LPolitični ogled. DR2AVA SHS. Po prvi seji skupščine, ki smo jo spredaj opisali, se je drugi dan v nedeljo nadaljevalo skrajno neparlamentarno postopanje vladne večine. Za drugo sejo je vladalo velikansko zanimanje. Galcrija in diplomatske lože so •bile polne, ker je bilo vsc rgdovedno, kaj bo storila opozicija. Opozicijonalnemu poslancu Pečiču, ki se je ie prejšnji dan pismeno prijavil za besedo, novi radikalski začasni predsednik ni pustil govoriti, kar je izzvalo burne protesle. Končno je Pečič sam zacnkrat odstopil od svoje zahlcve, da je lahko guvoril zemljoradniški poslanec Moskovljevič, ki jc ugotovil, da je vladna večina celo zapisrjik pnc seje potvorila. Po daljšem prepiru radi zapisjiika so se začele volitve v ver.ifikacijski odbor. Ta odbor štcje 21 članuv, od kalcrih odpade na vlado 11 (10 radikalov in 1 samostojni dcmokrat), na opozicijo pa 10 članov. Slovensko zastopstvo v tem otlboru ima poslanec dr. Hohnjec. Pri volitvah v verifikacijski odbor so Pribičevičevi poslanci — bankirji in advokaii zasmehovali brvatske poslance, ki t»o prišli v svojih narodnih nošah. Poslanec dr. Hobnjec je ostro zaklical zasmehovalcem: »Šliandal in srainota! Sram vas bodi, prej ste se kmetom dobrikali, sedaj jih pa zasmehujete! Verifikacijski odbor je prevzel od predsedstva skup Sčine vse volilne spise ter raznc. priložbe in se sestal na prvi seji v pondeljek. Verifikacijski odbor bo delal najmanj 7 dni, za sedaj se se splošno razpravlja o vprašanju, kakp bo vladna večina nastopila ali bo šla še dalje kakor je šla v volilni borbi ali bo ostala na zakonitih in parlamenlarnih tleh. V krogih večine je mišljenje deljeno, ker vlada bziroma Pašič še ni zavzel stališča. Ljuba Jovanovič zastopa stališčc, da naj se noben mandat no razveljavi, ako ne govore proti očividna in dokazana dcjstva. Pozneje se bo mogoče zahtevalo, da izro^i skupščina kakcga poslanca sodišču, s čemer pride vsaka sporna zadeva pred odločiter sodišča. Drug dcl radikalov pa je mncnja, naj sc sporni mandati odlože. Samoslojni demokrati pa vztrajajo z ono skupino radikalov pri svojem načelu nasilja in zahtevajo, naj sc čim več opozicijonalnih niandatov razveljavi. Dr. Trumbič je že na prvi seji verifikacijskega odbora opisal polek glavnih dogodkov glcdc zaprtih poslanrev. Zagrebško srxH^če je sklonilo, da sc morajo poslanci df. Maijek in tovariši izpustiti iz zapora. Tozadevno pritožbo državnega pravdnika je višje sodišče zavrnilo in odredilo, da se morajo zaprti poslanci takoj izpustiti. Proti temu se je državni pravdnik pritožil na banski stol, ki pa je prhožbo zavrnil kot neosnovano in odslopil akt sodišču, da uvede knzensko postopanjc proti ])olicijskim organom, ki omejujejo državljansko svobodo dr. Mačeka in tovarišev. Policija oz. državna upravna oblast pa se ustavlja izvršitvi sodnih sklepov in se sodni ofoListi naravnost roga, Ni nobenega dvoma, da spada zadova v delokrog odbora. Radrkali in sainostojni demokrati že sedaj oib podetku razprav kažejo vso svojo zagrizcnost v nasilni in imspošteni politiki. Na vsa očitanja dokazane največjc n^zakonitosti jjmajo odgovore, kakor: Vsako sredstvo je dobro, da le kaj doseže, boiili sino se, kakor smo ved^li in znali itd. l CEŠKI DRŽAVNl PREDSEDNIK T. G. MASARVK je praznoval v soboto svojo 751etnico. Kot učenjak- pro fesor in pisatelj je že v dect*mbru leta 1914 odšel Masaryk iz Avstrije ter začel vneto, vstrajno in tudi uspešno boj za češko neodvisnost. Ko je 17. oktobra 1918 a dal cesar Karl manifest, s katerim obljnblja narodom federacijo, avtonomijo in vse mogoče, šamo bi Avstrija še ostala, je pa Masaryk proglasil neodvisnost češko slovaške: »Svojo samostalnost proglašamo sami, ker vemo, kaj bi pomenila federacija pod habsburškoo dina- stijo. Nc priznavamo prava kraljev in cesarjev!« Na- rod je izvolil Masaryka za do smrti za predsednika republike. — Tomaž Masaryk se je rodil dne 7. marca 1854.J v Hodoninu na Moravskem kot sin kočijaža na cesarski grajščini. Starši so ga dali učiti za ključavničarja, dobrotniki so ga pa spravili v šole, katere je odlično dokončal ter lela 1876 napravil doktorat. Leta 1882 je postal univerzitetni profesor v Pragi, leta 1906 je bil prvic izvoljen za poslanca ter je ostal v parlamentu do vojne. Posebno odločno je nastopil proti avstrijskemu režimu povodom Friedjungovega procesa, ko je neustrašeno razkrinkal sleparije in ponarejene dokumente. — Masaryk je čist značaj, miroljuben in plemenit ter tudi v politiki do skrajnosti zvest svojim načelom. Dasi po mišljenju nekatoličan, vendar kot globok in resnično -svoboden duh spoštuje katoliško Cerkev kot čuvarico nenadomostljivih vrednost za povzdigo človeške družbe. IZJAVA O PODONAVSKI ZVEZl. Mcd drugim se je češki zunanji minister dr. jBenefc amcriškim časnikarjem izjavil tudi o podonavsti federaciji ali zvezi. Podonavsko federacijo dr. Bepeš pdklanja, ra\Tio tako tudi carinsko unijo bivših aystroogrskih dežel. Mogoče pa jc zbližanje na podlagi kaj najbolj ugodnih trgovskih pogodb. Po sodbi dr. Beneša se mora vsajka država najprej sama razviti in svoja notranja vprašanja sama rešiti, ker s tem ni nobeni državi nič pomagano, če si naprti poleg svojih vprašanj še nova, ki bi jih nalagala morebitna skupnost. NEVARNOST ZA 2ENEVSKI DOGOVOR. V Parizu sla se scstala francoski vladni predsednik Herriot in angleški zunanji ministcr Chamberlain. O tem sestanku se poroča, da je Chamberlain Herriotn odločno izjavil, da angleški dominijoni ženevski sporazum odločno odklanjajo, zato ga tudi angleška vlada ne more odobriti. Zato je treba najti novo pot za rešitev vprašanja varnosti. Chamberlain je na lo predlagal zvezo mcd Anglijo, Francijo, Betgijo, Italijo in Nemčijo. ki bi jamčila varnost tudi Češki in Poljski. Herriot tc ponudbe ni načelno odklonil, poudarjal pa je, da se mora pred zvezo petih držav skleniti poscbna pogodba med Anglijo, Francijo in Belgijo. Z zahtevo za varnost Poljske se je Herriot izrekel soglasno. Opozarjal pa je db~ fnem na nevarnost, ki preti Italiji zaradi Trsta, fr bi se Avstrija združila z Ncmčijo. še prenizkl davki? Večje hudobije si nobeden nasprotnik našega ljwdstva ne roore izmisliti, ncgo si jo je dovolilo »Jutro«, to je glasilo samostojnodemokratskega mi«istta Ž^rja^a ir» poslanca dr. Pivka. V ncdeljski številki pišc, da je davčna kvota (podlaga) pri nas »zelo nizka«. Glavni časopis samostalnodemokratske stranke stoji na stališču, d-i jc davek v naših krajih »izredno nizek.« To hudobijo napiše »Jutro« v dobi, ko davini uradi po naročilu Pašič-jPribičevičeve vlade pošiljajo kmetu, obrtniku in Irgovcu ter drugim davkoplačevalccm nove visoke predpise za dayek ter tirjajo celo šc za leto 1924 do^edaj nepredvidept' »zaostanke«. Strašno je davčno breme, ki posebno v sedanji dobi, ko nikjer ni dobiti denarja, naravnost ugonablja obstoj posameznih družin. In tisto »Jutro«, katerega vsiljujejo Pivkovi liberalni učitelji in agitatorji tudi našim ljudem na dcželi, si drzne princsti laž, da so davki pri nas še prenizkit Če »Jutro« ne ve, mu povemo mi, da so v Jugoslaviji davki tako visoki, da pride na enega jugoslovanskega državljana nič manj nego 6876 dinarjev državnih davkov! Ubogi, zapeljani ljudjc pa so dne 8. fcbruarja ve» jeli »Jutrovim« obljubani, glasovali so za Pivka in 2erjava. Cilajte, kaj piše sedaj »Jutro«! Davki so šc prenizki, vpije ta list. Žerjavov poslanec dr. Pivko, katcri pridno piše za ».lutro« -članke, na shodih tolaži ljudi, da jim bo omilil davčno breme. V št. Lcnartu v Slov. gor. je dcjal obljube, da bo ljudem, ki se pri njem pritožijo, znižal davke. Isto je govoril povsod, kamor je prišel. Vi vsi, ki ste bili tako nesrečni, da ste volili Pivka, primite ga. Tudi on je odgovoren za pisavo »Julra« in za državno gospodarslvo, ker je v vladni stranki. Pozabiti pa tega ne smemo nikdar, da je »Jutro« dne 8. marca 1925 zapisalo, da je davek pri nas »izredno nizck«. Najbrž hočejo sedanji mogotci prili še z veijimi davki.