civilizacij, kjeraviiirpiisiavl svojo osreitiijo liiltolezo, tla 'temeljni Izvori kon/Ilktov v tem novem svetu ne botlo primarno niti itIeoloSke niti ekonomske I racionalne, op MK/ iiaraiv Velike liiCiiice meti človeivom in prevlatliiJoCimi viri navskrižij IiihIo lemeljile na trka razliCnili kiilinr j na iracionalnem in nezaveiliiem, op .M K/' (Hiintiiinton.
ziinanjcpoliiičnih dejanj, likrali pa izredno privlačna na eni strani za greSnih kozlov željne oči širokih ljudskih množic ler na drugi za jpubliciteie željnih politikov.
Odnosi med subjekti mednarodnih odno.sov [kp razpustu ideološko razklanega bi|>olarnega .sveta ne morejo temeljiti na nezavednih, nepolitičnih oziroma čisto kulturno pogojenih vrednotah in prepričanjih. Konflikti zaradi same kulturne različno.sti, ki ne bi bila hkrati tudi že politična, niso temeljna grožnja prihodnjemu mini in varnosti. Nevarnost vidim v kategoričnem zavračanju potrebe po politični intervenciji uidi v ča.su, ko hitrost spreminjanja ekonomskih pogojev preseže hitrost družbene .spo.sobnosti prilagajanja oziroma, ko spontani ekonomski napredek prestopi prag družbene vzdržljivosti sprememb. Zavračam argumentacijo, da kakršnokoli i.skanje .srednje, t.i. tretje poti med čistim ekonom.skim liberalizmom in planskim vodenjem gospodarstva nujno vodi v tretji svet. Nasprotno, le iskanje tovrstne tretje poti nas lahko reši pred |x>litično nestabilnostjo - in njej največkrat sledečo tiranijo ter v.sesplošnim ulx>štvom radikalno prekinjenega ekonomskega napredka - ki je tako značilna z:i tretji .svet, kjer so ljudje ravno zaradi hudih pritiskov .strukturnega prilagajanja, ekonomke tranzicije ter posledične negotovosti .socialnega položaja velikokrat pripravljeni prisluhniti simbolni kompenzaciji, ki .se utelesi najprej v ksenolbbiji, nato pa v nacionalističnih in genocidnih pogromih, ki kaj zlahka prestopijo meje nacionalnih držav Temeljna grožnja zatorej leži v ideo-logizaciji "či.sto kulturnega argumenta" oziroma v politično premišljeni eksploa-taciji kulturnih razlik samih po .sebi za maskiranje notranjih socialnopolitičnih napetosti, ki se lahko pojavijo ob popolnem prepuščanju usode miljonov ljudi silam spontanega, v globalne tržne mehanizme postavljenega ekonom.skega napredka.
LITERATURA
IJarher, »enjaniiii (1995); Jihad v.s. McWorld; Hinv the Planet is Hotli Rilling Apari and
Corning Together anil What This Means for Democracy. Times Hooks. New York . Hennett, A. Ix;Koy (1991): International Organizations: Principles and Issues, sixth eilition.
Prentice Hall, New Jersey. Geertz, Clifford (1973): "The interpretation of cultures". Hiisic h<k>ks, New York Hayek, I". August (1991/1943): Pot v hlapčevstvo. Državna z.al()žba Slovenije, I.juhlj:ina. Huntington. P. Samuel (1993): The CIa.sh of Civilization.s?". 1-oreign Affairs. Vol. 72, No.3. str. 22-49.
Južnič, Stane (1993): Identiteta. FDV, Ljubljana.
Kirn, Marko (1997): "Senčne strani globalizacije: Globalna ekonomija kol medij možnih med-
civilizacijskih konfliktov". Teorija in praksa, let. 34, št. 3. str 454-465. Levi- ,Strau.s.s, Claude (1994): "Rxsa in zgodovina/Totemizem danes", Ljubljana: ISH - in.štitut za humanistične vede.
Little, Richard (1997): "International Regimes"; v: Hayli.s. John in Smith, Stew (ur.): The Globali/uition of World politics: An Introduction to International Kelation.s. O.xford Unisvrsiiy Press Inc., New York, sir 231-247
Murdtn, Simon (1997): Culiunil Conflict in !nicraniit>nal Relations: The West and Islam" v: Haylis, .|ohn in Smith. Stew (ur ): The Glohaliz;uit)n of World politics; .An IntnKluction to International Relations. O.xibrd Uniwrsiiy I're.ss Inc.. New York, sir .W-.W.^.
I'olanyi, Karel (1968/1944): The Great Transformation: The Political and liconomic Origins of our Time. IJcact)n I're.ss, Boston.
Ru.s.scit. Bruce in Starr, Harvey (1992); World Politics; The .Manu for Choice, 4th cd. W. H. I-reenian and Company, New York.
Smith, Steve in Uaylis, John (1997): "Introtkiction"; Hayli.s, John in .Smith, .Steve (ur.); The Glohali/;ition of World politic.s; An Introduction to International Relations. Oxford l-Iniversity I're.ss Inc., New York, str. 1-11.
Hjoze, Roger (1997); "International I'olitical l-conomy in an Age of Gk)balization"; v: Baylis, John in Smith, .Steve (ur): The Gk>balization of World politics; An Introduction to International Relations. O.xford Uniwrsity I're.ss Inc.. New York, .str 212-230.
Weis.s, l.inda (1998); The Myth of the Powerless State; Governing the Ix'onomy in a Global flra. Polity I're.ss, Cambridge.
Wheeler, J. Nicholas (1997); "Agency. Humanitariani.sni and Intervention"; v; Parckh. Bhikhu (ur); The Dilemmas of Humanitarian Intervention. International Political .Science Review, Vol. 18. No. 1, str 9-25.
715