SuU.niitloli ,0.00 Ym* jjjuja ritk 4m nam me4a|| hi prasntkov. U»ued dailj ^ SuteV« Hollda/s. LETO-YEAR XXV. PROSVETA » — » f » ' ^ .'"V: W "y CZAŠILO SJ.OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTB Umlnliki In apravniikl prootoris 8667 S. Lawadalo Ava. Office af PublUatlom 1657 South LswndaU Ato. T«l*phona, Rockwoll 4904 ^SiS. ■sarsrs ŽH7 & fj&rrs: Chlcago, IU. torek, 22. marca (March 32), 1932. ActtSpUacTS^^ Saction 1103, Act of Oct. 8, 1917, authoHaod on Jam 14, Itll STEV.—NUMBER 69 POGAUUUA i . japonci m KITAJCI Komisija Lige narodov ponovno predložila načrt glede rešitve mandžurakega vprašanja kmsraj, 21. marca.—Komiaija Lige narodov, ki je bila poelana na Daljni vzhod,da prouči situacijo, je včeraj spet sugestirala direktna pogajanja med Japonsko in Kitajsko glede bodočega statusa Mandžurije. Ta sugestija je bila prvič predložena prizadetima državama pred dvema mesecema v Ženevi, a je bila odklonjena po zastopniku Kitajske. Liga je smatrala, da bi bil to najenostavnejši način za rešitev potež-koc, ki so nastale vsled japonske okupacije Mandžurije, toda Kitajska ni hotela o tem ničesar slišati. Vztrajala je, da pri pogajanjih med njo in Japonsko sodelujejo tudi zastopniki velesil, ki imajo svoje interese v Mandžuriji. Sedaj prevladuje mnenje, da je povratek Cang Hsueh-lianga, odstavljenega govenierja Mandžurije, in njegovih korumpira-nih uradnikov nemogoč, akoprav bi Japonska v to privolila. Prav tako nemogoč je obstanek obstoječega režima, kateremu načelu je Pu-yi, bivši kitajski cesar, ki je le orodje japonske ml-litaristične klike. Edina solucija kočljivega vprašanja je razpust novega mandžurskega režima, čigar mesto naj bi prevzela polavtonom-na vlada, kateri naj bi načelova-la kitajska administrscijs, ki pa bi morala biti sprejemljiva za obe stranki, Kitajsko in Japonsko. Ako se bo ta načrt Izjalovil, bodo morda japonske svetovalce vladi nadomestili ameriški in evropski svetovalci, ki bodo pogosto poročali Ženevi, ako se Japonska in Kitajska držita določb pogodb, ki se nanašajo na Mandžurijo. Komisija Lige narodov kakor tudi zastopniki Japonske in Kitajske so u ver jeni, da je obstoječi režim ne vzdrži j i v, kar dokazuje rebelno gibanje, ki dobiva čedalje več pristašev, Jasno je, da bo morala Liga narodov nekaj narediti, da prepreči preteči kaos v Mandžuriji. II Obsodbe v sovjetski Rusiji oeeb, ki eo bile obtožene sabotaže, obsojenih na smrt v Moskva. — Sabotaža, ki vzbuja čedalje večjo pozornost sovjetskih avtoritet, je prinesla smrtno obsodbo osmim osebam, ki so bile spoznane krivim tega zločina na Štirih sodiščeh v raznih krajih države zadnjo soboto. Večje Število drugih sabotažni-kov je bilo obsojenih v zapor. V Vorošilovsku je bil voditelj skupine 33 oseb, ki so bile obtožene, da so sistematično kradle zločina na štirih sodiščih v raz-njih par letih, obsojen na smrt, drugi pa so bili obsojeni v zapor od enega do deset let. Sodišče v distriktu Sverdlovsk je obsodilo tri moške na smrt, ker so kradli živila iz vladnih skladišč. Nadaljnji trije so prejeli smrtne kazni na sodišču v Leningradu, ko so bili spoznani krivim sabotaže. Železničarji nastopili preMWolli Kritizirajo ga, ker odobrava redukcijo na železnicah Cerkvene procesije v Špa-ni ji suspendirane Avtoritete nleo Hotele vprašati vlado za dovoljenj«. Bojazen pred novimi nemiri ™t • • ^ - Madrid, 21. mšrca.—Španske cerkvene avtoritete so raje su-"IX udirale procesije, ki so običajne v tem tednu, kot pa da bi vprašale vlado za potrebno dovoljenje v smislu 27. točke r\o\e španske ustave. M« sto Sevilla Je bUo z malimi i»"-i< dki zadnja stoletja sredi-*<'•<•. kamor so prihajali romarji * \ eh strani Španije. Vršile so like cerkvene ceremonije ln I"" < sije, ki so pričele na cvet-n nedeljo ln končale na veliko K' »»• tO. Tega letos ne bo, ker se < rk\ene oblasti boje, da bi s ta-kirn J proslavami izzvale protikle-r k alr e nemire. Turčija in Perzija sprejeli angleščino za uradni jezik I ndon, 21. marca. — Vlada T .r« i je in Perzije sta adoptirall ariy|e*čino kot jezik v svojih o-f"" Inlh komunikejih. Franco-; '">. ki je bila diplomatski je-ns vzhodu, bo nadomestila >'I« »čins. New York. — (!FP) — Redukcija mezd na želefcnicah za 10% bo zabeležena v ekonomski zgodovini kot najpomembnejši korak, meni Matt Woll v članku, v katerem naglaša potrebo tega koraka. Kot je bilo še večkrat o-menjeno, igra Woll dvojno vlogo: je obenem podpredsednik A-meriške delavske federacije ln njen duhovni vodja ln predsed nik Narodne civične federacije, katere n$k*a je, da parsllzlra unije. V članku poje slaVospeve unijam, ker so pristale na znižanje in preprečile "finančni bankrot železnic". Železničarska industrijska liga, organizacija "rank and fllerjev", je izdala manifest, v katerem pobija Wollova izvajanja in redukcijo plač. O zrahljani finančni strukturi železnic, kar se je zadnje mesece toliko poudarjalo v javnosti, ne more biti govors, ker so v zadnjih osmih letih delničarji prejeli v dividendah nad štiri mili jarde dolarjev, pravi liga. Wolla posebno kritizira rad njegove opozicije proti brezpo-selnoetnem zavarovanju in blebetanju o visokih plačah. Liga zahteva to vladno zavarovanje, Jki se naj financira iz davkov na bogatine in z denarjem, ki seda gre za vojne priprave. Arirentlaa ima 11 milijonov prebivalcev ■ '- • nos Aires, 21. marca-—Ob |ričetku tega leta je imela Ar »•Mina 11,660,000 prebivalcev, ^"•aiuje uradna statistika, ki je -««raf objavljena. Buenos ima 2,196,000 prebivalcev. 221,635 železničarjev odslovlje nik 1931 Washington. — Lansko leto je bilo odslovljenih na železnicah prvega razreda 221,035 delavcev, poroča zvezna komisija za meddržavno trgovino. Zadnjega dčcembra je bilo uposlenih na teh železnicah še 1,133,923 delavcev, ali okrog osemsto tisoč manj kot tekom vojne. Tudi dohodki od prometa so nrsdstno znižali, »31 so bili za $1,092.000,000 nižji kot prejšnje leto, izdatki pa $707,000,000. Cisti dohodki ali dobiček za delničarje je znašal $141,161,000 ksr je $386£43*000 ™«ni ko< leta 1930. Davki so bili znižan železnicam za $45,000.000. obresti na posojila pa so narastle za $9.000,000. Poglobitev v te številke ne pokaže, da so lastniki delnic in bondov v škripcih, daai je kriza oplazila tudi železnice. Temnejšo sliko pokazujejo številke nanašajoč se na brezposelne železničarje. Proti odteka denarja Iz Jngn-Skrije Belit rad, 21. marca—Jugoslavija je sledila vzgledu Avstrijs in naznanila, da morajo osebe, ki hočejo poslati priporočena pisma v inozemstvo, prinesti I-sta odprto na pošto, da jih uradniki pregledajo, ako ne vsebujejo čekov In nakaznic, ki presegajo določeno vsoto, ki jo smejo poslstl r inozemstvo. ICUA K-LAVCEV « REPUBLIKI CILE »elmiajalci se upirajo novi socialni zakonodaji. Nočno delo od-pravljeno v vseh industrijah Valparalao. 0Ue. 21. marca.— Republika Čile je postala paradiž za delavce kot rezultat vladne odredbe, ki nalaga sodiščem strogo Izvajanje zakona, ki se smatra za najbolj napredno socialno legislacijo na svetu. Ta zakon uključuje odškodnino za odpuščene delavce, brezpo-selnostno od pomoč in zdravniško oskrbo, odpravo nočnega dela razen pri časopisih in posebno po-smrtninsko zavarovanje. Skupni napori delodajalcev in inozemskih trgovskih zbornic, da omili-. o nekatere klavzule drastičnega zakona, ki jim nalagajo velika bremena, so se izjalovili, obratno pa je vlada instrulrala delavske inspektoVje, naj pazijo, da delodajalci ne bodo kršili zakona. Zakon dalje določa, da mora biti 85% delavcev pri vsakem podjetju domačinov. Nekatere i-nozemske kompanije in korpora-cije so se hotele izogniti tej do-očbi in so zaposlile dečke v svo-Jh uradih. Vlada je potem amen. dirals zakon, ki se sedaj glasi, da morajo domačini'prejeti 85% od vsote, ki jo vsako podjetje plača v mezdah. " t Vsako podjetje mora poročati vladi o profitih, ki znašajo več kot osem odstotkov, previšek pa se mora razdeliti med delavce. Vsak delavec, ki je v službi več iot tri mesece pri enem podjetju, je upravičen do deležs. > . Posebni vladni inšpektorji bodo pregledovali knjige in druge dokumente v uradih industrijskih družb, da tako preprečijo kršitev zakona. Delodajalca, ki bi kršil tak zakon, čaka težka denarna ln zaporna kazen. Skušajo odpraviti odškodninski zakon Phoenix, Ariz. -- Protldelav-skl elementi so obnovili agitacijo za odpravo državnega odškodninskega zakona. Pričeli so krošltl peticije za pobiranje pod-pisov z namenom, da pride odpoklic zakona na splošno glasovanje prihodnjo jesen. Slično akcijo so bili zavzeli že pred par leti, ampak Je radi delavske opozicije skrahirala. Večjega uspeha se nadejajo pri prihodnjih volitvah, ker bo glavno vprašanje pri večini volilcev, kdo bo prihodnji predsednik. Bankirska diktatu-• ravCkin/agu Delavstvo napoveduje boj ban-kirjem, ki kočejo ubiti njihove organizacije 1 Chkago. t- (FP) — Cikadka delavska federacija je napovedala odprto vo-jno proti diktaturi bankirjev, ki jo izvajajo nad mestom in okrajem, šolskim sistemom ln drugimi krajevnimi vladami. Sprejela je dve resoluciji, v katerih poudarja, da so bankirji odgovorni za odpustitve mestnih in okrajnih nameščencev. To je del bankirake zarote, potom katere skušajo dobiti kompletno kontrolo in se tako Izogniti večjim davkom. Obtožujejo tudi či-kaške dnevnike sodelovanja v zaroti, ker podpirajo program bankirjev in veletrgovcev. "Ako bodo bankirji izvedli svoj program, je rečeno v eni resoluciji, "tedaj bodo rasni vladni departmentl tako okrnjeni, da bo trpelo šolstvo in zdravje prebivalcev." Patrick F. Sullivan, predsednik Cikaškega pveta stavblnsklh unij, je izjavil, da se mora vse delavstvo upreti bankirski dominaciji, ki skuša razbiti delavske organizacije. Oscar Nelson, podpredsednik federacije in mestni odbornik, je Imenoval Sllas Strawna, predsednika Ameriške trgovske zbornice, Sewell Averyja, predsednika U. S. Gypsum Co. in. direktorja jeklarskega trusta, ter George Falnveatherja kot voditelje v zaroti. Avery usmerja mestno politiko, odkar je A. J. Cermak postal člkaškl župan. -1— Silno ponarejanje, denarja v Stuttgart, Nemčija. 21. marca. — Policija je tu odkrila veliko organizacijo sa ponarejanje nemškega denarja. Sest oseb jo bilo aretiranih |n čez poldrugi milijon mark ponarejenih bankovcev zaseženih. Tsjns organi-zscijs js doslsj spravila v pro-mst čez desst milijonov msrk ponarejenega denarja. Delavsko gibanje v Argentini Buenos Alaaa, Argentina. — Argentinska delavska koSfede racija naznanja, da je njeno Članstvo narastlo na tristo tisoč. Sedaj je začela Izdajati svoj list. Konfederacija je bila ustanovljena pred dvema letoma ln je bila rezultat fuaije dveh neodvisnih strokovnih unij. V tem času se ji je prldružtio večje število drugih delavskih organizacij. mtoviii razgovori v sangajb napredujejo mrnmmmmmmmm Japonska bo odpoklkala svoje čete iz zasedenega osem I j^ I San gaj, 21. marca.—Konferenca med Japonci in Kitajci, ki je v teku v uradu britskega konzulata, je bolj uspešna kot pršj-šnje, ki so bile sklicane glede končanja japonsko - kitajskega konflikta. Pri rasprsvsh sodelu jejo tudi zastopniki Velike Bri tanlje, Amerike, Frsnclje in Italije. Pričakuje se, da bo v kratkem prišlo dp dogovora med Japonsko in Kitajsko. Prva je pristala, da umakne svoje čete v bližino mednarodne kolonije v Sangaju, ako bodo Kitajci ostali na svojih sedanjih pozicijah. Rečeno je bilo, da so ss sastopnlki obeh strank obrnili na svoje vlads ss nadaljnja InatrukcU«. Komisija Lige narodov si bo te dni ogledala rasdejanje, ki ga je povzročila vojna v Sangaju. Na inšpekciji bodo člane komisije spremljali japonski ln kitaj-ski uradniki. Ko bo komisija končala s svojo preiskavo, bo sestavila poročilo in ga poslals v ženevo. / Sen. Capper zagovarja starostno podporo VVashington. — Starostno za varovanje Je bolj priporočljivo za državo kot pa vsdrževanje občinskih ali državnih ubošnlc, je rekel senator Capper is Kan-sasa v govoru v radio, ko Je ia-govarjal predlogo sa starostno zavarovanje v Distriktu Kolum bij a. Za vzdrževanje ubožnlee atrikta Kolumbije Je sVezna vlada lani potrošila $167,900. V nji je bilo 476 oseb in so stroški sn* šali $338 na osebo. Predloga določa $<9 tedenske podpore, kar js psr dolarjev več kot ps dajejo države, ki imajo to zakonodajo. Za zavarovanje bi vJada potrošila le malo več kot sedaj, ampak Je sistem veliko bolj humanitaren kot pa življenje v ubožnlcsh, je menil Cspper. Rekordno štsvllo samomorov v francoskem letovišču Nlce, 21. marefc—Najvašjs Število samomorov v zgodovini tega resorta Je bilo Izvršenih v soboto In nedeljo. Devet oseb si je končalo življenje v dveh dneh. Od teh jih je pet skočilo v vodo, tri so se obesile, ens ps si js kon čela življenje s plinom. Izgredi v rudarski stavki Več oseb ranjenih. Governer zagrozil s Izjemnim stanjem Athena, a, 21. marca.—Situacija na premogovnem polju v dolini Hocking, kjer je zaatavkalo krog sedem tisoč rudarjev, postaja čedalje bolj napeta. Včeraj zjutraj je prišlo do bitke med plketi ter kompanljaklmi policaji in uradniki. Piketl sq jih napadli a kamenjem ln šest oseb je bilo ranjenih. Isgredi so sledili luumantlu u radnikov New York Coal Co., da bodo obnovtll obrat v premogovnikih Llck Run ln Mllfleld No. 6. V soboto ae je krog 160 atavkar-Jev zbralo pred vhodom slednjega premogovnika, kjer so S dlna-mltom razstrelili most in tako zaprli vhod, Stavkarjlso prerezali vss glav ne telefonske šioe na premogov nem polju, kjer je v teku atav ka še od 1. februarja. Rudarji ao ae uprli mednim redukcijam, ki ao jih odredlU operatorji. Governer Whlte Je alnočl poslal stavkarjpm ultimat, v kate rem pravi, da bo poslal mlllčnl ke v stavkovno okrošjs ln razgla sU iijemno,stanje, ako ne bodo nasilja takoj ponehala, v« Sovjetska kontrola nI l^^aL^H Vlada uatanmrila nov naaetniškl (fcpartment Moskva, ei. marca.—Sofjst-aka vlada ja včeraj naananlla u-atsnovltsv novega naselnlškega biroja, ki bo nadziral prihod in j odhod vseh tujcev, ki bodo pri-apeli v Rusijo tskom Izvajanja novega pstSetnegs načrta, ki se aaključi 1. 1937. Ta odlok je aledll naznanilu, da vlada ne bo več lidajala turističnih vlaumov osebam, ki prihajajo v Itusljo Iz rsdovednostl sil ps Iskat dala. A. M. Tslkjon, delavski komi sar# ja včeraj naznanil, da bo akupinl Američanov, ki šteje krog ato oseb ln katsrs je nedavno dospsla v Sovjetsko unijo s turističnimi vizumi, vlada pomagala pri Iskanju dsla ln jim dovolila, da lahko ostanejo v Rusiji. Ti ao ličrpall sredstva In s» daj mora akrbetl sanja Intourlst, oftclelna turistična organizacija. Tslkjon je pristavil, da bo v bodoča ta organizacija prodajala o-~ RttaUo revolta proti davčni predlo-igi narašča Kongres ae upira Gamer-Hoo-verjevemu načrtu sa obdavčenje konsuma ' Waahlngton. — (FP) — "Ne-atrankaraka" davčna predloga l-ma v kongresni zbornici bolj trn-jevo pot kot so predvidevali njeni sponsorji. U debate ln naraščajoče opozicije je razvidno, da ne bo sprejeta v predloženi formi. Tudi obstaja možnost, ds bo kongres opustil davek na kon-aum in iskal sredstev sa kritje deficita Iz drugih virov. Kot nadomestilo za ta davek je LaGuardla »agovsrjsl obdavčenje luksuaa, čekov, hipotek, bančnih varnostnih shramb in svišanje davkov na bogatine. Ramsaysr Is !owe Je rekel, ds je dršavs "komaj pobrskala" po virih, Is katerih lahko dobi dohodke. Predlagsl je zvlšsnje dsv-kov na dedščine, kar naj bi prl-nsslo 600 milijonov dolsrjev. Zvezna in državne vlade sedaj prejmejo letno v teh davkih le dva odstotka od devetih milijard prepvošenja, ki letno preide v roke dedičem. Zvesns vlada aedsj dobi letno Is tegs vira ls 40 milijonov, 120 milijonov v pa isročt državam. \ Sllčnega mnenja je bil tudi kongreanik Swlng ls Los Ange- leaa, ki ja aagovarjal zvišanje K dol . „ 6,600 oaeb lat davkov na veUks dohodke. L. »lika i nih dohodkov nad stotlsoč dolarjev vsaka; od tek jih je bilo osem, ki ao prijavili nad pat milijonov. Teh •,»00 bogatinov ja imelo v omenjenem letu nad poldrugo milijardo dohodkov.,On la vztrajal, naj kongrsa uvede davčno lestvico na vsllke dohodke, ki je bUs v veljavi tekom vojne. JUtehum Iz Michlgana pa Je argumentiral, ako kongres upa-Ije davek na konsum, bo privilegirani razred gledal, da U davek postane stalni, davek na dohodke In dedščine sa pa odpravi. Citiral Js statistiko sakladniš-kega departmenta ln dokazal koristi, ki bi jih od tega Imeli mul-tlmllljonsrjl. DuPontl U Dels-wsre bi si ns prlmsr prihranili letno 25 milijonov na davkih, katere bi moralo prlapevatl pa ljuidstvo. asbsm, ki pridejo v Rusijo Iskst dela, le povratne vozne listke. | |||KmiO |ilMMl)i V KrMlli|i Bankir doM trt leta radi pone-* varke Holly Springa, Msss. — Ban kir John A. Smatlwood js bil obsojen ns tri Ists zapora, ksr Js poneveril $»,000 is avoje bsn-ks. Kazen as lahko smatra, da znaša njsfMra Istns vrednost v očeh sodnim $48,000. Ako bi bil imnsverll tO vsoto nsvaden Zemljan, bi ga eodnlk zašli m dolga | leta. » Dva državi as hašsU odcepiti II ministri na šala revolte se premislil Wsahlngt9n. — Radi poplave s protesti proti nsmersvanim redukcijam Vladne podpore zamorski unlveril Howard je sen. spro-pr taci J skl odsek vzposUvil »»o-stavko v Imdžetu za zgraditev novega ogrevalnega slatoma, ki bo producfcal tudi elektriko za univerzo, tej za ponovno uklju* čenje postavke je vodil senator Coetlgan laColorada. Zmaga šavljarskik delavcev | Lynn, Mftss — Tri nadaljnja čevljarska tovarne v Um mestu, Orsy, Fedaral In Mad«well 8hoe | Co., so podpisale pogodbo s sUv kajočlmi delavci. I>ve drugI kom-panlji sta naznsnlll kspltulscljo te prejšnji taden. Dekleta sa prodajajo v b«4e Zajcadk Js Ženeve • •. Boston. Mass. — Na seji me-• t nega s vet s Je prišlo do senzacije, ko je koncilman Green Izjavil, da se radi brezposelnosti prodajajo ameriška dekleta neki fakirskl gledališki družbi, ki jih Moatevldeo, Uragvaj, 21. mar* caOdcepitev dveh drUv, RU* Gramle do Hul ln ftao Paulo, od Brazilije j« gotova atvar, ako ae situacija v kratkem ne lapreme-nl, ss glsse pgročlls, ki so do-spels simksj, Nsko poročilo Jsv-Ija, da so tdli diplomatični odno-šajl med brazilsko vlado ln omenjenima državama včeraj prekinjeni. M^lnt ministri iz lil t ne g* __ginrini ifn»»io»wt t •• #^ dela Hrnzllljn, ki ao nedavno re-signirali Iz kabineU, kateremu načeluje pr<*dsednik G e t u 111 o Vargas, vodijo gibanje za odcepitev. Naslovili so ultimat, v katerem zahtevajo, da VargaS vspoatsvl ustavno vlado. Vargasov kabinet ss Je včsrsj sešel ns izredni konferenci, toda (todvzel ni nlkake akcije proti in-surgentom Neko poročilo se glasi, da so Izbruhnili resni izgredi v Asnts Anni In nekaterih drugih mestih drŽave Rl» Gran-de do Stil. M4o de Jsaelro, Brazilija. 21. marca^—Vlada predsednika Var-gaaa je naznanita, da bo skušala poravnati politične diference s voditelji upornega gibanja na Jugu, da tako preprsČI odcepitev. Neka druga vest se glasi, da bo predaednik Vargas. ki se je s silo povzpel ns krmilo vlade pred dvema letoma, podal resignacljo. pošilja v belo sutneet v Jufno In Centralno Amsrtfas. ffgOSVSTZ .u..1,* n*a ja pričo« ločno ob 2. popoldne. Po seji je mala zabava in večerja v prid doma. Pridite vsi, da ae vaaj enkrat vidimo vai delni-čarji skupaj. Vabljeni ste tudi vai rojaki, da se udeležite. Vstopnina je prosta. Opomniti moram. da se bo po seji pobirala članarina, ker je precej delničar-1 jev, da niso ie po več let plačali, čeravno jih je ie precej dobro-stoječih in se mora tudi v ta namen nekaj ykreniti, kajti dom je v stiski za denar. Zato glejte, da se polnoštevilno udeležite. & Odbor 8. D. D. izreka sožalje nad petimi padlimi žrtvami pri pohodu pred Fordovo tovarno, leafteri so žrtvovali svoja življenja v prid delavskega ljudstva za obstanek in kruh. Pogreb se jo vriil v soboto, dne 12» marca. Bil je tako veličasten, da ga ljudstvo ie ne pomni. Računa se, da jo bilo krog 40 tisoč ljudi. Govorili ao razni govorniki; godba jO igrala zadnji pozdrav in pevci So:zapeli, ljudstvo je bilo ginjeno do solz. Sprevod se je vršil mirno, ker detroitaka policija se ni vmešavala, delala pa je najlepši nad. Za odbor, . * .i Josip Obranovich, tajnik. THE ENMGHTBNMKNT PKOHVOTA MST-M SMSI Uwm4šU 4M , CkkM*. i l>rim*r (F«k. t11 ii. 4» >•• llllM * Bog blagoslovi nai dom V hišah ameriških delavcev, farmarjev in drugih malih avobodnih državljanov navadno vidiš na ateni tablico z napisom VGod bless our home" (Nikar ne zanikaj, da ne prinaša izdelovanje teb tablic dobrega blagoslova nekomu . . .) Teh Ubile ni bilo vedno v hišah in tudi ne v Vseh hišah, a vedno je bilo nekaj. Človeška žival se že mifljone let zanaša na neko bajno ]H>moč, Ce nI tablice na |teni, je pa konjska podkev pribita nad vrati. Prvo kakor drugo pomeni, da neka nevidna sila varuje hišo vsega zla in jo naredi srečno za stanovalce. Leta poprej je bilo še kaj drugega: poaušena koat ali kakršenkoli talisman iz istega vzroka. Danca ne pišemo o praznoverju in aličnih aflikcljah, ki imajo Ae milijone ljudi v pesteh. Business, ki vlada Ameriko — in druge dežele — Je že davno izrekel "tabu" nad takimi zavarovanji, kolikor se njega tičejo. Kadar delavec kupi hišo in farmar farmo na izplačevanje v obrokih, mora biti dom zavarovan proti požaru, viharju in drugim elementarnim nezgodam. Sicer imaš lahko požegnane tablice ln konjake podkve po vash kotih hiše, to je svobodno, ampak upnik ae ne zanese na te reči in zahteva polico zavarovalne družbe. So pa še druge nezgode, ki lahko zadenejo svobodnega domovnika in mu kale srečo. Cisto človeške neersče. Ne primer : naj delavec kupi dom In plača nekaj stotakov gotovine, drugo pa obljubi plačati v določenem času z obrestmi vred. Dolg je namreč vknjišen na njegovo hišo in pogodba določa, da ima upnik pravico prodati hišo in postaviti delavca na cesto, če ne bo rednih plačil. Delavec je kupil hiio na svoj bodoči zaslužek, torej v upanju, da bo vedno zdrev In bo vedno delal in služil denar aa plačila. To je hazardno, ali milijoni eo ee poalušili te prilike, ki je tako lepo cvetela v dobi "velike proeperitete." To je bilo lepo in prav. Sicer eo bili "večni kikarji", ki eo svarili, da je to hazardna igra, a dobili so jih po nosu, češ, da eo nevoščljive!, ki ne privoščijo delavcu, da bi ei opomogel In se poetavll "na lastne noge", da bi imel evoj dom — "home, sweet home" — in vee to. Danes je drugače. Prosperitata je odšla — nihče ne ve, kam jo je vrag odneeel — delavec je izgubil delo ln zaslužek, na milijone delavcev je to izgubilo, ln plačil.za hišo ni od kje vzeti; še davkov, ki niso majhni v večjih mestih. in obresti nI mogoče plačevati, a kam plačilne obroke. Položaj malih domovnlkov — to so delavci in drugi mali svobodnjaki — je danes obupen. Upniki terjajo denar, katerega ni. Vse tablice, val talismani, vsa dobra vera nič ne pomaga. Edino denpr, zaslužek bi pomagal, tega pa ni. " Mali domov nik je morda oddal aobe v najem, a tudi najemnik nima zaslužka ne denarja In ne more plačati etanarine. Upnik pritiska, davkar pritiska, dohodkov pa nobenih. Kaj bo? God blesa our home . . . Krik obupa malih hlžnih posestnikov je danes silen. Ne tisoče (n tieoče domov je prodanih za malenkost In na tisoče več bi bilo prodanih, če bi bilo kaj kupcev. Revež, delavec, ki je toliko stotakov in morda tisočakov sabil v avoj dom, dn bo "na lastnih nogah", danes ponuja dom v Izgubo — morda za polovico manj — rad bt prodal, da b{ vsaj nekaj rešil, toda kupca nI. Danes st* domovi ne kupujejo, denes ae samo prodajajo . . . Končno pa mora iti na cesto, ko gs upnik požens iz hlfte. Pohištvo mu zmečejo ns ulico —- tudi tablico z napisom "God bleea our home" z ostalim vred — in če nI- i>ohlštvo izplačano, bo tudi trga izgubil. To so dane« vsakdanji dogodki. Robert Wadk>w Iz Al ton a. I1U »Ur 14 let, toda visok je 7 čevljev in 5 palcev ter tehta 300 funtov. Fant je zdaj v srednji šoli In strasten atlet. člane, alt za to je bilo treba nekaj ukreniti pred 15 leti. ne da-{ j nes, ko nsm teče vods v grlo. I Ko bodo kolone Prosvete odpr-1 te ta diskusijo zs prihodnjo kon-1 vencljo, bom poslsl načrt ln lest-I v too (amortization table), kako I bi t odi jednota poeojevala nsšlm F farmarjem, da bo malo več enakopravnosti med članstvom. Ne- ■ kako čudno se mi vidi, da si član ] lahko Igpoeodi na loto in hišo. na m sSmljo. hišo. hlev aH živino pa J i «5» _____ J Joaeph Sle mer, dr. 198., | Odvetniki ns miloščinah listi 1 1 ! Boston, Mass. — Depresija ni I tptatii* samo delavcev, temveč' ■ tudi druge stanove. Glavni stan združenih dobrot v orni h organ i- t gle- sseij je te dni naznanil, da je WMls več kot sto odvetnikov apeliralo Mphlas podporo. Prizadeti so tudi zdrsvniki in drugI profesionalci. Ruski vzlet ▼ ttratotfero V mestnih tvornicah za aeroplane v Ljenis-gradu gradi inženir S. Vasjenko a pomočjo lega štaba tehnikov in strokovnjakov u bs'©-ne velik balon, o ksterlm bo vzletel v sfero do višine 20,000 m. Startevsl bo *pom* di 1983 v Harkovu. Dotlej se bo vriilo ved £ skusnth voženj v manjši višini. Ruski bsk* je Uko velik kakor avoječaeni balon e katerim sU letela Amundsen in Not"'* severni tečaj. Napolnili pa bodo samo dvsa*)-sti del balona s čistim vodikom. Ts MM * bo v višini 20,000 m petdssetkrstno p©veflus-Balonova gondola bo imeU podobo rt*a pri'1 tev za proučevanje stratosfere. Povratek lons na zemljo bo dosegel pilot ns U nsči*" bo razklal obod na dvoje. Plin se bo izgubil In ia prejšnjega oboda ee bo rtvoo* ogromno padalo, ki bo neslo gondolo i počne! proti zemlji. Gondola bo meru 2 m In v njej bo prostora za dva ' l ojalen nerad" , Uraln, Ohlo.—Ker rad prafet-rap dopise, želim optagtl. kako smo dne IS. marca Slovenci v l.orainu obhajali dteetoletnien prvega predsednika Združenih držav George Wa*hlngtona. Dvrrana S. N. doma je bila lepo okrašena (n napolnjena t nad Mfl Slovenci in goitf kan-im stregli nsle mladinke, člani*". g< cpodfnjskega \duh% JLN.de-»ja pe eo vse lepo izvršile. Pred f rWtkom In po j* fedMl.ftft I-grall gdčnl. Angelin Elnenhardt piano In Josephioe viollto tefr gl. Paullne Svet Stifcnjt. kar je vsem pilnealr lep užitek ob tako krta- Novejša zgodovina nam pripoveduje, de eo Američani odkrili Japonsko ln Jo predaUvill civiliziranemu svetu. Dobri Američani ao se tudi potrudili, da ao Japonce civilizirali, fte boljAl Amerlčsnl so poslali Japoncem miaijo-narje, ki ao Japonce — vseh, toda prlllčno število — pokristjanlll. Japormka kakor Amerika je danes približno na mali stopnji krščanske In ekonomske civilizacije. Tako zgodovina. Zdaj pa nedeljujte z eka(»edicijami bojnih ladij v kitajske vode! Ne j vas to ne moti. Nadaljujte « h vojn civilizacijo % orientuf Lanski preroki, ki eo napovedal! konec krizo to epomlad, ao zdaj tih > . . . TOREK. 22. MARCA. fKOSVETA Vesti iz Jugoslavije (Utiraa porodila is Jufod«*i)«.) Ljubljana, 26. februarja 1902. Poslovanje skupščine 0 poslovanju skupščine beremo pogosto v listih. O raznih zakonih razpravljajo, ki jih potem soglasno sprejmejo* včasi pa pridejo na vrsto tudi kake interpelacije, dasi so redke in jih ne ob-rajtajo prav posebno. Poročila v listih tudi niso natančna, mar-\eč objavljajo predvsem, to, kar sporoči uradna agencija Avale. Vsak govor poslanca pa je poprej cenzuriran in odobren ali odklonjen. Prišlo je tudi ie do hudih debat in celo pretepov. Tako je nedavno skupina nekaj poslancev interpelirala radi prehude cenzure listov. To interpelacijo je formuliral bivši poslanik na Dunaju Andjelinovič. Pri tem je prišlo do hudega pretepa. Več poslancev pa se je baje vrnilo iz Beograda domov ter se ne mara več udeleževati sej. 0 skupščinskem delovanju dne 24. februarja poročajo celo listi, ki morajo vsi pasirati atrogo cenzuro, take-le stvari: Krog 10. dopoldne je predsednik skupščine otvoril sejo. Prvi je vstal poslanec MilutinoVič, ki je protestiral proti temu, da so seje sklicane za deveto uro, ne začno ■e pa skoro nikoli pred deseto u-ro. Zahteval je, da se seje otvaN jajo točno ob napovedani uri, izvrši pa naj se vselej poimensko klicanje poslancev (ftakor v šoli). Kogar večkrat ni, naj ae mu črtajo dnevnice. Skupščinski predsednik Kumanudi je govorniku vzel besedo, da je poslanec sredi govora moral nehati ki biti lepo tih. Nato je bila prečitana interpelacija poslanca Božiča, ki Vprašuje mnistra za rude in šume, ali ve, da je načelnik tega ministrstva Belančič na zelo slabem glasu glede poslovanja v službi. Kaj je minister odgovoril, Usti ne poročajo. Pravosodni minister pa je sporočil skupščini, naj nadaljuje^sodno postops-nje proti nsrodnim poslancem Štefanu Sifterju, Vasi Tomeno-vičCiTStetfann Maksirhoviču in dr:' Antetui Hašartbegoviču zaradi prestopkov, Ki so po kazenskem zakoniku „ kaznjlvl! Za kaj gre pri teh stvareh, tega točno ne poročajo. Istega dne, 24. febr. je poslanec Antunovič interpellral oz. protestiral, da je verifikacijski odsek predlagal, naj pride namesto nekega umrlega poslsnca v parlament dr. Ressel, češ, da ta človek ne zna niti državnega jezika. Državni odbor naj pokliče dr. Ressla k sebi, naj ga izpraša, in če položi izpit o znanju državnega jezika, potem naj ae ga sprejme za poslanca, če ga, ne položi, naj se ga odkloni! In tako dalje. Kot rečeno, svoboda in delovsnje poslsncev je zelo ozko in msrsikomu mandat že preseda. Novorojenček v vagonu Ko je včeraj, 24. febr. zjutraj, sprevodnik kamniškega vlaka Matija Bolgar pregleda val vagone vlaka po prihodu v Ljubljano, je našel v nekem vagonu zaviti k, ki ga je odnesel v shrambo za prtljago, odkjer spet so ga izročili uradu za najdene stvari. Tam ko zavitek odprli, da pregledajo vsebino, pa zo našli v njem mrtvega novorojenčka, ki se mu j" po podplutbah na vratu poznalo, da je bil zadavljen. Ugotovili so, da je bil novorojenček r >i< n šele pred nekaj urami in ia va je mati ali kdo drugi takoj i" porodu zadavila. Zavila je tru-\» 1' e v pspir ter gs odloiils v v*gonu kamniškega vlaka. U-v«' >u v bolnico in skrbni negi "bavijikov, je služklnjs že čez n< kaj ur pod legi* zastrupi jen ju. V/rok nI znen. I mrli m: Ns Jesenicah delo-v* 'ija v tovarni FranJo Poženel, v I jubljani Henrik Kettner, u-r" preglednik finsnčne na Rodici pri Domželsh > po kratkem boleftsnju umrl J/»nje ftubelj, oče pevce Tsneta s"* Ija, ki ae mudi v Ameriki, *>er vam je dobro znan. Bil je »1 M. po rodu is ledomelj Pri Kamniku. Ml nekaj čaaa go- . ■ - pa na svojem posestvu ne Kodici. —V ljubljanski bolnici je umrl 68-letni Joeip Zorman, železniški urednik iz Celja, v De.sklah pri Gorici pa 90-letni Anton Ivančič, v Starem trgu ob Kolpi je umrl posestnik in trgovec Koče, na Klancu pri Komendi pa 66-letni posestnik France Pogsčar. IS Primorcev prsd izrednim sodiščem Vidni znak vsake res napredne d rta ve je obilica izrednih, u-stanov: poleg rednik ustanov s; lahko privošči tudi isredne. Taka država ima poleg rednega so-diščs tudi izredna sodišča, poleg rednih zakonov tudi izredne zakone, ki so po navadi krščeni za "zakone o zaščiti javnega reda in miru v državi." Tak zakon i-ma tudi Italija. To je zakon sa politične krivce, oziroma zakon zoper nje, to je zakon zoper vse tiste italijanske državljane te ali one narodnosti, ki se upirajo fašističnemu režimu Iz narodnostnih radlogov, ki pa so vsi skupsj tesno povezani. To je zakon, ki je izgnal že tisoče političnih obsojencev na proklete o-toke na jugu, to je zakon, ki je spravil v ječe tisoče in tisoče poštenih ljudi* da so tamkaj trpeli in celo umirali pod kopiti fašistične ''p. ravice," to je sakon, ki je razdelil tudi mnogim primorskim Slovencem tisoče in tisoče let težke ječe tn mnogim pognal krogle v hrbet. , Dne 22. februsrja je pred rimskim izrednim sodiščem sedela spet 13 članov številna skupina primorskih Slovencev, vsi s Kala, le eden od Sv. Lucije pri Tolminu. To je Rudolf Pregelj. Ostali so: bratje Lipicar (ali Lipičar), brata Močnika, Josip Savli, dalje Lipičar Valentin, Štefan Močnik, Andrej Brezavšek, I^eopold Suligoj, Ivan Jug in Leopold Lango. Proti Viktorju Hvali in Stanialavu Kamenščku se je postopanje ustavilo, ker sta zbežala čez meje. Obtoženi se bili, da so 80 novembra 1990. leta napadli ii zasede skupino finančnih stražnikov v Koprivišču nad Kanalom, pri čemer so Cesarja Ra-steUija ubili. Kaj so vse pretrpeli ti obtoženci v ječah, tega ne ve nihče. Nasilje, s kakršnim mučijo fašisti politične krivce v ječah, prisili aretirance v razne izjave in priznanja. Zato vzaka razprava proti polit Č:.im obtožencem po-' teče dokaj gladko, izjavam obtožencev, ki preklicujejo v ječi izrečene izjave, ne verjamejo, verjamejo pa bolj policijskim zapisnikom in pričam. V vsakem takem procesu je videti nesoglasje med izjavami posameyilh obtožencev, kar je popolnoma razumljivo. Saj temu in takim izrednim sodiščem nI do tega, da pridejo reanicldo dna, njim je le do tega, da dobijo zadosten razlog za teiko obsodbo. Obtoženci tega procesa v Rimu ao deloma tajili krivdo, deloma priznali, da ao etreljall v vinjenosti, d« se ne apominjaje podrobnosti, nekateri aploh zanikajo, da ao(blli navzoči itd. Rudolf Pregelj je priznal, da je atreljal na avtomobil, a je bil vinjen. Ne spominja pa se, da bi bil on prvi streljal in dal s tem znak za napad. Lango je Izpovedal, da je Pregel dal znak za napad, da sta mu potem sledila Anton Lipičar in Avgust Močnik. Kesneje da je Streljal tudi on sam. Lango. Po napadu so skrili puške in revolverje v senik Valentina LlplČarja. Imeli so pet pušk in šest revolverjev. Gostilničar Močnik Je obtožen, da je finsncarjem dajal vina, ne ds bi ga bili naročili, a s namenom, da jih zadrži v goatllnl, dokler ne bi fantje pripravili zaaedo. Močnik zanika vsako krivdo. Brezavftček in Savli zanikata vsako soudeležbo ter trdita, da »ta bila v goatllnl in da nleta šla s drugimi ns napad. Donet Lipičar Je odločno povedal: Jaz aam nlaem atreljal, videl sem streljati droge, a kdo Je streljal, tega nlaem videl ln ne vem. Poleg obtožencev, ki so bi U le kratko zaslišani, so bile zasliša. ne priče, sami fašisti in polklj-skl uradnild. \d «> IzpovedsU o-brrmenllno za obtožence. Raj ao plačani za to. Vse Je šlo naglo od rok. In proces proti IS obtožencem radi političnega umors ae je končal še ietegs dne: posno sve-čer Je bHs mzgtešene te Do na t, Valentin in Leopoki Lipičar, Štefan in Avgust Močnik, Rudolf Pregelj in Ivan Jug —vsi po 30 let težke ječe. Anton Lipičar, Marko Močnik. Leopold Lango, Andrej Brezav-sček, Leopold Suligoj in Josip Se vil—po 20 let ječe; vsi pa izgubijo za vedno državljanske pravice in po prestani kasni bodo pod policijskim nadzorstvom. Skupaj torej 380 let ječe! Znak vsake napredne države je pač le izredno sod i «Wt* snak njenega intenzivnega delovanja pa so stroge obsodbe tegs aodi-ščs. In takih. drŽav imsmo v Evropi precej. Dr. Brežnik, Pupin. kolajna Itd. Dr, Pšvsi Brežnik, profesor, ki je bil pred tfemi leti v Ame-liki, je napisal v "Slovenskem narodu" članek, kjer poroča o odlikovanju, ki Je zadelo učenjaka prof. Mihajla Pupina. Na dan avetefa 3ave je bil Pupin v veliki dvorani inženirskega doma v Newr Yorku odlikovan s kolajno Johna Fritza, kar pomeni za tega učenjaka največjo čast. Pri tej slavnostl je bil navzoč tudi "cvet jugoslovanske družfce V New Torku*'poleg cveta učsnjs-kov, profesorjev itd. Ob tej priliki je Pupin predavsl o zakonih toplote in energije ter o nsj večjem zakonu, o zakonu ljubezni, ki je "viklil la srca tn uma iznajdi* telja Kristusa/' a še ni prišel do "svoje polne, božanske veljave." (Pri tem opisovanju Pupinovega predavanja se spominjamo ameriškega pisatelja Louisa Adami-čs, ki je napisal o Pupinu: kako hodi #o Ameriki ia predava p za konih prirode in božsnski ljubezni, o snsnosti in Kristusu v eni sapi. Spričo tega je zanimivo, 4a je Pupinovo knjigo "Od pastirja do hwm«telja" izdala v slovenskem prevodu Vodnikova družba, ne pa kaka klerikalna Mohorjeva!) Brežnik je mnenja, da moramo tudi mi počastiti Pupinovo ime Zato predlaga, naj bi se kakšna ljubljanska ulica prekrstila "Pupinovo ulico." Spominja nas, da je Pupin po svojem prijatelj stvu z Wilsonom dosegel, da smo obdržali Gorenjsko z lepimi letovišči. In če hodijo letoviščarjl lahko na Bled ln v Bohinj, Je to Pupinova zasluga. Kot učenjaku in prijatelju naj se oddolžimo s preimenovanjem kakšne ulice ali ceste v Pupinovo ulico (cesto) sli v Ulico (Cesto) Mihajla Pupina. Tako bo ytlk.tujec, Ki Jfe-de v Ljubljano, vedel, po kom se imenuje, ta ulica. Dr. Brežnik predlaga konkretno, haj bi občinski svet ljubljanski sklenil, da se Selenburgova ulica prekrsti v Pupinovo. Mladi Balditfo M poslsl stars ljudi v vojno Boston.—Ako bi mladi Oliver BeWwin, socialist in sin vodite-lja angleških terljcev, imel od-ločilno beaedo, ko pride do prihodnja vojne, "bi rekrutirsl ljudi obeh spolov med 46. in 80. letom in jih poalsl v klsvnico, namesto otroke med 17. in 20. letom," je izjavil na tukajšnjem predavanju. To bi napravil iz razloga, "da bi lahko piaaril "Tlmesu" In obvestil deželo, s kskim navduše-njem aem žrtvovsJ za domovino avojega starega očeta in par starih tet. namesto da bi posedal po klubih In se ponažal, da sem žrtvoval svojsgs sina za Anglijo." Mlsdi Baldvvin je imel govoriti tudi prsd Msssschusetts Lesgue of Women Votera. Ker as je pa nekatsrim člsnlcsm zdel prersdikslen, Je bilo njegovo predavanje odpovedano. Pozo*! — Plin! Skorsj ne mine več dan, da naB ne bi ta ali ona reč na kakršenkoli način oposorlla ns gro-* zote bodoče vojne, ki ae bo v glsvnem bojevala s kemičnim orožjem. Vepomer čitamo o vajah, ki naj pripravljajo meatno prebivalstvo na pravilno ravnanje s plinskimi msskapi, gledamo slike civiniega prebivalstva a plinskimi maskami v zmedi letalskih napeckn ter Čitamo o vedno novih iaumih šs atrupe-nejših plinov in še silnejših plinskih bomb, ki so v stanu v nekaj urah pokončati prebivalstvo celih mest. Nedavno je objavi! hamburšhi tovarnar Stoltaen-berg, čigar ime je snano izza plinske katastrofe v Hamburgu 1928, nekakšne "kuharske bukve"'© izdelovanju vojnih plinov, ki pa so bile potlej prepovedsne. Skratka: bossda strupeni plini ne lagine več is dnevnih pomen-kov. Venomer ae razburjajo miroljubni državljani, zdaj od te zdaj od druge plati, aamo o biatvu modernih strupenih plinov, o njih učinku in zanesljivi obrambi nikoli ne slišijo pravega mnenja, da bi se vedeli v kritičnem, času prav ravnati. Splošno se misli, da so strupeni plini šele Isum zadnje veli ke vojne. V reanici pa je cela reč že stara in tudi kemična vojna ni najnovejša pridobitev, Čeprav je šele današnja doba prav pošlahtnila njene strahote. Ze itarj Grki so umeli spretno uporabljati dušljivl žveplov dioksid, zlaztl pri obleganju, da zo ž njim omamljali branitelje. O nekem rirazkem vojskovodji pripoveduje zgodovina, da jo pustil svojim Vojakom prašiti neke vrste pepelnato prst, ki jo je potlej zanašal veter v sovražnikove vrste ln da je ta prah dražil vojake h kašljanju, tako da se nišo mogli boriti. Med predhodniki današnjih plinskih tehnikov najdemo Arabce, ki so proizvajali nekakine uzpavalne pline s sežiganjem nekih snovi, ki vsebujejo opil. Univerzalni genij Le^nardo da Vlncl je na-svetovsi pri . obleganj u nepri-stopnih trdnjav strupene arze-nove pare, j Tudin .plinske bombe nI izumila šele svetovna vojna marveč znani kemik Glauber, po katerem ze Imenuje znana Olau-berjeva z6l. Ta je že za časa turških vojn predlagal, naj bi se polnile granate s posebnimi kemikalijami, ki bi odele so-vražnikove postojanke v meglo ln smrad. tPrav tako pa lahko veljajo za izumitelje plinskih bomb Kltajri, katerih "smrd-IJivl lonci" so povzročali tak peklensk! smrad, da noben človek nI m^gel zdržati v bližini. Zadnja desetletja pred vojno se je ponovno poskužalo razno kemično orotje. Tako so n. pr. polnili topovske Izstrelke z neko snovjo, ki siti na kihanje ali pa z bromovim ocetnlm eztrom, ki zapira sano In povzroča solze-nje. V začetku vojne so se sem pa tja tudi že uporabljali Izstrelki s strupenim plinom, vendar pa uapehi niso zadovoljili. Popolnoma nova faza plinske vojne ss-Je pričela Šele takrat, ko so začeli uporabljati postopek fihsnjs plinov proti sovrsžnlku. 'lini, ki so spravljeni pod večjim pritiskom v primernih po-sodsh, se ob ugodnem vremenu izpuste lil veter Jih odnese v nasprotnikove postojanke. Tega načina so se prvikrat poslužlll Nemci 11. aprila 1015 v Mu z Angleži prsd Vprom. Angleži ns to seveds niso bili prlprav-Ijeni in učinek je bil grozen. V krstkem pa so ae armade 0 strahotah bodoče plinske]Jiirgei Brend: vojne ni vredno tratiti besed. Vaoeno pa bi bilo napačno precenjevati učinek strupenih plinov. Kakor na vaeh področjih bojne tehnike, ai tudi tu orožje navadile tudi tega morilnega n obramba drže ravnovoaje. Ne- sredstva, ko je bila uvedena u-činkovita obramba a plinskimi maakami. Postopek pihanja plinov je bil na ta način paralizi-ran in kemiki obeh so vranih taborov ao.aašeli poslej "tuhtati" nove pline, ki bi naj prodrli maske, ali pa delovali nepeared-no na kožo. Pripravnih kemičnih spojin, ki ao v stanu uničiti človeški organizem, sicsr ne manjka, ampak v bojne avrhe so uporabne samo take, ki ae drže dolgo in nizko pri tleh- Do konca vojne se je preskusilo 26 do 39 raznovrstnih strupenih plinov in mešanic. Ali se Je poslej ta zbirka kaj prida povečala pa seveda nI znano. Vse uporabite strupne snovi ze dado na grobo razdeliti v štiri skupine, ki so za razpotnanje označene s štirimi različnimi barvnimi križi. Rdeči križ nosi-jo tako zvani solzni plini kakor n. pr. bromov ali jodov ocetni ester, ki dražijo oči, tako da postane nasprotnik od solsanja nesposoben za boj. Ti plini pa se in se bodo tudi v bodoče uporabljali samo proti zločincem in demonstrantom. Z zelenim križem se označujejo ztrupl, ki učinkujejo nit pljuča. Semkaj spada tudi pro-sluli klor, ki ze je prvi uporabljal na fronti. Se nevarnejši je fosgen, mešanica ogljikovega oksida ln klora, ki je iiredno močan strup in posebej opisen še ssradi toga, ker nima draŠil-nlh učinkov, ki bi Človeka pra-vočaano oposorill na nevarnost. 2e 46 tisočink grsma tega pillna na kubični meter sraka učlakUja smrtno. Fosgen je trikrat bolj strupen od pruske kisline. Zastrupljena pljuča se v kratkem razgnoje ln smrt je neiaofibns. NsjnevsrnejŠi ps so strupi rumenega križa, ki ne učinkujejo samo na dihalne organe, ihar-več načno tudi kožo In kar Je najhujše: spočetka čisto brez bolečin in skoraj nezaznavno Tu gre za neko brezbarvno ls žveplovodika napravljeno tekočino, ki se isstreijuje v granatah. Znana je pod imenom yps-rit ali pa gbrčični plin, ker ima rahel duh po gorčici, čebuli ali čeanu. 12 miligramov vdihane-ga plina, ki se razvije is te tekočine, že povzroči smrt. žrtve nsdleguje nsj prvo kašelj, čez nsksj ur ps se razkroja ostanki pljuč, ki jih prsplsvi kri, tako da nesrečneži dobesedno utonejo v lastni krvi. Gorčlčnsmu plinu aličsn js ameriški leviait, pri katerem je žveplo zsmanjano srzsnom. Levizit nI tako nsva-ren kot yperlt ln ae tudi brž izda po izredno oatrem vonju. V četrti akuplni so slsdnjič strupi modregs krlžs. Ti učln kujsjo ns nos ter ns sapnik ln ksr jih običajno atsrs maske ne morejo zsdržstl, so napsdencl prisiljeni, ds si jih snamejo, * čimer ps si dokončno zajmčstljo svojo usodo, ksr postansjo brez mask slepe Žrtve zelenegs sli rumenegs križa. Zaradi tega ss js v vojni u porabi jsl modri krit vselej skupaj s zelenim Sil ru menim križem, okuženi pas pa as je imenovsl "pissni prokor". Pisani križ se js najčešč^ uporabljal zs nspsd, dočlm so ss zs obrambo največ posluževali plinov rumenegs krlžs, ki neradi Izpuhi*, Uko eJJsA; mJl K on asi proti u Ottaws. — Daievski poalsncl v kanadskem parlamentu so MU žs drugič blokirani v pritsdsvs-nju, da s# odpokllčs fsderslnl tako« proti šplonsžl, Zakon Js bil spnjst I. J919 po gsnsrslii^stav-kl v Winnlpegu. Voditelju delavskih poslsncev Wood«wphhu so leonser vati vel enostavno zanikali pravico pred ložltl predlogo ta odpoklic tako- o vini kanadskega par bil te drugI incident, da Je vlada zanikala poetancu to —-i — * * l»rn\ u o v n'čsr v Zagorju, zadnja leta eodba: s vtis tevs rm e evteegn je pravkar dobili v tovarni. v VMM JI. Mlsdl deisvri ns zgrtijsjo okoli IVtreMe, fcf jim risfcisaje leve esprive, lil is Kanadfel redarji protestirajo Hsllfaa, Novs fleotis. — Kar Je vladna komlsiia svstovsla Dominion Steel k Coal kor poracljl, naj zapre vsč premogovnikov m odslovi t,000 rude rje v, Je rudarska dlstriklns organizacija vložila pri vladi protest ln Zihtava, de se načrt ae Izvsde MHčno akcijo so zsvssle tudi občine, v ksterih ffsmersvsjo ta preti ravs. Hišni poasatnlkl il tr govsl t »odo v slučaju satvoritve rovov prišli ob vse premoženje Uglsletori js bil predložen e-snutek, ki določa, ds vlada pre-seli rudarja, ki bodo iagubill delo, na farme. V teku Je ak< da se dobi pomoč v zvezi s stsm projektom tudi od dominljonsks vlade. 8 trojnih I odgmNN kuveneljo Wsahington. — Članstvo unije strojnikov ss je t 11 proti 1 au isreklo ss odpokHc konvencije, ki ss Js Hnsls vršiti to spomlad. Argument proti kon-venci JI Je bil, da js boljs, sko u-nije iHttroši konvsnčnl denar ts podplrsnjs breaposelnlh članov. Psster Je predsedniški kandidat Bsltlmore. — WllMam Z. Poster je spet ksndldat komunlstič-ns stranka ta predaednlks Združenih držav. Imsnovsn Js bil ns tuftajšnjem" strankinem tboro vanju. Jsmes W. Ford. zsmorec Hi stavbni dslsvse it Hevelan-da, O., Js ksndldst ts podprsd-ssdnlka. ^^^^^ spon;bdanaka zima Chlcago, — Potiml amo Imeli ■pomlad in spomladi Imamo tl-mo. V koledarju je prišla spomlad tadnjo nedeljo. Mrzlo, sneženo vreme js t nami že par ts-dnov In v noči od nedelje ns pon-deljek Je zspsdel avež aneg. Vremenski prerok pravi, ds ts teden se še nI nsdejstl spomls-diiskega vremens 8a sUrk peod dspeHmsitem #iahlngtoi, P. C. — Vladni dUmninent as delo js Imel do 10. ms res pred seboj 88 stavk po vsej deželi M rešitev. Poleg tegs Js 40 drugih sporov, ki šs niso dosegli stadija etsvks. TOREK. 22. MAUta Veliko prednost imajo te primeri s steklenimi, ker jih r razjede prah niti kislina. Mikr< akope z diamantnimi lečami pa lahko nabavijo le znanstveni zi vodi in premožni zasebniki, ki pa je popolnoma razumljiv Cena čistih diamantov je zrlo v soka in tudi brušenje zahte\ velike previdnosti kar ctno ( zvišuje. b. t In poklekne med te kosce pa jih pobožno in vestno pobira, z neko plašno nežnostjo, kakor da se dotika rok svoje matere. Slišala je tiaoče strogih in dobrih besed, ki so jih ti kosci govorili in v duši se ji zvrsti vse življenje ; v srcu ji vstajajo spomini pretepe družinske sreče.. In zdelo se ji je. da aa vaa občutja od detinstva naprej sestajajo v e-nem samem plamenu boli, žaljen j, sramote in pekoče vesti... Le tako je mogla misliti, da bi živela daleč od avojih? Kaj ni bil v tem, da jo silijo, naj bo drugačna, le izraz njihove ljubezni, skrbi in tihe želje, da bi ji bilo dobro! Njen oče je svetnik. Njena dobra sestra je kakor rajna mamica. A bratca? Val naj*-blažje nežnosti ji poplavi srce: dve pšenični glavici sta se ji prikazali v duši, kakor sta se nekoč j)rikazali v duši njene matere; začuti v sebi materinska občutja za to dvoje drago bitje. Mamica, da mamice bi morala biti njima, ker sta tako nedolžna, tako nesrečna ... Bridko zajoče . . . Ivan JonU, "Sfo trideset, več rea ne morem dati 1" ' Prodala sta jo za sto petdeset dinarjev, ki jih je Zid odštel Albertu s tresočimi prsti. Na cesti sta ae Albert in Mate uatavila ter se oddahnila. 'Trd je, hudič stari J" je menil Mate. "Kdo drugi bi ga ne bil taka omečil. Ampak jaz ga že poznam — on je tudi mene slekel ... Seveda, takrat ga nisem poznal in sem dobil za vso kožo komaj toliko* kot ti samo za suknjo. Hudič!" Albert je zavihal ovratnik avojega suknjiča, kajti hladna sapa je vlekla ter se obrnil k Mateju: "Kam zdaj? Jaz sem lačen." "Jaz tudi. Lahko bi šla v kakšen izkuh, kjer je cenejše, ampak še bolje bi bilo, če bi stopila tja preko v onole trgovino mesnih izdelkov, kjer za mal denar lahk^dobiva precej meaa — veš tistih obrezkov od šunk, salame in podobnih stvari. Potem bi si kupila še štruco kruha, nakar lahko grevo v kino, kjer bova lepo na toplem pojedla, kar boš kupil in še zabavala ae bova povrh. In za par dinarjev cigaret kopi, bovs kadila. Tako prideva skozi nsjce-nejše." Albert je bil zadovoljen s tovariševim predlogom ; stopila sta v trgovino preko ceste ter se založila z od rezki in kruhom. Nato ga je Mate vodil v kino, ki ja bil popoldne akoro popolnoma prazen; jedva kakih štirideset ljudi je bito v veliki dvorani. Na platnu se je odtavala ljubezenska drama ljudi, ki so bili rojeni v izobilju in nikdar niso poznali skrbi, kje dobiti kaj za prazen želodec Po krasnih dvoranah wo se sprehajali in presiti vzdihovali za ljubezenskimi nasladami. Mize, h katerim so se vsedall, so se šibile pod težo isbrsnlh jedil in pljsč in sluge v kresnih livrejah so jim stregla na mig. Albert nI gledal tega* on je hlastno požiral kruh in mešanico mesenih odrezkov. Mate pa je jedel ln gledal. Ko je Albert napolnil svoj ielodfe, se je zadovoljno pretegnil, češ, tako je bol ji1 nato je tudi on začel zasledovati potek igre na platnu. ■ "Ti, Mate, kaj pa delajo takile ljudje, s kak-šnlm delom si zaslužijo vse to izobilje?" "Z lenobo. Kdor dela, je revež." "čkidnol Praviš, da nič ne delajo in vendar imajo vsega preveč. Zgolj neumnosti uganjajo, pa jim ničesar ne primanjkuje t Kako to?" "Molči, čvekač !M ga je nejevoljen prekinil Mata, ker ga je motil pri gledanju. "Sam boš prišel na to, zakaj je tako. Znati je treba .. Albert je umolknil in gledal In premišljeval, zakaj imajo nekateri ljudje vsegs preveč, drugi pa nič. Do sakJjučka pa nI prišel. Tudi njega je sačela zanimati leps, sentimentalna zgodba nesrečnsgs zaljubljenca, ki se je valjal po mehkih zofah, kadil ko Turek, pil in vzdihoval in jokal, da bi se ša kamnu zasmilil. In ko je končno našel dopftdajenje v očeh svoje lepe izvoljenke ter jo smel objeti ln poljubiti, se je celo Albert oddahnil, kajti lepi film ga je bil že uspaval in vprašanja, ki so ga preje mučila, so se nekam izgubila. "Lepo je bilo," ja menil potem, ko sta prišla ven. "Ah, kaj!" se je obregnil Mate. "To vse sku-paj ni nič, prava oelarijs." "Zakaj si še| pa noter?" "Z nečim se mora človek omotltl . . . Ce bi Imel denar, bi šal pit, pa sem suh. In tvoj denar morava obrniti za kruh . .." (Dalje prihodnjič.) Mugrle pri soboderu Mugrle mora k zobnemu zdravniku. "Zob mora vfen! Zob mora ven T kriči Mugrle. Zdravnik nastavi, potegne ... ho — rak! Zob je zunaj. Mugrle za javka ... ah ... izgrgra, pljune, plača in gre. "Ali se bo jezil, ko bo videl, da ni pravega zagrabil!" o j, ta bolečina T« attnklS "Nvau&M" bo Uči ne! 1Uko muc«M m! N*k*i p* jih tie odpnvlja. L« vpralajle avojag« adravnika. Vpraiajte svojega lekarnarja. Vpraiajte tvoj« prijatelj«. "SLOAN*S LINIMENT." 55c. moi Ib sSo oslabelim IIvmh. Ako ao vali »ivel slabotni ta Mrpul, potom gotovo ao morate dobro spati ponoči. u-cuj vaamlto to čudovito dobro sdimvllo. 0«i*U tolp boloaon-akih glivic, katera slabo vaa organa la vas napravi, da aa poduUte stari In lt«ri>ani. ko M motali MU fta modni im polni tlvljonja. Maga-Toaa vam bo dal vas poln« ftivljonja, adravja Ia mod. Ja aa prodaj v lakarni. Ako ga lakaraar nima trd« J mu rsette naj ga aa* vadi aa vaa od trgovca na dabeio. SLOANS L. . , i n i m e nt NAROČITE SI DNEVNIK UST PROSVETA Pa sklep« 9. redne konvencije aa aašaj lahke naroči na list Proavetg ta prištelo eden, dva ali tri dano Is ona družina In is anaga naslova k eaii naročnini. Ust Proavata stana aa th enako, aa liana ali nečlana $6.0« ss eno letno naročnino. Ker pa člani še plačajo pri aaeamentu $1-20 sa tednik, aa jim to prištelo k naročnini Ml prištejemo enega, dva ali tri člaae is eno drniino k eni naročnini. Torej sedaj ni varoka, reči, da Je list pran drag sa člana §. N. P. I. List ProavaU Jo vaša lastnina in gotoro Je akoro v vsaki družini nekdo, Id M rad čital Itat vaak dan. Terej sedaj i»*ta priliko, da se tndi VI naročita na dnevnik Prosveto. Cena listu Prosveta i«: Za Zdrni. država in Kanado $SJS Za Cleero ia Ckleago Je......$7.51 t tednik In........77.... 4M % todnik In...............«30 S tednika in............SJO S tednika in.............»lil S tednike la............ Mf S tednike In................. Izpolnite spodnji kupon, priložita potrebno vsoto denarja ali Mosej Order v pismu in si naročite Proareto, Itat, Id Je vaša lastnina. Pajaanilo:—Vselej kakor httro kateri tak članov preneha biti ČUn SNPJ, ali že se preseli proč od družine ia bo sahteral sam svoj list tednik, bod« moral tisti član is dotične družine, ki je tako »kupno naročena na dnevnik Prosveto, to takoj nasnaniti upravnižtvu lista,.in obenem doplačati dotlčno vsoto listu Prosveta. Ako toga ne store, tedaj mora upravništvo »nižati datum sa to vsoto naročnika. ' - PROSVETA, SNPJ, 2*57 So. Lawadale Ave., Chleage, JU. Priloženo pošiljam naročnino na list Proavata vsoto $--------1..................- Ime .................................................................... ČL drsftvs št«—.....—.....—- to ----------------------------—. Dršavs -------------—........ naročnik.,.......-.....-....................... Star ssisislk........................— Ustavite todnik In ga pripišite k moji naročnini od sledečih članov »oje ine: ^ _______________________________1______CL društva št-........ V sobi se preliva nektfžalostno vzdušje. Senca je gosta. Le ave-tlljks, kt V majhnem krogu o-avetljuje mizo" jo razbija. Zdi se, da v tej senci nekdo bedi; In da je vse s neko sladko vesjo povezano v nevidno oaebo ... Nenadno zapoje zvonec s močnim zapovednlšklm glasom. Čuti ae nestrpnost aaka mlade e-nerglčns roke. Vsi okrog mlse se zdrznejo. Stare J Aa .sestra vstane, toda eden od bratcev mnogo hitreje odmaM stolec ln skoči k vratom. "Dober večeri" pozdravi šiv, Jasen glas. ** "Dober večer!" odgovorita malčka ln sostra. Oče molči. Za tem stopi v sobo d vaj aet* letna deklica, tudi v črnini, toda s poeebno eleganco. Bučno sede na praano mesto, ropala z orodjem, ko Izbira žlico, katero spu-stl nervozno na tis. Vzame vrč z vodo, naliva v čašo, pa bruai rob od rob. da zveni I spije In odloži čašo. Potem vpre oči v očeta: "Glejte, vračam ae, a vi ml niti ne odsdravlU! Lspo me sprejemate! Kak užitek — živeti v taki družini T Oče dvigne glsvo in se ugleda v hčer v silni bolečini: "Ti mieltš. da al vredna na-«ega odsdrava?" vpraša rezko. "Pa kaj počenjamf t>opade razdražena hči. "Delam vre dan saprta v temen urad. ki ga di-»mljo cigarete mojih drugov. Pa "K mizi!" pozove atarejša sestra* ko nese kadečo ae akledo v obednico; Um čaka misa a skle-ilami ln akromnlm. a čistim jedilnim orodjem. Na sestrin klic »ta pritekla dva vitka, bleda dečka, v črno obločena, pa obstala ob avojih Mnh kasneje stopt oče, ne še star, a že al v; oči so mu udrte kakor od dolge, težke bo-lezni. J Cane zmerna, unijsko delo prva traka Pilite po InformaeUe aa naalov: & N. P. J. PRINTERY M67-69 So. Lawnd|le A vama CHICAGO, AL. TAM SE DOBE NA ZEIJO TUDI VSA U8TMKNA POJASNILA