Katoliški UREDNIŠTVO IN UPRAVA 34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646 Letna naročnina, Italija Lir 28.000 Letna inozemstvo Lir 40.000 Letna inozemstvo, USA dol 30 Poštno čekovni račun: štev. 11234499 { 1 Leto XXXVIII. - Štev. 13 (1893) Gorica - četrtek, 27. marca 1986 - Trst Posamezna številka Lir 600 Na potu v Emavs sta se dva Jezusovih učencev srečala z vstalim Kristusom in doživela resnično velikonočno veselje. Prepoznala sta ga ob lomljenju kruha — v sv. Evharistiji. To doživetje, da je »Gospod vstal, da živi«, nam nudi zlasti vstajenjsko bogoslužje. Udeležimo se ga z veselim in hvaležnim srcem, očistimo se v zakramentu sprave in srečajmo se z vstalim Gospodom v obhajilnem združenju. Te želje izrekata naročnikom, bralcem, podpornikom, sodelavcem in prijateljem slovenskega katoliškega tiska za letošnjo Veliko noč UREDNIŠTVO IN UPRAVA »KATOLIŠKEGA GLASA« Dogodek, ki do voda odnovo Po spremenjenju na gori je Kristus naročil trem najožjim učencem Petru, Jakobu in Janezu, naj o dogodku nikomur ne pravijo, dokler Sin človekov ne vstane od mrtvih. Osupli učenci so se začeli med seboj spraševati, kaj bi pomenilo, vstati od mrtvih. Morda se skupaj z zbeganimi učenci tudi mi kdaj sprašujemo, kaj pomeni vstati od mrtvih. Res, kakšen pomen ima velikonočni dogodek za naše čase? TRPLJENJE JE POSTALO ZMAGOVITO Za Kristusa se je v vstajenju dopolnila njegova smrt na križu, ki je pomenila središče in višek njegovega ozemeljskega življenja. Trpljenje na križu je postalo zmagovito. Njegova smrt je bila smrt za nas. Navdihovala jo je nedoumljiva ljubezen, po kateri smo zdaj neraz-družno povezani z njim. Odtlej »nihče izmed nas ne živi in nihče sebi ne umrje. Če namreč živimo, živimo Gospodu, in če umiramo, umiramo Gospodu; naj torej živimo ali umrjemo, smo Gospodovi. Zato je namreč Kristus umrl in oživel, da gospoduje mrtvim in živim« (Rirnlj 14, 7 sl.). PREMAGANO JE ZLO On, ki je premagal smrt, je premagal tudi zle sile tega sveta. Vse, kar usuž-njuje in uničuje človeka, je vpričo Vstalega razoroženo. Odslej se ni treba ničesar več bati. V Njem ni več smrti, ki je poslednji vir vsakega strahu. Z Jezusom Kristusom, križanim in vstalim, so tudi vse sovražne sile sveta postale zgolj videz. »Zaupajte, jaz sem svet premagal« (Jan 16, 33). ODNOS ČLOVEKA DO BOGA SE JE SPREMENIL Z vstajenjem Jezusa se je v odnosu človeka do Boga spremenilo nekaj te- Velikonočna Priprava na veliko noč postaja vedno bolj za premnoge, čeprav so skoro vsi pri nas še krščeni, neke vrste kupovalna mrzlica ter načrtovanje, kam za praznike. Postali smo moderni nomadi, ki se s svojimi jeklenimi konji selimo s severa na jug, z vzhoda na zahod. In prevzemajo nas čudne skrbi: ali si bomo pravočasno in v zadostni meri nabavili vsega, kar nam ponujajo veleblagovnice in trgovine. Skrb, ali bo potica dobra ali ne, gnjat obilna, pirhi lepo obarvani in številni. In ali bo velikonočno kosilo izdatno. Doživljamo staro judovsko veliko noč ali pasho? Kot so morali Judje v Egiptu čakati, opremljeni na pot. Gospodovega mimohoda, tako se mi opremljamo za veliko noč in čakamo, da bomo velikonočne proste dni po svoje uporabili. A razloček je vseeno velik: Judje so imeli pred seboj cilj, obljubljeno deželo in rešitev suženjstva, mi pa imamo pred seboj le še lastne koristi in udobnost življenja. Vsaj dostikrat je tako. NI VELIKE NOČI BREZ KRISTUSA Ampak to ni več velika noč! Velika noč je vendar povezana s Kristusom in z menoj, z mojim grehom in krivdo pa 7. božjo ljubeznijo, ki me je s trpljenjem rešila in mi pripravila obljubljeno deželo, nebesa. Mi pa iščemo raj na zemlji. A bolj ko ga iščemo, manj ga imamo. Ne gremo več v globino svoje duše, ki hrepeni prav po tem odrešenju. Res. postali smo pristni potrošniki, ki na razprodaji izbiramo med manjvrednim blagom, za resnične vrednote pa se več ne zmenimo. Poznamo še polico, pirhe, gnjat — že pisatelj Pregelj je zapisal, da mu je to postalo že davno odveč —, odrešenje in osvoboditev od krivde, resnična velika noč, povezana s Kristusovim trpljenjem in smrtjo ter njegovim vstajenjem pa nam je postala zaprta in zapečatena knjiga. OD PETKA DO NEDELJE Pa jo je tako lahko odpreti in doživeti! Na veliki petek nas je stara mama ali teta peljala v cerkev, da smo šli »Bogca poljubit«. Polmračna cerkev, spredaj na stopnicah križ, ob njem goreča oljenka... Čisto potiho smo prišli tja, pokleknili in poljubili razpelo. Kako je zatrepetala naša duša, kako nas je prevzelo Kristusovo trpljenje! Tedaj so bili obredi še v dopoldanskih urah. Sedaj so ti obredi pomaknjeni na pozno popoldne in zvečer, vršijo se ob nam dostopni uri. Lahko bi doživljali slovesno razkrivanje križa in čaščenje, pa nas ni zraven. Le zakaj si tega globokega doživetja ne znamo več privoščiti? Žrtvovati bi morali samo uro svojega časa, da bi si pridobili božjega miru in odrešenja. Nas je res tako strah samih sebe, da ne prenesemo več tišine velikega petka? A prav tu se naša duša lahko spočije in naužije novih moči. Velika sobota. Res, za gospodinje dan dela in pripravljanja. Pa vendar. Ta dan je tudi dan, ko nas vabi božji grob, da se srečamo s Kristusom. Kot otroci smo stali pred božjim grobom in občudovali vojake ob njem. Resda skrivnosti trpljenja in vstajenja še nismo doumeli, pa vendarle smo bili napolnjeni s skrivnostjo našega odrešenja. Naša duša je vpijala vase to nedoumljivo skrivnost. Velika noč. Kdo more ubežati zmagoslavnemu pritrkovanju zvonov, ne da jim prisluhne? Kako naj bi naša duša ne pela »Kristus je vstal, premagal je smrt, aleluja!« Aleluja, to da, za pobožne kristjane, bo marsikdo rekel, a mene se to več ne tiče. POTREBA PO RESNIČNEM VSTAJENJU In tu smo! V tem je stvar! Da se vseh, tako vernih kot navidezno brezvernih, velika noč dotakne samo s potico in pršutom, mimo pa gre resnično vstajenje. Moje vstajenje iz slabega v dobro opravljeni spovedi. Kar strah me je zapisati takšno zahtevo. A brez nje ni resnične velike noči. Brez maše na veliko noč ni vstajenja in odrešenja. Potica še ne zadovolji hrepenenja moje duše po spravi z Bogom, ampak me lahko samo spomni, da je simbol, znamenje Kristusove trnove krone. Poskusi doživeti veliko noč kot srečanje s Kristusom, kot lastno odrešenje, kot odvezanost od grehov in krivde. Krivde? Ne reci, da je nimaš in da te odveze ne potrebuješ. Ne razprodajaj svoje duše, ampak si jo za velikonočne praznike napolni z milostjo in dragocenim spoznanjem, da je Kristus trpel zame, zate, za nas in nas odrešil! Da, odrešil nas je brez našega, brez mojega, tvojega, njegovega prizadevanja, a to odrešenje prejmem samo, če se z Njim srečam. Sicer bo moja velika noč samo brezsmiselna razprodaja boljšega kosila. Za to pa ni vredno narediti toliko izdatkov ali poti. Tvoja velika noč bo velika, če boš prisostvoval velikonočni daritvi in pri njej spravljen z Bogom prejel božji kruh. V. J. meljnega. Sedaj se more vsakdo vsak trenutek obrniti k Bogu za odpuščanje, more se spreobrniti. »Njega je Bog povišal na svojo desnico, da bi podelil spreobrnjenje in odpuščanje grehov« (Apd 5, 31). V njegovi smrti so uničeni vsi grehi. On daje možnost novega začetka in novo, dokončno gotovost. »Če Kristus ni vstal, ste še v grehih« (1 Kor 15, 17). Jezusovo vstajenje je človeku odprlo pot, ki pelje naproti življenju, opravičenju, spravi in odpuščanju. UPANJE IN VESELJE Sad Kristusovega vstajenja je tudi upanje. Prihodnost je odprta le tam, kjer je Vstali in mi skupaj z Njim. »Vi no njem verujete v Boga, ki ga je obudil od mrtvih in mu dal veličastvo, da je vaša vera tudi upanje v Boga« (1 Petr 1, 21). Še en sad vstajenja se pogosto omenja v evangelijih: veselje. »Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda« (Jan 20, 20). Veselje vzplapola vedno, ko je navzoč Vstali: »Tudi vi sedaj žalujete; a zopet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in vašega veselja vam ne bo nihče vzel. In tisti dan me ne boste nič vpraševali« (Jan 16, 22). V veselju zaradi navzočnosti Jezusa, od mrtvih vstalega .n povišanega, je dan vsak odgovor. To je veselje brez sence dvoma. HODITI PO NOVI POTI Če pripadamo Križanemu, ki je bil obujen od mrtvih, in če smo po njem vstopili v novo življenje, moramo tudi svoje življenje naravnati v novo smer. »Pokopani smo bili z njim po krstu v smrt, da bi tako, kakor je Kristus vstal od mrtvih s slavo Očetovo, tudi mi zaživeli novo življenje« (Rimlj 6, 4). Nova pot, novo življenje, to je ljubezen do Boga in bližnjega. Iti po tej poti pomeni pridružiti se Kristusovemu trpljenju in z njim vstopiti tudi v vstajenje. Pod tem pogojem bo to tudi sovsta-jenje z Njim. »Vse imam za izgubo, da pridobim Kristusa..., da bi spoznal njega in moč njegovega vstajenja ter svoj delež pri njegovem trpljenju, tako da mu postajam podoben v njegovi smrti, če bi kako prišel do vstajenja od mrtvih« (Flp 3, 8 sl.). ■ Do vinskega škandala in zastrupitev s potvorjenim vinom je prišlo v Lombardiji in Piemontu. Več ljudi je zaužilo vino znamke »Barbera«, v katerem je bil metilni alkohol in se zastrupilo. Precej ljudi se je zaradi tega moralo zateči v bolnišnico. Osem jih je do sedaj že umrlo, oblasti pa so zaplenile sumljive vinske zaloge in odredile preiskavo. Nevaren zaplet v Sredozemlju V zalivu Velike Sirte pred libijsko obalo potekajo te dni (trajali naj bi do torka prihodnjega tedna) veliki pomorski manevri severnoameriškega bojnega bro-dovja. Gre za neke vrste izzivanje; libijski diktator Cedafi je namreč svoj čas samovoljno ves omenjeni zaliv razglasil za libijske ozemeljske vode, čeprav ima po mednarodnem pravu pravico le do 12-miljskega pasu od obale. Čeprav se je severnoameriško ladjevje nahajalo v mednarodnih vodah, so Lioii-ci potem, ko so ladje prestopile samovoljno črto v zalivu, izstrelili proti ameriškim letalom šest raket sovjetske izdelave. Pri tem naj bi zbili tri letala, kar pa je Washington odločno zanikal. Čez nekaj ur nato so na libijski nabad odgovorili Severnoamerikanci z napadom na libijsko rakelno oporišče pri Sirti in ga uničili. Obenem so potopili tudi neki libijski raketni čoln in poškodovali nekaj drugih ladij. Papež med delavci v Pratu Praznik sv. Jožefa je sv. oče uporabil, da je obiskal mesto Pralo v bližini Firenc, ki je znano po svoji tekstilni industriji. Svoj obisk je namenil tako delavcem kot dijaški mladini kot vernikom krajevne škofije z domačo duhovščino ter redovniki in redovnicami. Z delavci se je srečal v industrijski coni na jugu mesta, kjer ga je pričakalo 20.00 oseb. Več delavcev in delavk mu je spregovorilo o svojih probolemih, za njimi pa je povzel besedo sv. oče in zlasti zavrnil brezposelnost kot hudo rano današnje družbe. Pet tisoč dijakov višjih srednjih šol ga je pozdravilo v opoldanskih urah na trgu pred stolnico. Spiegovoril jim je o sv. Jožefu. O istem svetniku je govoril kasneje tudi pri maši na prostem na trgu Mercatale, ki je bila namenjena vsem vernikom. Opozoril je na očetovstvo, katero ima svojo osnovo v Bogu, ki je Oče vseh ljudi. Oče in mati morata biti božje orodje pri oblikovanju lastnih otrok. V tem je njih dostojanstvo in veličina. Nenavaden dar za svetišče v Fatimi Svetišču v Fatimi je papež Janez Pavel II. poklonil izstrelek, ki ga je 13. maja 1981 zadel ob atentatu na trgu sv. Petra v Rimu. Eno leto po atentatu je papež romal v Fatimo, da se je Mariji zahvalil za srečni izid in da je svet izročil njenemu varstvu. Vest je sporočil nadškof iz Leire Albert Do Amaral ob 67. obletnici Marijinih prikazovanj v Fatimi. Izstrelek bodo hranili v muzeju svetišča. t ■ Na predlog demokrščanskih parlamentarcev so na seji poslanske komisije za zunanje zadeve odložili ratifikacijo Osimskih sporazumov z Jugoslavijo, dokler slednja ne da zagotovila, da bo prišlo do gradnje avtocest Razdrto-Fernetiči in Razdrto-Vrtojba. Ker je Jugoslavija že začela z vrtanjem predora pod Karavankami, ki naj bi povezoval Koroško s Slovenijo, so smatrali poslanci odlašanje Beograda za gradnjo omenjenih avocest kot neke vrste zapostavljanje italijanskih interesov. Zahtevo po odložitvi ratifikacije sta vložila poslanca DC Rebulla in Co-loni, prvi zastopnik goriške, drugi pa tržaške pokrajine. HVALA TI, GOSPOD1 Ko gremo skozi post v veliko noč, je prav, Gospod, da pogledamo v življenje okrog sebe in se Ti iskreno zahvalimo za premnogo lepega in dobrega med nami. • Hvala Ti za vse, ki so goreči za dobro stvar, in za tiste, ki se ne sramujejo odkrito govoriti o Tebi. • Hvala Ti za vse, ki si želijo več kot le sivo površnost razkošja in udobja; za vse, ki cenijo evangeljske vrednote kot veselje, prijateljstvo, zvestobo, solidarnost, sodelovanje, dobroto, mir. • Hvala Ti za vse, ki se trudijo za resnico in pravico. Kaj bi mi brez njih? • Hvala Ti za ljudi, ki so odprtega srca in odprtih rok. Ti so sonce našega življenja. • Hvala Ti za vse, ki jih je pritegnilo Jezusovo veselo oznanilo, da so se osvobodili zaverovanosti vase in želijo nekaj svojih moči posvetiti našim skupnim Idealom. To so garači v naših skupnostih, pionirji in dobrotniki našega tiska, širitelji naše razgledanosti, naši buditelji, gojitelji naše pesmi, oblikovalci naše omike, glasniki naše politične zrelosti. To niso »koristni bedaki«, ki ne razumejo ali nočejo razumeti, za kaj gre v naši družbi, temveč jasnovidci, ki hočejo vedno in povsod veljavno izpolnjevati svoje poslanstvo kot ljudje, kot kristjani in kot Slovenci. • Hvala Ti za ljudi, ki niso jetniki preteklosti, ampak se odpirajo prihodnosti, ki jo kot močne, plemenite in bistre osebnosti gradijo skupaj z vsemi ljudmi dobre volje. Skozi Kalvarijo velijega petka se počasi in mukoma pomikajo v zmagoslavje velikonočnega jutra. Hvala Ti, Gospod, iskrena hvala zanje! In obenem Te zaupno prosimo: POMNOŽI NJIHOVO ŠTEVILO! Poučeuanje slovenščine po neslovencih Zadnja večerja. Freska iz 13. stoletja v baziliki sv. Klimenta v Ohridu VELIKONOČNO VOŠČILO GORIŠKEGA NADŠKOFA Vsem dragim vernikom goriške nadškofije, ene ali druge narodnosti in jezika izrekam neizmerno lepo voščilo: »Znova se rodimo za novo življenje v vstalem Kristusu!« Sveti oglejski škof Hromacij je na dan Velike noči takole govoril svojim kristanom: »Prvi mesec v letu ne bi smel biti januar, ko je vse mrtvo, ampak velikonočni mesec, ko se življenje obnovi. Prvi mesec in nov čas je prav mesec Velike noči, ko se vse stvarstvo obnavlja. In se ne smemo čuditi, če se z njim to dogaja, ko pa se danes ves človeški rod prenavlja v Kristusu« (17. govor). Vstali Kristus nas torej vabi, da z njim vstanemo k novemu življenju. Kot kristjani se moramo zato z Njim spraviti, ker le tako bomo lahko svojim bratom in sestram nudili veselje in moč vstajenja. Vsem družinam, še zlasti trpečim in ob rob postavljenim ter mladim brez zaposlitve izrekam svojo solidarnost z voščilom upanja, ki nam ga prinaša vstali Gospod. Veselo veliko noč! Aleluja! ANTON VITAL BOMMARCO, goriški nadškof V Edinos EKUMENSKI ZBORNIK 1985 Ekumenski zbornik, posvečen Metodovemu letu, je izšel ob zaključku letošnjih Metodovih jubilejnih praznovanj in je v pretežni meri posvečen sv. Metodu in Cirilu ter njuni povezanosti z današnjim krščanstvom. Hkrati pa prikazuje »ekumensko problematiko in dogajanje pri nas doma in po svetu...«, je zapisal v uvodu urednik St. Janežič. V pastirskem pismu jugoslovanskih škofov je ovrednoteno delo sv. bratov, prikazan pravi pomen njunega delovanja za ideal krščanske edinosti, saj sta naša blagovestnika »spretno« združevala vzhodne in zahodne krščanske prvine; želela sta zgraditi most, ki bi povezoval Vzhod z Zahodom, narode tedanje Evrope kot enakopravne udeležence pri uresničevanju božjega kraljestva med ljudmi. S svojim prepričanjem o edinosti krščanskega sveta v široki različnosti in edinosti, ki priznava drugim drugačen način obstajanja, sta učitelja tudi današnjemu času. Dr. Angel Kosmač iz Trsta govori o papeževi okrožnici Apostola Slovanov, po kratki vsebini naveže nekaj svojih misli. Med drugim poudarja, da »bo ob branju te okrožnice marsikomu od naših ljudi resnično žal, da ne na tem mestu (ko se govori o življenju sv. bratov) ne drugje niso omenjeni naši slovenski predniki, čeprav sta sv. brata oznanjala evangelij v Spodnji Panoniji, kjer so bivali takrat Slovenci«. Krivdo za to gre najbrž iskati pri tistih, ki jim je bila zaupana dokončna oblika okrožnice, a premalo poznajo našo preteklost, in v značaju okrožnice, ki »želi biti samo pastoralna in ekumenska ter noče nikogar in ničesar obsojati ali napadati«. Sledi zapis o Ekumenskih pogovorih 1985, ki so bili v Murski Soboti 13. in 14. julija preteklega leta, ko je nastopilo več mladinskih skupin ter predstavniki katoliške, evangeličanske in binkoštne Cerkve. V zborniku sta objavljeni obe predavanji in štirje zapisi mladih; še posebno sta zanimivi poročili o okrogli mizi z naslovom »Korenine slovenske kulture« in »Sodobna slovenska mladina in slovenska kultura«. Drago Klemenčič je prispeval krajši poročili o dveh knjigah, ki govorita o sv. Cirilu in Metodu. To sta: Sv. brata Citil in Metod, sozavetnika Evrope dr. Janeza Vodopivca z zelo pomenljivim podnaslovom »Kulturna vez med Vzhodom in Zahodom«, in knjiga Zore Piščanc Blagovestnika Slovanov. Prvo je izdala univerza Urbaniana v Rimu, druga pa je izšla v sozaložbi Ognjišča in Goriške Mohorjeve družbe. Članek Ekumenski simpozij 1984 prinaša v glavnem poročila o delu VI. medfakul-tetnega ekumenskega simpozija, ki je bil v samostanu Studenica od 27. do 30. septembra 1984; na simpoziju je bilo nad 70 udeležencev, ki so razpravljali o nasled- njih temah: »Rimskokatoliška teologija o Svetem Duhu«, »Pravoslavna teologija o Sv. Duhu«, »Današnji čas kot čas Sv. Duha«. Brat Roger Schutz je skupno z dvema bratoma preživel nekaj časa ob robu Saharske puščave, med revnimi v afriški državi Mavretaniji. Iz svojih doživetij je ta veliki oznanjevalec vesoljne edinosti in ljubezni napisal »Pismo iz puščave«, ki ga je razglasil mladim iz Evrope ob njihovem romarskem srečanju v Kolnu ob koncu decembra 1984, ki se ga je udeležilo nad 25.000 mladih in tudi kar precej iz Slovenije. Pismo je globoka, pretresljiva izpoved vere in zaupanja v Boga. Pomemben je tudi pogovor s Pierrom Dupreyem ob 25-letnici Tajništva za edinost kristjanov. Pogovor ne daje le pregleda ekumenskega dela, temveč se navezuje predvsem na sedanja ekumenska vprašanja. Sledi zapis o Tretjem ekumenskem zborovanju evropskih Cerkva, ki je bilo v Rivi del Garda od 3. do 8. oktobra 1984, in o njihovi poslanici kristjanom Evrope ter o izjavi o veri; vse izpod peresa St. Janežiča, ki spregovori tudi o življenju in delu p. Antona Korena SJ. O p. Vekoslavu Korošcu pa poroča M. Kuzmič. Ob koncu sta še zapisa o romanju na Češko — Po stopinjah sv. Metoda — in o ekumenskem potovanju po Makedoniji — Po sledeh učencev sv. Cirila in Metoda. Knjigo zaključuje Ekumenska kronika. Zbornik priporočamo vsakomur, ki si želi poglobiti svoje znanje o ekumenskem delovanju v preteklem letu in se podrobneje seznaniti z delovanjem svetih bratov pred 1100 leti. s+r Papeževo srečanje z mladimi Ze lani je sv. oče Janez Pavel II. določil, naj bi vsako leto na oljčno nedeljo mladi obhajali Dan miru. Tako se jih je na trgu sv. Petra zbralo nad 70.000, ki so z oljčnimi vejami v rokah prisostvovali najprej papeževemu blagoslovu oljk ob obelisku sredi trga, nato pa bili pri njegovi maši, ki jo je opravil na stopnišču bazilike. O miru je sv. oče spregovoril tudi ob opoldanskem angelovem češčenju. Med drugim je dejal, naj bi zlasti mladi čutili potrebo po molitvi za mir, ki ga ogrožajo oboroževalna tekma, sovraštvo, terorizem, teptanje človekovih pravic, zlasti pravice do življenja od trenutka spočetja do smrti. V letu, ki so ga Združeni narodi razglasili za Leto miru se Cerkev želi povezati z vsemi, ki izpovedujejo vero v Kristusa, pa tudi z drugimi ne-krščanskimi verami. Vsi naj bi se v letošnjem oktobru zbrali v Assisiju in skupno molili za mir. (OD NAŠEGA DOPISNIKA) Leta 1984 so v Sloveniji precej razburkala narodnostne duhove tako imenovana »skupna programska jedra«. Šlo je za .o, da naj bi imeli \ vseh šolah v Jugoslaviji enak učni načrt tudi za predmete kot so: zgodovina, književnost, jezik itd. Nasrečo do uresničitve tega »koseskijev-skega« načrta ni prišlo. Saj če bi prišlo, bt se Slovenci morali veliko bolj zanimati za književnost Srbov, Črnogorcev in drugih kakor za svojo lastno. V tistih časih ostrih polemik je tudi nastala k; i-latica, ki je krožila po Sloveniji in se glasila: »O le pusti ti Zdravljico (od Prešerna), moj Slovenac in se uči le še Gorski venac« (od Črnogorca Petroviča Ne-goša). Če bi se uresničila »skupna jedra« tudi v književnosti, zgodovini in drugih narodnostnih strokah, bi bil to dokončen začetek pogreba slovenstva v Jugoslaviji. Kljub temu pa imamo nekaj težav, ki so zelo podobne zgoraj opisani. Ob vse večjem priseljevanju pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov v Sio-venijo, se je, razumljivo, sem priselilo tudi precej učiteljev. In zdaj smo pred največjim absurdom: Ne le, da ti bratski učitelji niso bili do sebe toliko samokritični in bi se zavedali, da če ne znajo (dovolj) slovenščine, pač ne morejo učiti tega predmeta kjerkoli, kaj šele v Sloveniji. Ne le to, marveč so take učitelje šole zaposlile. To je bila narodnostna izdaja prvega reda! Ravnatelje osnovnih in srednjih šol, ki zaposlujejo Srbe in Hrvate kot učitelje slovenščine na slovenskih osnovnih in srednjih šolah pač res ne moremo imenovati drugače kot narodne izdajalce. Pa teh primerov ni bilo tako malo; lilo jih je kar nekaj: zlasti v Ljubljani, Mariboru in ob slovenski obali. Reči so tekle nekaj let čisto tiho in ne da bi o tem širša javnost kaj slutila. Začelo pa je škripati, ko so se otroci sedmih, osmih let pričeli pritoževati staršem, da učiteljice ne razumejo, ker pogovori mešanico srbohrvaščine in slovenščine ali pa kar si bohrvaščino. In nekateri »dobri starši« so bili tiho, drugi, manj »dobri« pa so šli v šolo in zahtevali, da njihove otroke učijo slovenski učitelji, ■ Glavni tajnik DC De Mita se je v Rimu sestal s Craxijem, ki je poleg predsednika vlade tudi glavni tajnik socialistične stranke. Srečanje je trajalo štiri ure. Na njem sta se politična veljaka dogovorila, da bo Craxi ostal na čelu vlade vsaj še eno leto, če ne bo iskal nove poti na levici. DC hoče ostati lojalen zaveznik, morebitno novo politično linijo DC pa naj začrta bližnji vsedržavni kongres stranke. ■ Do nenavadnih demonstracij je prišlo pretekli teden na Siciliji, kjer so ljudje uprizorili cestne in železniške zapore zoper zakon »Nicolazzi«, ki predvideva legalizacijo črnih gradenj (brez predpisanih dovoljenj), kar pa je združeno s težkimi finančnimi dajatvami. Na Siciliji je takih gradenj nad 50 %. Prizadeti trdijo, da so to storili iz osebnih potreb in da bi morala država to upoštevati, ne pa >th obdavčiti. Pač sicilijanska miselnost, ki se požvižga na uzakonjene dajatve, podvrže pa se mafijskim krogom, ko ti terjajo svoje pristojbine. ■ Potem ko je zaradi poraza na francoskih volitvah odstopila socialistična vlada, je zastopnik zmagovitih sredinskodc-sničarskih strank golist Chirac sestavil novo vlado, v kateri je 39 ministrov :n se bo predstavila parlamentu z zahtevo po zaupnici po veliki noči 2. aprila. Chirac je že napovedal prve ukrepe: do teroristov, ki so se zatekli v Francijo, bo vlada bolj stroga; vsa podržavljanja, ki jih je izvedla zadnja socialistična vlada naj bi bila razveljavljena in vzpostavljen naj bi bil znova večinski volilni sistem, ki ga je predsednik republike Mitterand na zadnjih volitvah nadomestil s proporcionalnim. ■ Severnoameriški predsednik Reagan se na moč prizadeva, da bi kongres odobril 100 milijonov dolarjev denarne pomoči protikomunisičnim borcem v Nikaragvi, toda predstavniški dom, v katerem imajo demokrati večino (Reagan je republikanec) je njegov predlog zavrnil z večino 12 glasov. Vendar Reagan noče popustiti in bo še naprej vztrajal na svojem predlogu, ker je trdno odločen, da Nikaragvo tako ali drugače osvobodi levičarskega sandinističnega režima, ki vedno bolj omejuje svobodo in tepta človekove pravice. oziroma vsaj taki, ki brezhibno obvladajo slovenščino. Seveda zadeva ni ostala le na tej ravni, marveč so tudi »zlobni časnikarji« pričeli reč raziskovati in javnost seznanjati s to težavo. Ravnatelji v šolah pa časnikarjem niso bili preveč naklonjeni, hoteli so vso reč čimbolj utišati. Za'o se je, po pričakovanju, zgodilo prav narobe: zadeva je dobila pravo ime: narodna izdaja! Saj je bilo skoraj ganljivo poslušati in brati izjave prizadetih učiteljic in učiteljev. Ena teh učiteljic se je časnikariu v mikrofon celo zjokala, češ da ona pošteno opravlja svoj poklic in da jo otroci, vsaj za silo, gotovo razumejo. Ravnateljica šole, kjer je ta učiteljica poučevala (zdaj k sreči ne poučuje več), pa je časnikarja preprosto nagnala. Drugi uči- Pod tem naslovom objavlja zadnja številka notranjega glasila tržaških skavtov in skavtinj, »Jambor«, članek, ki ga v celoti objavljamo tudi mi. Podpisani so »Galebi« in se glasi: Letošnja božična duhovna obnova je bila posvečena razmišljanju o Evharistiji. Naš vod je ob tej priložnosti izvedel anketo o Evharistiji v vaseh, iz katerih prihajamo, in sicer v Štivanu, Devinu, Sesljanu in Vižoljah. Zastavili smo sedem vprašanj, pred temi pa smo spraševali po spolu, letu rojstva in poklicu anketirane osebe. Naj omenimo, da je krog anketiranih oseb zaobjel vse družbene sloje: leto -rojstva od 1915 do 1912; odgovorilo je 8 moških in 13 žensk. Vprašanja so bila sledeča: 1. Kaj ti pomeni Evharistija?; 2. Hodiš redno k sv. maši? 3. Sodeluješ pri njej z molitvijo, petjem ali pa le pasivno poslušaš?; 4. Slediš berilom in ptidigi? 5. Čutiš sv. mašo kot nekaj potrebnega za tvoje versko življenje? 6. Se ti zdi, da je sv. maša res srečanje prijateljev v Jezusovem imenu? 7. Bi rad še kaj dodal? Prva ugotovitev je bila, da anketiranci v glavnem hodijo k sv. maši in pri njej tudi sodelujejo. Opazili smo, da večina ne razume popolnoma besede EvharisU-ja. Pri prvem odgovoru so skoraj vsi orisali osebni odnos do Jezusa (popotnica za srečno zadnjo uro, ko umiramo, najsvetejši trenutek, duhovna hrana vernikov, verska skrivnost, sv. maša, srečanje z Bogom, velika in težko razumljiva verska skrivnost). Večina sodeluje pri maši z molitvijo, nekateri tudi s petjem. Pri 4. vprašanju smo naleteli na ostre kritike (da so pridige predolge, da se jim sledi le delno, da se le-te zavlačujejo, da so dolgočasne...) Odgovori na 6. vprašanje so bili v giav-nem vsi pozitivni. Zadnje vprašanje je izzvalo anketiranca, naj pove, kaj od življenja v župniji odobrava, česa ne odobrava, kaj si želi in kaj bi spremenil, kaj pohvali in kaj graja. Vendar na žalost je na to vprašanje odgovorilo izredno malo oseb (25 %). Ob koncu pa še beseda o nizkem številu vrnjenih pol. Veliko oseb se je krat-komalo izmikalo naši anketi. Verjetno jim je bilo pretežko pogledati vase in se vprašati, kakšen je resnični odnos do svete maše. * * * Šlo je za anketo v štirih vaseh. Kaj bi pa zvedeli po drugih krajih in v samem mestu? Ali niso odgovori na to pie-prosto anketo verno spričevalo o verskem stanju v naši deželi? Kakšni naj bi bili zaključki? Kaj bi morali narediti? To so vprašanja, ki pričakujejo odgovora od vseh naših ljudi. 1. š. Skrivnostna zastrupitev Finančnik Michele Sindona, rojen leta 1920 na Siciliji, je v skrivnostnih okoliščinah umrl v zaporu v Vogheri, potem ko je bil v začetku preteklega tedna obsojen zaradi naročenega umora odvetnika Ambrosolija na dosmrtno ječo. Ambrosoli je dobil namreč od sodišča nalogo, da razčisti finančno stanje Sindonove banke ter izpelje stečajni postopek. Tri dni po obsodbi je v zaporu Sin-doni nenadoma postalo slabo. Izkazalo se je, da je zaužil strup ciankalij, pomešan v beli kavi. Njegovo zdravstveno stanje je takoj postalo brezupno in po 53 urah globoke nezavesti je zastrupljenju podlegel. Preiskava bo morala ugotoviti, ali je šlo za samomor ali umor z zastrupitvijo. Bolj verjetna je druga domneva, saj je imel marsikdo ves interes, da li- telji — Slovenci, zlasti pa starši prizače-lih otrok so vendarle dovolj povedali, da je podoba stanja kolikor toliko jasna ir: objektivna. Prizori v šoli so bili zelo podobni tistim v času italijanskega fašizma v Slovenskem Primorju. O tistih časih je sra-rejši znanec iz Postojne pripovedoval, kako jim je učiteljica v šoli ukazala, naj pišejo. Ker je italijanska beseda za pisanje zelo podobna slovenskemu skrivanju, so se otroci, namesto pisanja lotiti skrivanja. Ker je bila z.daj zmešnjava s srbohrvaškimi učitelji zelo podobna tisti z italijanskimi, so se starši na mnogih šolah končno začeli organizirano upirati takemu učenju svojih potomcev. Marsikje so že uspeli. Kljub vsej žalosti torej: »Eppur si muove...« nančnik ponese svoje skrivnosti v grob. Vsa zadeva je dobila velik odmev tudi v italijanskem političnem življenju ter prišla pred rimski parlament. Vsem je jasno, da so morali biti v stvar zapleteni zelo vplivni krogi, da je v izredno zastraženo jetnišnico lahko nekdo prinesel strup in ga uporabil zoper finančnika. Velikonočni pozdravi iz Avstralije Dr. Ivan Mikula, do sedaj izseljenski duhovnik za slovenske rojake v Zahodni Avstraliji s sedežem v mestu Perth, je moral zaradi starostne oslabelosti (ima že 82 let) prenehati s svojim delovanjem in se je preselil v starostni dom za duhovnike v mestu Sydney na jugu Avstralije. Njegov novi naslov: dr. I. Mikula, St. John Viannev Villa, Market Street, RAND-WICK N. SW. 2031, Sydney. Pozdravlja vse prijatelje na Goriškem, Tržaškem, Koroškem in v Sloveniji. Vsem vošči prijetne in krščansko doživete velikonočne praznike. Vesel bo vsakega obiska in pisma. Južnotirolski komunisti so se osamosvojili Na Južnem Tirolskem (pokrajina Bočen) nemško govoreči komunisti, vključeni v PCI, nikdar niso bili številni, sa.j ogromna večina nemškega prebivalstva g'asuje redno za Južnotirolsko ljudsko stranko (SVP). Toda tudi tisti Južni Tirolci, ki so vpisani v italijansko komunistično partijo, niso hoteli izgubiti svoje narodnostne istovetnosti. Ni jim bilo všeč, da so morali nastopati pod siglo PCI (kot se dogaja tu pri nas) in da njihova prisotnost na volitvah ni prišla številčno do izraza. Nezadovoljstvo med južnotirolskimi komunisti je poraslo, ko so na zadnjih deželnih volitvah izgubili po mnogih letih svetovalca nemškega porekla in tako nehali biti zastopani v deželnem zboru. Zalo so po zadnjem 15. kongresu PCI vztrajno delali na to, da mora partija, čeprav ohrani dvojezični naslov PCI-KPI (Komu-nistische Partei Jtaliens), pristati na popolno avtonomijo južnotirolskih komunistov; z drugo ibesedo: dve federaciji in nemška neke vrste stranka v stranki. Nemški komunisti so si zagotovili ne samo stamostojnost v ravnanju, ampak tudi v političnih odločitvah. Tako bo v bodoče mogoče, da bodo nemško govoreči Južni Tirolci smeli zastopati stališča, ki so različna od onih, ki jih predpisuje vsedržavno vodstvo stranke. In to je za stranko, tki je znana po svoji monolitnosti in ne dopušča ugovorov, že mnogo. Pri vsem tem povedanem pa se nehote spomnimo na naše razmere. Naši slovenski komunisti, vključeni v PCI, kaj so do sedaj storili, da bi si priborili podobno avtonomijo kot oni iz Južne Tirolske? Kolikokrat so bili glede narodnostnih koristi že izigrani od centralnega vodstva, k’ daje prednost vsedržavnim italijanskim interesom pred slovanskimi! In zakaj niso nikdar vztrajali na tem, da se ob volitvah pokaže, koliko je bilo za PCI oddanih slovenskih glasa/? Tako pa za Italijane, ko pregledujejo številke iz naših krajev, obstoj slovenske manjšine sploh ne pride do izraza, saj se vsi glasovi, tudi slovenski, pripišejo italijanski narodnostni skupnosti, kajti naslov PCI pove eno: vsi, ki so za to stranko oddali svoj glas, naj bi bili Italijani. Prav to pa jiužnotirolskim komunistom ni bilo všeč in so se temu uprli. Sedaj čakamo (ali pa bomo tudi dočakali?), da gredo tudi slovenski komunisti po tej poti. Bila bi edino logična. —ek Anketa o Evharistiji TEOM 00 Vse najbolje za ueliko noč 1986 želijo: TRGOVINE OBUTVE »KOSIČ BENEDIKT« Ul. Raštel, 7 Ul. Oberdan, 7 »KOSIČ K2« Tel. 85162 Tel. 85520 KOSIČ VSE ZA ŠPORT ŠPORT GORICA KOSIČ Ul. Raštel, 21 Tel. 84884 KOSIČ casalinghi GORICA Ul. Raštel, 17 VSE ZA VAŠ DOM - PORCELAN - KRISTAL DARILA - MALI GOSPODINJSKI STROJI ITD. ČER • I M P E X Splošni import - export IGOR ČERNIČ GORICA - ul. Vittorio Veneto, 54 Tel. 82159 GORICA ROMAN BAR (Roman Cotič) Travnik, vogal ul. Roma in Oberdan ZNANA TRGOVINA Z MESNIMI SPECIALITETNIMI IZDELKI ALEŠ PINTAR GORICA - ul. Verdi, 32/34 Tel. 84570 GOSTILNA SOBAN JAMLJE Tel. 75044 TISKARNA BUDIN GORICA - Riva Piazzutta, 18 Tel. 84676 Ustanovljena leta 1910 V0 s* Igrice iz vsega sveli GORICA - Travnik, 25 • Tel. 84407 ZacInja posTAjA je prva: KmsTUs jE vstaI! KNJIGARNA - PAPIRNICA G I S S GORICA - ul. Arcivescovado, 15 Tel. 84594 PEKARNA - SLAŠČIČARNA VI ATORI Vse, kar potrebujete za vsakdanjo oskrbo in vse, kar si želite ob raznih pogostitvah ter svečanostih družinskega in društvenega značaja lahko dobite v največji izbiri v naših goriških prodajalnah GORICA Tel. 84645 TRGOVINA ČEVLJEV ANDREJ ČOTAR GORICA - ul. Rastello, 72 Tel. 83667 GOSTILNA VID PRIMOŽIČ (pri Pavlinu) GORICA - Drevored XX. septembra, 138 Tel. 82117 URARNA IN ZLATARNA VIŽINTIN ANI IN MARJAN GORICA Ul. Monache, 9 GOSTILNA POD VERŠIČ GORICA Ul. Brigata Pavia, 61 IZDELKI IZ KOVANEGA ŽELEZA - VRATA - ITD. RADISLAV L E O P O L I GORICA • ul. Brigata Pavia, 46 Tel. 84941 Nabirka za katoliški tisk 1986 na Goriškem Gorica: Stolnica 425.000 Sv. Ignacij 483.000 Sv. Ivan 704.000 Kapucini 133.500 Placuta 185.500 Zavod sv. Družine O .-H O L- Gabrje-Vrh 202.000 Doberdob 168.000 Devin 120.000 Jazbine 60.000 Jamlje-Dol 93.000 Mavhinje-Sesljan 280.u90 Nabrežina 500.000 Podgora 85.000 Rupa-Peč 355.00 Sovodnje 120.500 Zgonik 50.000 SKUPAJ 4.034.650 Nabirka za katoliški tisk na Tržaškem 1986 Sv. Ivan 670.000 Sv. Križ 441.000 Novi sv. Anton 400.000 Sv. Jakob 335.000 Opčine 320.000 Rojan 306.000 Mafikolje 280.000 Boršt 210.000 Žavlje 200.000 Dolina 192.000 Skedenj 170.000 Bazovica in Pesek 150.000 Rapentabor 150.000 Prosek 133.000 Salezijanci 111.500 Boljunec 100.000 Ricmanje - Domjo 100.000 Katinara 90.000 Trebče 83.000 Bankovlje 77.400 Podlonjer 75.000 Sv. Ana 75.000 Kolonkovec 67.000 Sv. Barbara 65.000 Sv. Vincenc 65.000 Kantove! 53.500 SKUPAJ 4.919.400 ★ Min MU Spored od 30. marca do 5. aprila 1986 Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: Bruna Pertot: »Zgodba o človeku, ki je videl Boga«. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Nediški zvon. 14.40 B. Rožanc: »Zadnja večerja«. Radijska igra. 15.45 šport in glasba. 16.00 »Pustita nam rože po našim sadit«, nastop v Lešah v Benečiji. Ponedeljek: 9.00 Slovenski zvonovi. 10.00 G. Puccini: Messa di Gloria. 11.00 Mladinski oder: Zora Saksida: »Velika noč pri zajčkih«. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »Ali nas poznaš?« 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Anton Grčar (trobenta) in Hubert Bergant (orgle). 18.00 Kmetijski tednik. Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 Koncertni in operni spored. 14.10 Povejmo v živo 15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Komorni orkester RTV Ljubljana. 18.00 C. Grbec: »Učiteljica Marta«. Radij. igra. Sreda: 8.10 Gledališki glasovi. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Oktet S. Gregorčič iz Kobarida, oktet Javor iz Pivke, oktet Vrtnica iz N. Gorice. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Čarobni globus. 16.00 Od Milj do Devina. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Tenorist Karel Jerič. 18.00 Poezija slovenskega zahoda. Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Slovenska popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Revija Primorska poje. 18.00 Štirideset let slovenskih radijskih oddaj v Trstu. Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 13.20 Zborovska glasba. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 Kulturni dogodki. Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Tržaški oktet, Mladinski zbor GM iz Trsta in mešani zbor Obala iz Kopra. 11.10 Melodični orkestri. 14.10 Pogovori o kulturi sožitja. 15.10 Otroška oddaja: »Iz kota v kot«. 16.00 Popotovanje po Južni Ameriki. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Pianistka Saša Udovič. 18.00 A. Marodič: »Izdaja v cesarskem generalštabu«. Koncert zbora »L. v Pevmi Bratuž« BERTOLINI VVALTER MOSSA - ul. Isonzo, 19 Tel. 80394 Velika izbira mesa, mesnih izdelkov, perutnine ter divjačine in rib na drobno in na debelo. Cene ugodne - Odprto vsak dan razen ob ponedeljkih od 8.30 do 12.30 in od 15. do 19. ure. Obiščite nas! Odšli boste zelo zadovoljni! GOSTILNA »PRI MIROTU« (DA MIRO) (Mara Mužina) SOVODNJE OB SOČI Tel. 882017 - GOSTILNA DEVETAK VRH SV. MIHAELA Tel. 882005 PEKARNA IN SLAŠČIČARNA JAZBEC RENATO NABREŽINA Tel. 200174 MALALAN DRAGULJARNA: Narodna 28 OPTIKA: Proseška, 6 OPČINE Tel. 211465 Tel. 213957 TRGOVINA JESTVIN BAK ANTON Trst - ul. San Cilino, 34 Tel. 54304 Zbor »Lojze Bratuž« nastopa redko, a takrat učinkovito. Tako bi človek sodil ob koncertu, ki ga je imel v pevmski cerkvi v četrtek 20. marca. Za ta svoj nastop je pripravil 7 pesmi z nabožno vsebino. Ce so pesmi bile enotne po vsebini, so po glasbeni plati segale od polifonije do sodobnih akordov v kompozicijah dirigenta St. Jericija. Pesmi so bile zbrane v cikluse: polifonijo je zastopal Gallus s petimi pesmimi, potem dve postni, Merku in Močnik; tri evharistične, L. Mav, V. Vodopivec, M. Filej; štiri Marijine, L. Mav, H. Sattner, L. Bratuž, St. Jcricijo; tri na različno, a vedno versko vsebino, M. Rener, St. Je-ricijo, M. Tomc. Kot je videti, so bili zastopani izključno slovenski glasbeniki, saj je bil tudi J. Gallus Slovenec. Lahko bi torej rekli, da je bi! koncert nekak pregled slovenske nabožne glasbe iz različnih časov in področij. Dobro so bili zastopani naši primorski skladatelji: Vodopivec, Filej, Bratuž, Jericijo, Morku. Nisem poklican, da bi strokovno ocenil nastop zbora; omenim le, da je po moje izstopala Gallusova Regali ex progenie, pa Merkujeva Kier je Jezus Kristus ker-vavi pot potiu. Besedilo je ljudsko iz Benečije in tudi napev, ki ga je P. Merku predelal in priredil. V njej je bilo čutiti ljudske motive, ki .so tako značilni za podobne melodije. Posebej je treba podčrtati še obe skl.nd-bi dirigenta Jericija. Besedilo za svojo O Marija je dobil v ljudskem pesništvu, toda glasba je bila dokaj moderna, vendar ne preveč, tako da pesem ugaja. Je pa zahtevna in ni za vsak zbor. V Pevmi je bila prvič izvajana. Skoro isto bi lahko rekli o njegovi drugi praizvedbi v pevmski cerkvi o Pesnikovi molitvi. Besedilo je dobil pri K. Mauserju. Vendar se mi je ta slednja zdela manj zahtevna kot prejšnja. Tudi ostale pesmi, ki jih je zbor izvajal, so bile dovolj zahtevne, tako da jih človek poredko sliši po naših cerkvah in pri naših podeželskih zborih. Zato smemo reči, da je šlo za koncert izbranih slovenskih nabožnih melodij, ki so se zaključile s Tomčevo V slavo sv. Trojice kot se navadno zaključujejo liturgične molitve. Napovedovala in povezovala je prof. M. češčut. Pevmska cerkev s slikami Toneta Kralja je bila odličen kraj za takšen koncert, ki pa bi zaslužil obilnejšo udeležbo, četudi nas je bilo še kar precej. Na koncu bi priporočil našim dušnim pastirjem, naj zbor »L. Bratuž« povabijo v svoje cerkve, da koncert ponovijo. Ne bo jim žal. - K. H. »Primorska poje« v polnem teku Za letošnjo revijo pevskih zborov »Primorska poje«, 17. po vrsti, se je priglasilo izredno število zborov, 'kar 132. Od zamejskih zborov so se med drugimi prijavili moški zbor M. Filej, mešani zbor Štandrež, mešani zbor iz Števerjana, ki bo revijo zaključil z nastopom na Colu v nedeljo 27. aprila. Potem Rupa-Peč, moški zbor iz Štmavra, mešani iz Doberdoba. Revija se je začela z nastopi v Piranu in Vipavi v soboto 15. marca. Nato so se nastopi nadaljevali po raznih krajih, tako v goriškein Avditoriju v petek 21. marca in v tržaškem Kulturnem domu v soboto 22. marca. Na naši strani so v programu še nastopi v Zgoniku in Špetru pri Čedadu. Ostali so bili ali bodo onstran državne meje. Na goriški reviji je nastopilo pet zborov, vsak s petimi pesmimi (kar pa je za revijo nedvomno preveč). Dan kasneje je bila revija v Tržiču. Ob tako velikem številu zborov gotovo niso vse skupine na višku; zlasti tisti ne, ki v glavnem nastopajo le na tej reviji. To se dogaja nekaterim zborom onstran meje. Naši pevci so v zamejstvu so skoro vsi tudi člani cerkvenih zborov in kot taki pojejo vsako nedeljo in praznik, zato nimajo posebnih težav z nastopanjem. Zbori se namreč gradijo tudi z nastopi in ne zgolj z vajami. Verouk mora mladini dati moralno osnovo za življenje, mora ji pomagati najti smisel mladosti, mora mladega človeka voditi k spoznanju, da je prav on temelj boljše bodočnosti. TRGOVINA JESTVIN PRI DUŠANU Sovodnje ob Soči Tel. 882060 KMEČKA BANKA GORICA KMEČKO DELAVSKA POSOJILNICA V SOVODNJAH KMEČKO OBRTNA HRANILNICA V DOBERDOBU HRANILNICA IN POSOJILNICA NA OPČINAH KMEČKA IN OBRTNA HRANILNICA IN POSOJILNICA - NABREŽINA TRŽAŠKA KREDITNA BANKA d.d. TRST Kronika iz Mačkolj Peter Šorli praznuje 60. obletnico mašniškega posvečenja Zborovodja In organist Cveto Marc ob prejemu priznanja in čestitk na slavnosti, ki mu jo je priredil zbor PD Mač kolje 9. marca letos Svetoivanski slovenski verniki v Trstu se pripravljamo na izredno slovesnost. Naš dolgoletni slovenski duhovnik Peter Šorli bo na belo nedeljo, 6. aprila ob 10. uri, daroval diamantno sveto mašo. Jubilant sc je tcdil 19. januarja 1>'02 na Grahovem ob Bači očetu Petru in materi Tereziji. Bil je drugi od enajstih otiok. Osnovno šolo je obiskoval na Članovem, pripravnico na srednjo šolo v Gorici. Maja 1915 je Italija stopila v vojno. V Gorici je bila vojna cona in zaprli sr vse šole. Tako je Peter po enoletnem premoru stopil leta 1916 v 2. razred gimnazije v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Po dovršenem 7. razredu gimnazije je 1922 stopil v prvi letnik bogoslovja v Gorici. Maturo je opravil po prvem letniku bogoslovja 1923 kot pri-vatist na realki v Idriji. V duhovnika je bil posvečen 25. mar:a 1926, bogoslovne študije je končal :,:to leto konec junija. Njegovo prvo službeno mesto je bilo v Tolminu. Nato je bil najprej župnijski upravitelj na Bukovem, potem župnik v Podmelcu. Od tu se je moral junija 1943 umakniti v Lengmoos pri Bocnu. »Dne 8. aprila 1943 me je,« kot sam pravi, »ljudsko sodišče obsodilo na smrt. Glavni in odločilni vzrok je bil tale: med osvobodilno vojno se je smelo vse delo odpora proti okupatorju vršiti izključno v okviru OF, tj. pod kontrolo komunistični:. partije. Vse drugo je bilo v krvi za-ti to. Pod fašizmom pa smo imeli katoliško usmerjeni ljudje svojo tajno organizacijo. Med njimi sem bil tudi jaz, ki pa nisem vedel niti za najbližje sodelavce. Imel sem številko 27. Leta 1943 so padle prve naše glave. Tudi meni so prišli povedat, da sem na vrsti in naj se takoj umaknem. Dan, ko naj bi bil usmrčen, je bil določen za 4. april 1943...« Septembra 1943 je prišel v Trst in bil za hišnega duhovnika pri nemških misijonskih sestrah »Regina apostolorum«. Nekaj več kot mesec dni je bil v tržaškem zaporu Coroneo kot politični pripornik. V njegovem stanovanju je bilo namreč zbirališče odporniške skupine, ki jo je vo-dii znani novinar Jože Goleč (Joja), ki so ga 4. aprila 1945 obesili v Rižarni. V to skupino se je vrinil agent nemške protiobveščevalne službe. Iz Coronea so ga poslali v nemško koncentracijsko taborišče Dachau. Tu jt bil od 15. novembra 1944 do 2. maja 1945. Med njegovimi sotrpini je bil tudi kasnejši češki kardinal Beran. Po rešitvi iz taborišča je bil mesec dni pomožni duhovnik v kraju Fan-zuolo pri Trevisu. Vse od 10. julija 1945 pa do danes deluje Priprave na pokrajinski kongres Slovenske skupnosti na Tržaškem so v polnem teku. Razne krajevne sekcije so že imele svoje kongrese, na katerih so obnovile vodstvene odbore in izvolile delegate na pokrajinski zbor stranke, ki bo, kot že napovedano, 12. aprila. Poleg tega so na omenjenih zborovanjih razpravljali o raznih aktualnih problemih tako krajevnega kot širšega značaja ter o programskih in organizacijskih osnovah SSk. Skušali bomo vsaj v glavnih obrisih nakazati probleme, ki so bili v ospredju razprav v posameznih sekcijah. Na kongresu sekcije Devin-Nabrežina je bil, kot je razumljivo, poudarek predvsem na upravnih problemih občine, pri upravi katere ima SSk vodilno vlogo in odgovornost. Na zboru sekcije Škedenj-Sv. Ana-Ko-lonkovec je še posebej prišla do izraza zaskrbljenost nad krčenjem vpisov slovenskih otrok v osnovno šolo in vrtec in nad močnim asimilacijskim pritiskom. Do izraza je prišlo tudi odločno nasprotovanje postavitvi električne centrale na premog v neposredni bližini, kot se ogrevajo nekateri krogi. V sekciji občine Repentabor so prišla do izraza vprašanja v zvezi z varianto k regulacijskemu načrtu, ki jo po nalogu občinske uprave pripravljajo izvedenci, in s pobudo o zgraditvi kmetijskega vodovoda na Kiasu. Zelo izčrpna razprava se je razvila tudi na kongresu sekcije za področje Vzhodnega Krasa in je zadevala delovanje krajevne konzulte, napore za revizijo načrtov PEEE, pokopališče na Opčinah, sin-hrotron na Padričah, novi davek Tasco in škodljive posledice morebitne termoelektrarne za Ki as. Na predkongresnem zborovanju sekcije Rojan-Greta-Barkovlje je bil govor o kon- BSI kot slovenski duhovnik pri Sv. Ivanu v Trstu. Tržaški škof Bellomi ga je za nje-gf vo zvesto službo imenoval za častnega kanonika. V težkih časih političnega in narodnega nasilja fašistične Italije je skrbel za prosvetno in kulturno delovanje, ustanavljal slovenske Marijine družbe. Med službovanjem na Bukovem je imel proces pred kazenskim sodiščem v Gorici in nato pred posebnim sodiščem za zaščito države. Za ta proces so bili »krivi« vaški fantje. Med prvo svetovno vojno zaplenjene zvonove je Italija vrnila kot vojno odškodnino. Fašistična vlada je na te zvonove ulila fašistični znak. Pri obešanju novih zvonov so fantje zvon tako obrnili, d'j je kladivo cerkvene ure bilo na ta znak. Tega niso povedali župnijskemu upravitelju, pač pa so izklepetali v gosi ilni. To je zvedela fašistična policija, ki je napravila ovadbo, uvedli so preiskavo in zadeva je prišla pred sodišče. Prav gotovo pa je bil glavni vzrok nezaupanja fašističnih oblasti narodna zavest slovenskih duhovnikov. Na živce jim je šla slovenska pridiga, verouk v slovenščini, cerkveno petje in preproste prireditve v župnijski dvorani. Gospod Šorli ima za sabo bogato pastoralno, duhovno, politično, prosvetno m kulturno delovanje. V Trstu je bil med 1 obudniki slovenske demokratične politične organizacije, sodeloval je pri organizaciji slovenskega šolstva po vojni. Sv. Ivanu je zgradil lep in prostoren Marijin dom za versko, prosvetno in kulturno delovanje slovenskih vernikov. Gospodu Šorliju kličemo: Še na mnoga leta! M. N. kretnih potrebah prebivalstva na področju javnih storitev, o problemu sožitja m sodelovanja med prebivalstvom obeh narodnosti in o organizacijskih problemih sekcije. Na vseh teh sekcijskih kongresih pa so zborovalci odločno obsodili predlog novega volilnega zakona, ki ga je izdelal PSI in po katerem bi izpadle iz deželnega sveta vse tiste manjše stranke, ki bi im* dosegle 4% glasov vsaj v enem okrožju Na tej osnovi bi med drugimi gotovo izpadla SSk, kei po dosedanjih volilnih številkah ne bi mogla več izvoliti svojega deželnega svetovalca. Člani in volivci SSk smatrajo, da je predlog PSI naperjen ne samo proti demokratičnemu uveljavljanju pluralizma, temveč tudi proti zaščiti slovenske manjšine na področju samostojnega političnega predstavništva. Nova funkcija dr. Štoke v deželnem svetu V okviru deželnega sveta Furlanije julijske krajine delujejo posebne svetovalske komisije. Pravilnik zahteva, da jih je: treba obnoviti po dveh letih in pol od njihove umestitve. Tako je bil to pot izvoljen za predsednika komisije za šolstvo, kulturne dejavnosti in razvedrilo predstavnik SSk dr. Drago Štoka. Doslej je predsedoval komisiji za komunitarne zadeve in za zunanje odnose. Istočasno pa je ohranil tajništvo za javna dela. Deželno vodstvo SSk je izdalo ob tem imenovanju dr. Štoke poročilo, v katerem izraža svoje zadovoljstvo, obenem pa se svojemu svetovalcu v deželnem svetu zahvaljuje za delo, ki ga je opravil prej v komisiji za promet in turizem, nato pa v komisiji za probleme Osimskih sporazumov, obenem pa mu želi veliko uspehov v vršenju nove zaupane mu funkcije. Drobtine iz kronike. 2. februarja je naš otroški zbor Slovenski šopek gostoval na prireditvi za katolišik tisk v župnijski dvorani v Nabrežini. Hvaležni smo žup-n ku g. Breclju za povabilo, za gostoljubni sprejem in za pogostitev. 10. februarja je bila na Prešernovi proslavi Slovenske prosvete v Peterlinovi dvorani v Trstu podeljena nagrada Mladi ocer tudi dramskemu odseku PD M?č-kolje, tokrat za uspešno enodejanko v krajevnem narečju »Rulot«, ki je bila odigrana na domačem odru ob lanskem pustu. 23. februarja smo v srenjski hiši klecali vrsto filmskih posnetkov z raznih p» ireditev PD Mačkolje v lanskem letu. Filme je uredil ir. predvajal Fr. Odoni. 2. marca smo petje pri župnijski maši posvetili spominu pred kratkim umrlega skladatelaj Matija Tomca. Tokrat so peli pri maši le otroci in sicer samo Tomčeve pesmi. Podobno se je eno nedeljo prej oddolžil zaslužnemu skladatelju Tonuu tudi cerkveni zbor. Dne 8. marca (za svetovni Dan žena) so možje, člani PD Mačkolje presenetili svoje žene z zares lepo večerno družabnostjo. Hvalevredna je zamisel teh mož, da vsaj enkrat v letu sami organizirajo m pripravijo praznično pojedino ženam, ki fe dan za dnem trudijo za srečo lastnih diužin, ki tolikokrat v letu strežejo svojim družinskim členom. Zakaj bi se torej ne moglo vsaj enkrat v letu vršiti ob-rrtno? Zgodilo se je in to zelo uspešno. Fino opremljene mize, s cvetličnim darom za vsako ženo, z odlično pripravljeno in brezhibno postreženo večerjo z nadvse okusno in obilno torto ob zaključku — z vsem tem so naši možje prestali izpit za gospodinjsko m kuharsko usposobljenost. S TRŽAŠKEGA Mirovna akcija mladih kristjanov Na oljčno nedeljo se je tržaška mladina zbrala na trgu Vico, od koder je v procesiji krenila proti stolnici sv. Justa, kjer je škof Bellomi nato daroval sv. mašo. Po tem bogoslužju je nekaj skupin obiskalo nekatere politične predstavnike kakor tudi nekatere socialne ustanove ter poneslo s seboj oljčno vejico kol znak ljubezni, miru in sprave. Odposlanstvi, ki sta obiskali repentaborsko in dolinsko občino (sprejela sta jih župana Colja oz. Švab), so sestavljali slovenski mladinci, tisto za Milje italijanski, tržaškega župana Richettija pa je pozdravna narodnostno mešana delegacija, ki je tudi dvojezično nastopila. Naj dodamo, da je bila dva dni prej, 21. marca v baziliki sv. Justa za mlade spokorna pobožnost v obeh jezikih, na veliki petek pa bodo mladi sodelovali na dveh križevih potih. Prvi bo potekal v Trstu v italijanščini, drugi na Repentabiu pa v slovenščini. Slednji se bo pričel v bližini gostilne Furlan na Poklonu ob 20. uri. Kongres mestne sekcije SSk v Trstu V soboto 22. marca je bil na strankinem sedežu v Trstu kongres Mestne sekcije Slovenske skupnosti v Trstu. Dosedanji sekcijski tajnik dr. Marko Udovič je poročal o opravljenem delu in poudaril nujnost pomladitve sekcijskega vodstva ter poživitve dela na področju, kjer ima stranka kakih 1.300 zvestih volivcev. Pokrajinski tajnik SSk dr. Zorko Harej pa je poročal o pripravah na pokrajinski kongres in o sedanjem zapletenem upravnem položaju na Tržaškem. V razgovoru je prišla na dan odločna obsodba načrtov, ki jih gojijo socialistični in nekateri drugi predstavniki, da bi spremenili deželni volilni zakon, ki bi SSk onemogočil izvolitev lastnega deželnega svetovalca. Udeleženci so obravnavali tudi nekatere krajevne probleme in pa predloge za prihodnje nastopanje Mestne sekcije v korist slovenskega prebivalstva v mestnem središču. Ob koncu je sekcijski kongres izvolil 13 delegatov za pokrajinski kongres, ki bo 12. aprila, in pa člane novega sekcijskega odbora. Vanj je stopilo več mladin. Na prvi seji odbora bodo obnovili ožje vodstvo in začrtali delovni spored. ★ Sožalje Umrl je naš dolgoletni pevec in prijatelj Albin Koterle. Ženi Lidiji in družini izrekajo občuteno in iskreno sožalje zborovodja in člani cerkvenega zbora Sveti Jernej z Opčin. Zato so bili dele/ni upravičenega priznanja od strani svojih žena-slavljenk. I'a edinstvena oblika praznovanja Dneva ze-ra nasprotuje zoprnemu begu ženske dražbe iz resničnega vsakdanjega druž;n-skega sožitja in vrednoti pripravi j anost moža, ki z ljubeznijo streže lastni ženi ob njenem prazniku. Dne 9. marca pa je potekel v prostonh sienjske hiše v Mačkoljah posrečeno organiziran praznik. Mešani zbor PD Mačkolje se je namreč hotel na slovesen način oddolžiti svojemu požrtvovalnemu zborovodju za dobro desetletje skupnega delovanja. Kot je društveni podpredsednik in član zbora Andrej Smotlak povedal v pozdravnem nagovoru, prihaja Cveto Marc iz Tjo-line v Mačkolje že preko deset let redno dvakrat tedensko, četudi zahteva to od njega neke žrtve. Popeljal je v teh letih zbor na številne nastope na raznih prireditvah in revijah. Vsakič se je do potankosti trudil, da je zbor izvežbal za uspešno izvajanje. Cvetu Marcu je veljal večer tudi v voščilo za pred kratkim dopolnjeno 70. leto življenja. Zaslužnemu pevovodju sta poleg domačega zbora in društva čestitala še predsednik Slovenske prosvete iz Trsta Marij Maver in predsednik ZCPZ dr. Zorko Harej. Ob prejemu čestitk in darov je bil g. Cveto vidno ganjen. V svojem življenju je že veliko naredil na glasbeno-pevskem področju. Bil je dolga leta organist v župniji Dolina, a vodil je tudi številne ?bore v raznih krajih in različnih razmerah, tudi v času vojne med slovenskimi fanti v posebnih bataljonih v Italiji. Nič ni takega, kar more v zadostni meri poplačati moža za njegovo življenjsko delo v skrbi za lepo petje. Zato je bilo to praznovanje še posebno na mestu, da je prejel g. Cveto za svoja dva sočasna jubileja skromno, a zato toliko bolj prisrčno priznanje. Zbor PD Mačkolje, ki mu je za to priložnost poklonil celovečerni koncert, je v program tega nastopa z veseljem vnesel tudi dve pesmi, ki ju je uglasbil jubilant. Splošno veselje sc je odražalo na obrazih vseh nastopajočih, a tudi številnega občinstva v dvorani. Prijetno vzdušje se je nadaljevalo pozno v večer te nedelje, ko so se vsi prisotni radi zadržali v družbi slavljenca ob dobri domači kapljici in ob raznih dobrotah, ki so jih prinesle na mizo naše gospodinje. »KATOLIŠKI GLAS« V VSAKO SLOVENSKO DRUŽINO! Upodobljena vojaka pred božjim grobom v nabrežlnski cerkvi Balada o smrtonosni igri Naj tu vam pojem, kar ujel sem v srcu: kako sta v krčmi Našega Sveta ob komaj znanem palestinskem trgu pod sonca leščerbo na veje