DELAVSKA POLITIKA
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 31	Maribor,	sobota,	dne	17.	aprila	1937	Leto	XII
Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Prvi znaki odpora Proti obstoječim razmeram v Nemčiji
Poročila iz Nemčije potrjujejo, da se je razpaslo silno nezadovoljstvo, ki je zajelo že široke mase. Ne gre več za navadno zabavljanje (meketanje, kot so označevali nacisti zabavljače pri čaši piva), ki mu je povod ta ali oni neprijetni dogodek in ki kmalu potihne, ampak za nekakšen splošen odpor proti vladajočim razmeram. Zelo značilno pri tem je, da se kritika obrača tudi proti Hitlerju. Nihče ne reče več: »Fiihrer o vsem tem ničesar ne ve ...« Prevečkrat je že povdaril svojo odgovornost, zato je tudi v masah prodrlo prepričanje, da je v resnici odgovoren. Ta preobrat v razpoloženju naroda ima za posledico, da se je de-nuncijanstvo zelo uneslo in da je režim vedno bolj navezan na plačane ovaduhe.
Bojazen pred vojno, pravijo ne-prikrojena poročila, ki jih dobiva socialno demokratična stranka Nemčije v Pragi, je zadnje čase nekoliko popustila. Vzrok je v tem, ker so pričakovane senzacijonalne izjave v govoru fiihrerja, ki ga je imel 30. januarja, izostale.
Močno je odjeknila v javnosti vest o angleškem oboroževanju. Pristaši režima plavijo: »Stara angleška igra se ponavlja, komaj je Nemčija postala nekoliko močnejša, že pripravljajo Angleži vojno in snujejo svetovno zvezo proti nam!« Nasprotniki režima pa govore: »Sedaj bodo postali Angleži močni in si ne bodo pustili več vsega dopasti. Pri prvi priliki, ki jo bo nudil Hitler, bodo padli po nas!« Režim pa nadaljuje z vojnimi pripravami, zlasti ob avstrijski in češki meji.
Vesti o sodelovanju nemških vojakov v Španiji se potrjujejo. V največ slučajih gre za vojake letalskih formacij. Nemčija pa tudi sicer podpira generala Franca. — Iz severne Nemčije poročajo, da so tamkaj naložili tri parnike krompirja na račun zimske pomoči, ki so odpeljali v Sredozemsko morje. Dva parnika se imenujeta »Maršala« in »Girgenti«. Svojci v Španiji padlih vojakov, ki se niso zadovoljili z uradnim obvestilom, da se je »sin ponesrečil pri orožnih vajah«, so bili policijsko posvarjeni. S »špansko pustolovščino« niti privrženci nacističnega režima niso zadovoljni.
Zadržanje meščanstva razodeva, da je ta plast naroda politično nesposobna. Podjetniki pa, imajoč v vidu gospodarske težave, izražajo svoj dvom v stalnost režima. Pričakujejo pa njegov padec vsled zunanjih dogodkov.
Splošno nezadovoljstvo se je polastilo tudi pristašev režima, kar je zelo važno. Kajti to so prvi znaki razkroja nacističnega organizacijskega aparata, kar je zopet važen predpogoj za zrušenje režima.
Najni2ja mezda Din 2
oz. Din 1.50 za pod 18 let stare delavce
je stopila v veljavo 15. t. m. Delavci, ki bi prejemali manj, morajo dobiti razliko povrnjeno.
Mezde v Dravski banovini bo predpisal ban z uredbo, mogoče bodo višje, kot pa so zgoraj navedene.
Sladkorni baroni bodo diktirali cene
Internacionala—sladkornih baronov
Letna poraba sladkorja na svetu 3.25 milijonov ton ali 325.000 vagonov
V	Londonu je pričela 5. aprila svetovna sladkorna konferenca, či-je namen je urediti vprašanje višine svetovne proizvodnje sladkorja in določiti koliko od te svetovne proizvodnje odpade na posamezne države.
Konference se udeležujejo delegati iz 23 držav.
Celotno proizvodnjo sladkorja (iz sladkornega trsa in repe) na vsem svetu cenijo na 3.25 milijonov ton. Od tega naj bi po ključu, ki ga določi konferenca, odpadlo na Evropo 615.000 ton.
Mednarodna sladkorna konferenca v Londonu je važna za konzu-mente vsega sveta. Njen namen je, omejiti produkcijo sladkorja, izključiti konkurenco med tovarnarji v posameznih državah na ta način, da se določi koliko sme znašati proizvod-
nja sladkorne industrije v vsaki državi posebej.
Rešitev teh vprašanj pa pomenja obenem določitev cen sladkorju, ki jih bodo konzumenti plačevali sladkornim baronom (ne glede na državno trošarino itd.). Konferenca bo zaključila z dogovorom, ki bo zajamčil sladkornim baronom čim večji dobiček. Tak je zmisel kapitalističnih gospodarskih konferenc. Razlika med kapitalističnim in socialističnim urejevanjem gospodarskih vprašanj je v tem, da socializem rešuje gospodarske probleme v interesu konzumen-ta, ljudstva, kapitalizem pa v interesu posameznika oz. peščice fabri-kantov (n. pr, sladkornih baronov), t. ,i. dobička, ki ga ti potem vtaknejo v žep.
Zgled, ki ga nudi delavstvu konferenca v interesu sladkornih baronov, ki znajo svoje interese tudi vedno prikazati kot splošne državne
interese, je tako poučen, da bi ga delavstvo moralo samo posnemati.
Kakor industrijalci znajo z mednarodnimi dogovori izključiti vsako medsebojno konkurenco, bi morali znati tudi delavci, povezani v mednarodni strokovni zvezi, urediti enotne delovne pogoje, plače itd., da bi kapitalisti ne mogli bogateti na račun cenenih in grdo izkoriščanih delovnih mas.
Toda, ako delavci propagirajo misel mednarodnega združenja, so v nevarnosti, da jih kapitalistični hlapci, ki se jim zde mednarodne konference sladkornih baronov čisto v redu in prav, proglase za proti-narodne in državi nevarne elemente, čeprav delavska mednarodna zveza ni naperjena proti ničemer drugemu, kot proti izkoriščanju in bogatenju na račun siromakov ter hoče urediti gospodarska vprašanja tako, da bo sleherni imel delo in kruh.
V Zedinjenih državah Severne Amerike
zasedba tovarn po delavcih—zakonita
Odločba vrhovnega državnega sodišča za ustavna vprašanja.
Vrhovno sodišče za ustavna vprašanja v Washingtonu je izdalo odločbo, v kateri priznava, da je tkzv. Wagnerjev zakon, ki ureja vprašanje pravic delavskih strokovnih organizacij v boiju za izboljšanje položaja delavstva, v soglasju z ameriško ustavo.
V	zmislu sklepa vrhovnega sodišča ima ona strokovna organizacija, ki ji pripada večina v podjetju organiziranega delavstva, pravico, da nastopa kot predstavnica delavstva. V dosego cilja se lahko posluži vseh zakonitih sredstev za dosego stavljenih zahtev. Med drugim sme tudi organizirati tkzv. sedeče stavke v tovarnah, kar praktično pomeni zasedbo tovarn po delavcih za dobo stavke.
Ta odločba vrhovnega sodišča pomeni — vsaj teoretično — konec izigravanja delavstva s strani tovarnarjev, ki so ustanavljali svoje »obratne organizacije«, s katerimi so se pogajali, med tem ko so pogajanja s strokovnimi organizacijami odklanjali.
S tem v zvezi pa se pričakujejo tudi spremembe v ameriškem delavskem gibanju, ki ga danes predstavljata dva pravca: American Federa-tion of labour (Amerikanska zveza
dela), čije predsednik je Green in pa Odbor za industrijsko organizacijo (CIO), čijega predsednik je vodja rudarjev John L. Leviš. Dočim je Amerikanska zveza dela po svojem značaju cehovska organizacija, ker sprejema samo kvalificirane delavce te ali one poklicne stroke, med tem ko pušča ostale delavce v nemar, je Odbor za industrijsko organizacijo na delu, da proti volji Amerikanske zveze dela združi vse delavce, zaposlene v tej ali oni tovarni oz. industrijski panogi.
Ako se Odboru za industrijsko organizacijo posreči organizirati večino v tej ali oni tovarni zaposlenega delavstva, bo s tem postal edini u-pravičeni zastopnik delavstva in Amerikanska zveza dela bo potisnjena ob stran.
Priznanje Wagnerjevega zakona s strani sodišča za ustavna vprašanja, utegne povzročiti tudi velike spremembe v ameriškem organiziranem strokovnem gibanju in omogočiti prehod iz cehovske v pravo razredno organizacijo po vzorcu evropskega delavskega gibanja. To bi pomenilo ne samo poglobitev strokovnega gibanja, ampak tudi naraščanje politične samozavesti, ki vodi prej ali slej do samoosvojitve delavskega gibanja izpod vpliva meščanskih strank.
Odmevi Španske vojne v angleškem
Delavska stranka predlagala nezaupnico vladi Darlamentu
Ko so nacisti proglasili blokado biskajske obale, zlasti mesta Bilbaja, je pet angleških trgovskih ladij, natovorjenih z živili in namenjenih v Bilbajo, zaprosilo angleško vlado za zaščito pred Francovci. Angleška vlada pa je prošnjo zavrnila.
To je izzvalo veliko negodovanje v angleški javnosti. Delavska stranka je vložila v parlamentu interpelacijo in predlagala nezaupnico vladi, češ, da pomeni to dejanje angleške vlade kapitulacijo pred Francom in njegovo
priznanje kot vojujoče se stranke, čeprav gre samo za upornika proti legalni vladi.
Zunaniji minister Eden je odgovoril, da je vlada odločena ščititi vse ladje 3 milje od obale, ne more pa, radi prilik, ki vladajo, garantirati za trgovske ladje, ki bi se približale obali na krajšo razdaljo.
Nezaupnico delegacije delavske stranke je parlament odklonil s 345 proti 130 glasovom.
Nemiija prosi
Belgijo, da ji zamenja za eno milijardo izdelkov za surovine
Nemški gospodarski minister dr. Schacht je prispel v Bruselj, kjer je razgovarjal s finančniki in predstavniki belgijske vlade radi nabave surovin, ki jih Nemčija nujno potrebuje. Ker pa nima denarja, ponuja blago v znesku ene milijarde frankov v zamenjavo.
*
Te dni se je dr. Schacht mudil v Bruslju, da bi pridobil merodajne kro-tfe, da pristanejo na izmenjavo dobrin. S tem svojim potovanjem je dr. Schacht odlašal, ker je nemški fašizem upal, da bo med tem fašist De-grelle po volitvah v Bruslju že zasedel vladinega konja in se mu ne bo treba več poniževati pred demokracijo. Toda prišlo je drugače. Od nemškega fašizma podpirani reksist De-grell je propadel in tako ni preostalo drugega, kot požreti grenko pilulo.
Vprašanje je seveda, če bo kdo hotel zamenjati nemške produkte, ki so izdelani po večini iz nadomestnih surovin, za pristne surovine in ne morda za surogate.
Poboji med viso-koSolcl v Zagrebu
En akademik ubit, trije nevarno ranjeni
V	Akademskem domu v Zagrebu je dne 14. t. m. neka skupina dijakov napadla drugo skupino s palicami in noži. Na študenta prava Krsto Lju-bičiča so navalili s klicem: »Primite komunista!« Pri tem so ga tako zdelali z noži, da je vsled ran umrl.
Nevarno ranjeni so še trije drugi. Aretirani so štirje akademiki. Nevin Josip, študent prava je sam priznal, da je Ljubičiča obdelal z nožem.
Šest udeležencev pokolja je pobegnilo in jih išče policija s tiralico.
Čevlje za 14 milijonov dolarjev,
vezene iz samih draguljev, bodo poklonili angleški kraljici kanadski tovarnarji. St .Ulm uji »*tt.
Več tisoč nacistov zajetih pri
Madridu
v unlverzltetski lelrti
Prodiranje preko Sierre Guadarrame
Velik napad, ki ga je podvzela republikanska armada pod poveljstvom generala Miaje na fronti pred Madridom, je imel za cilj očiščenje univer-zitetske četrti, ki leži na vzhodnem bregu reke Manzanares, od sovražnika.
Napad je pričel pretekli petek, dne 9. aprila na črti Carabanchel Alto (južnovzhodno od Madrida)—Casa del Čampo, kjer zavije fronta preko reke Manzanares v madridsko univerzitet-sko naselje in iz severa iz smeri Ara-vace proti Casa del Čampo. Vladine čete so napredovale po krvavih bojih na vsej črti. Glavni uspeh vladinih čet pa je v tem, da so prodirajoč od Aaravace s severa proti jugu in s Caso del Čampo od juga proti severu na zapadnem bregu reke M)anzana-res presekale klin nacistične fronte, ki se kakor jezik zajeda v madridsko vseučiliško četrt in prišle na ta način nacistom na vzhodnem bregu Manza-naresa za hrbet.
V	tej pasti se nahaja sedaj obkoljenih več tisoč nacistov.
Vladina ofenziva je vsekakor presenetila Francovce; ker pa imajo na tem frontnem predelu koncentrirane znatne sile in se nahajajo v utrjenih postojankah, so začeli z obupnimi protinapadi, da rešijo v pasti vjeto vojsko v vseučiliški četrti, zavedajoč se, da bi pomenila predaja teh čet ne samo ogromno številčno oslablija-nje njihove armade pred Madridom, ampak tudi nepopravljivo škodo v moralnem pogledu. Tak poraz bi samo pospešil razkroj v njihovih vrstah, ki ga že težko zadržujejo, ponekod celo s strojnicami, ki so nameščene za hrbtom na fronti se nahajajočih vojakov.
Usoda univerzitetskega naselja še ni odločena, vladine čete drže sklenjen obroč, čigar sklepna točka je višina Garabitos. Tu se vrše srditi naskoki nacistov, ki se razbijajo v ognju strojnic in topov vladinih čet. Poskusi obkoljenih nacistov v uni-verzitetski četrti, da se prebijejo skozi ta obroč, so bili doslej tudi zaman.
General Miaja je pozval zajete naciste, da se predajo, zagotavljajoč jim, da se ne bo nikomur nič žalega zgodilo.
Vladine lete zopet napredovale za 16 km severno od Madrida
Po porazu pri Guadalajari se nacisti na tem delu fronte še vedno niso opomogli. Vladine čete so, prodirajoč ob aragonski cesti, ponovno prebile nacistično fronto in napredovale za 16 km ter se nahajajo 116 km severno od Madrida.
Vladine čete so v smeri železniške proge Escorial—Navalperal—Avilla prekoračile vrhove pogorja Sierre Guadarrame in so zavzele postajo Novas del Markes, 30 km od Aville.
Naglo prodiranje vladinih let v Julni Španiji proti portugalski meji
Zlom ofenzive nacistov pri Pozo-blanci v Sierri Moreni je rodil katastrofalne posledice za naciste. Njihov umik traja že nad dva tedna od vzhoda (Pozoblanca) proti zapadu v smeri rudniškega bazena Penaroja, ki je obkoljen, ker so vladine čete med tem že dosegle Fuenteovejuno, ki leži kakšnih 15 km od Penaroja. Novejša poročila pravijo, da je pri Fuenteo-vejuni krenil del armade proti severu, se združil s četami, ki so svoj čas operirale v pokrajini Badajoz in sedaj prodira z motoriziranimi oddelki proti portugalski meji, od katere, da so še okrog 100 km oddaljeni. To bi pomenilo prekinitev zveze med severno in južno Španijo, od koder dobiva Franco čete iz Maroka in vojni materijal ter provijant, kakor smo to omenili že v prejšnji številki našega lista.
Baski napadajo
Ofenziva generala Mola proti Bilbaju se je ustavila 7 km pred mestom Durengo. Med tem, ko so nacisti javili zavzetje tega mesta, so baski-ške čete začele s protinapadi in potisnile naciste za tri kilometre od Duranga ter zopet zavzele višine, ki so jih prvotno prepustile.
Propadel poskus z blokado Bllbaja
Nacisti so razglasili blokado nad biskajsko obalo Španije in zagrozili
Kako je s sprejemanjem inozemskih delavcev v Franciji? Ker se v
zadnjem času mnogi sodrugi obračajo na nas za pojasnila radi ev. preskrbe dela v Franciji, smo zaprosili naše že dolga leta tamkaj zaposlene sodruge, naj nam sporoče, ali je mogoče, da pridejo inozemski delavci v Francijo ali ne. Odgovor, ki smo ga prejeli od našega sodruga v M. glasi: »Dopotovanje inozemskih delavcev je še vedno omejeno. Podjetniki bi si sicer radi nabavili poceni delovno silo iz inozemstva, toda dr-
vsem trgovskim ladjam, da jih bodo potopili, ako se približajo obali.
Ta grožnja z blokado pa se je izkazala kot navaden bluf. V razna pristanišča so že dospele angleške in druge trgovske ladje z živili, ne da bi se jim bilo kaj pripetilo. V teh vodah se sedaj nahaja del vladinega vojnega brodovja.
Pri Oviedu (asturska fronta ob Biskaji) so vladine čete napredovale za tri kilometre in zavzele predmestje Ovieda Soto de los Anheles.
Boji v Aragoniji
okrog Huesce postajajo vedno hujši. Napade vrše Katalonci, ki so z zavzetjem višin pri Sierri Al-kubierri obkolili na tem odseku boreče se naciste.
*
Dne 14. t. m. je poteklo šest let od izklicanja španske republike, potem ko je pri občinskih volitvah zmagala volja naroda nad samodržtvom kralja Alfonza in njegovega pomočnika generala Primo de Rivere.
Mlade republike se je hotel polastiti velekapital v družbi z veleagrar-ci, plemstvom in cerkvijo. Posestne razmere so ostale neizpremenjene in s tem tudi globoke socialne razlike. Da bi si posedujoči utrdili oblast so začeli z okrnjevanjem političnih pravic ljudstva. Ljiudstvo se je branilo. Ko so velekapitalisti in veleposestniki videli, da ne gre drugače, so v zvezi z armado, v kateri je imelo prvo besedo plemstvo, dne 18. julija 1936 navalili na republiko.
Po dolgotrajnih krvavih bojih za svobodo se nahaja špansko ljudstvo ob šesti obletnici republike v zmago-nosni ofenzivi na vseh frontah.
žava ne dovoli. Kakšnih 50 km od nas so železni rudniki. Uprava rudnika je poslala v Zagreb posebnega agenta, da nabere rudarje, pa ministrstvo dela ni pustilo, da bi delavci prišli v Francijo. (Najbrž pa tudi v Jugoslaviji oblasti niso naklonjene izseljevanju v Francijo, dokler traja vojna v Španiji). Zaenkrat je rudnik najel same domačine in pa tiste ino-zemce, ki so že tukaj bivali. Inozemski delavci v Franciji so sedaj toliko na boljšem, da. niso več primorani ostati v določenem okrožju oz. pri
dama in st/eiu,
mmmmmmmmmmmmmmmmmmammmHemammmm
Ob iesti obletnici ipanske republike
A. M. de Jong:	10
 IZDAJA------------1
Otroška leta Mereyntjeja Geysena
Očitajoče ga je zavrnil:
»Kaj takega pa ne smeš reči, Vrč! Ti nič ne veš, prav nič! In... To je od tega, ker ti ne greš nikoli v cerkev! Ti boš prišel prav gotovo v pekel, čim boš umrl, ali veš?«
Divji lovec se je zlobno režal. Že je imel na jeziku surov, porogljiv odgovor. Toda premislil si je: s takim pedenj možem človek vendar ne more govoriti o takih stvareh. On ni več verjel tem za lase privlečenim bajkam, toda bilo bi vendar zaman, razpravljati o tem zi otrokom, ki so miu napolnili glavo s svojim človeku strah vzbujajočim pobožnjaštvom. Naj pač dečko sam gleda, kako se bo pozneje enkrat znebil vsega tega... Zato je molčal; to pa je podžgalo Mereyntjeja, da je svojega premaganega sovražnika znova napadel:
»Ne veš, kaj bi mi odgovoril, kaj ne? Neee, nee. Vrč, ti moreš priti zopet enkrat v cerkev, potem boš že slišal našega župnika, ko bo o tem govoril...«
Nenadoma se je nečesa domislil in ga je vprašal:
»Daj, povej, Vrč, ali sploh nisi bil pri birmi?«
»Seveda, dečko, to je vendar jasno... že ko mi je bilo dvanajst let!«
»No, meni je šele osem,« je ponosno odvrnil Mcreyntje, »in hodim šele prvo leto k verouku, pa vendar vem že vse mnogo boljše, kot pa ti!«
Takoj nato se je zopet domislil, da bi moral pričeti bolj premeteno; zvito ga je izpraševal dalje:
»Kako to, da ti ničesar ne veš o vragu in o teh stvareh? Saj ti je župnik gotovo o tem pravil?«
»Seveda, saj tudi je,« se je režal izzivalno Vrč. »Toda kar črnuhi blebetajo, vendar ne smeš vsega verjeti!... To vse skupaj je larifari, dečko!«
Mereyntje se je zravnal v njegovem naročju, ves zaprepaščen in začuden: kako neki more nekdo tako neumno govoriti in biti tako hudo pokvarjen! Kajti to je bilo neumno in slabo in grdo, reči, da je vse to, kar je rekel župnik in so govorili tudi drugi, larifari. To je bilo nekaj nezaslišanega. Bilo je greh ... kako bi rekel? ... bilo je^ brezbožno!— Da, tako je ... res je tako... Vrč je bil brezbožnik; kolikokrat že je to trdila stara mati! In Mcreyntje, poln svete gorečnosti, mu je zabrusil naravnost v obraz:
»Ti si brezbožnik, Vrč! Toda le čakaj, moj ljubi, župnik ti bo že pokazal! On pove vse našemu ljubemu Bogu... in potem, potem boš prišel prav gotovo v pekel, kjer boš večno gorel!...«
Pri teh besedah je prepričevalno prikimal z glavo. Njegov otroški obrazek se je zresnil. Bilo mu je resnično žal Vrča, ki se je vendar tako prijazno zavzel zanj in ga nesel na svojih rokah, da
podjetniku, za katerega jim je bilo izstavljeno dovoljenje, ampak lahko poljubno menjajo svoja službena mesta.	š. A.
Poslanec v konkurzu. Poslanec in trgovec Pevec iz Ormoža, ki je pri volitvah 5. maja 1935 kandidiral v gornjegrajskem srezu in bil s 300 glasovi izvoljen za poslanca na Mačkovi listi, je prišel v konkurz, radi česar je izgubil mandat. Njegov namestnik je Papež. Pevec je potem, ko je prišla na krmilo JRZ, presedlal.
Po obisku predsednika ČSR dr. Beneša je prinesel »Slovenski dom« to-le notico: »Letalsko progo Moskva—Praga bodo slovesno odprli 1. maja, da se tembolj poudari čehoslo-vaško uradno protibolševiško stališče.« Tako piše ne morda »Volki-scher Beobachter«, ampak »Slovenski dom«.
Cena konoplji padla. Preteklo leto je konjunktura tvornic za predelavo konoplje v Vojvodini dosegla višek. Od lanskega pridelka je ostalo še 1200 vagonov. Cena pa ji je padla za 33 odst. Konopljo rabijo v ladje-delstvu in oboroževalni industriji. — Vsled krize je težko prizadet poljedelski delavec v Vojvodini, ki je vsled pomanjkanja poljskega dela iskal zaposlenja v tvornicah za predelavo konoplje.
Vrednost plodne zemlje v Vojvodini raste. Odkar je cena pšenici poskočila, se je zvišala tudi cena orne zemlje v Vojvodini od Din 6000 na Din 15.000 do Din 20.000 za jutro.
Silen vihar v Vojvodini. V Vojvodini je dne 14. t. m. divjal vihar s hitrostjo 150 km na uro. Na Donavi se 'je potopilo par vlačilcev. Nadalje so se razbili na Donavi 4 splavi lesa. Utonilo je 20 ljudi.
Bhim 65 letnik. Predsednik francoske vlade Leon Blum je obhajal svoj 65. rojstni dan. Njegovo rojstno obletnico je omenil samo »Populaire«, ker v Franciji ni običaj proslavljanja obletnic.
Spekulacija. Akcije papirnih tvornic v Kanadi so v ogromnem porastu. En sam finančnik, ki je vložil v ta
posel pol milijona dolarjev, je doslej »zaslužil« pri tej stvari 10 milijonov dolarjev.______________ ■________
Otroški vozički
v najmodernejši izdelavi
„Wanderer“
pokromana kolesa
motorna kolesa — Šivalni stroji
po zelo nizkih cenah In ugodnih plačilnih pogojih
FrancJ-eDoSa^-^jjj-
Marlbor, Aleksandrova c. 39
niti ni več čutil svoje ranjene nožiče. Ah, kako rad bi mu bil privoščil nebesa, toda pravica je pravica, kdor je brezbožen, mora za to goreti v peklu na vekomaj, amen!... Na tem se ni dalo ničesar spremeniti, razen... da, razen, ako bi se kakšen prav posebno vpliven svetnik zavzel zanj. Sveta Mati Božja ali Anton Padovanski...
Vrč niti ni poskušal, da bi se branil. Samo malo se je smehljal. To je prestrašilo Mereyntjeja, takoj se mu je zdelo, da je to slabo znamenje! Smejati se, je hujše, kot pa rogati se, je vedno pravila stara mati; ona že ve, oh da! Bilo je popolnoma jasno, da si divji lovec ni niti najmanj storil iz strašne sodbe, ki je bila pravkar izrečena nad njim!... Še vedno smejoč se, je okrenil pogovor v drugo smer in vprašal:
»No, tebi dela vrag najbrž precejšnje preglavice, Mereyntje, gotovo se liudo boriš z njim, kaj? Sicer bi jih utegnil doma precej dobiti na tvojo zadnjo plat!«
Fantiček je resno prikimal.
»Jaz se že dovolj borim,« rekel zamišljen, »ampak največkrat, vidiš, se na to prepozno spomnim, prav kakor danes. Vem, da se ne smem obešati na vozove, toda voz kmeta Janssena je izgledal tako imeniten in zadaj, saj veš, se je čudovito svetlikalo železo... Niti pomislil nisem več na vraga, skočil sem zadaj na voz in sem se peljal... košček poti. pa še en košček, ko sem pa potem odskočil, sem si izvil nogo... Šele nato sem se zopet spomnil, da mi jo je zagodel grdi vrag!...«
(Dalje prihodnjič.)
Ni res. »Jutro« je priobčilo članek o s. Etbinu Kristanu, o katerem trdi pisec članka —o, da je s. Etbin Kristan glasoval za Vidovdansko ustavo. To pa ni res; proti Vidovdanski ustavi so glasovali socialisti, med njimi tudi s. Etbin Kristan, srbski zemljoradniki in dr. Trumbič. Ker smo mnenja, da se je pisec članka v »Jutru« nenamerno zmotil, smatramo, da je stvar opravljena s tem našim pojasnilom. ________________
2 trgovska pomočnika
simpatična, verzirana v trgovini z mešanim blagom, ki sta zmožna samostojnega vodstva trgovine z mešanim blagom, s primerno kavcijo, se sprejmeta v službo. Nastop mogoč takoj. Prednost imajo samci v starosti od 28 do 35 let. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati takoj na upravo »Delavske Politike« v Mariboru, pod značko »trajna služba«.
Trbovlje
Sestanek ZRJ., ki ga je vredno zabeležiti
V ipondeljek, dne 5. aprila se je vršil v »Delavskem domu« sestanek članov ZRJ., prvi po uspelem občnem zboru podružnice. Poročal je predsednik s. Pliberšek o nalogah razredne strokovne organizacije.
Na prvem mestu je delo za izobrazbo. V našem naselju živi proletarijat, ki se zaveda razrednih razlik, da mu jtih ni treba šele tolmačiti. Vsaj približno ve tudi vsak, kaj je strokovna organizacija, kaj je Bratovska skladbica in kaj je II. skupina rudarske zadruge. Zato se mora v organizacijo vstopajoče člane, zlasti tudi mlajšo generacijo samo še usmeriti v ;pravcu sodruž-nega medsebojnega izpopolnjevanja dolžnosti in plemenitega tekmovanja pri delu za organizacijo in njene cilje. Mladini se mora pustiti, da lahko uveljavlja svoje mladostne sile pri tem delu. Vzbuditi pa je treba
v	njej zavest, 'da je -potrebno upoštevati organizacijske predstavnike in sipoštovati pridobitve in načela, za katere so se naši predniki borili. Naši mladli sodrugi se naj počutijo v organizaciji sodruge med sodru-gi.
Druga važna stvar je, ako naj bo agitacija uspešna, da organizirani člani ne smejo nikdar stati pod vplivom neorganiziranih. iNapram njim naj bodo vljudni in jih pridobivajo s trezno in prev dar no besedo. Vsakemu neorganiziranemu delavcu, ki govori o organizaciji je treba dopovedati, da se bodo njegove želje upoštevale samo tedaj, ako bo vstopil v organizacijo ter v njej sodeloval.
(Potem je orisal značaj vseh vidnih in nevidnih nasprotnikov razrednega strokovnega pokreta. To so razne kapitalistične organizacije, kapitalizem sam in vse ono, kar služi kapitalizmu. Dober član razredne organizacije je tisti, ki ne plačuje samo prispevkov, ampak ji pridobiva novih članov ter jih vzgaja, da bodo sposobni braniti pridobljene in si pridobiti novih pravic.
Na čelu organizacije je treba, da stoji razumen in odločen odbor, članstvo pa mora odbor podpirati.
Debata, ki se je nato vršila je pokazala, da je članstvo razumelo izvajanja govornika.	■
,Za kongres ZRJ., ki se bo vršil v nedeljo, dne 25. aprila v Celju, so bili soglasno izvoljeni ss.: Gorjanc Jože, Vrtačnik Ivan, Kočar Franc, Grebenc Ivan in Koritnik Leopold.
H koficu je predsednik 'Pliberšek se povdaril, da naj bi se vsi sestanki, predavanja, diskusije in zborovanja vršila v takem duhu, kot se je vršilo to. Namesto »rezanja glav«, o čemer je vedel poročati »Slovenec« za časa volitev v revirjih, moremo ugotoviti, da vlada med rudarji enotnost in da ni nikogar, ki bi imel veselje, da bi se na ljubo »Slovencu« produciral kot harle-kin v cirkusu z neumnostmi.
Navzoči člani so se ob zaključku sestanka, ki mu je predsedoval podpredsednik s, Zelenšek, razšli zadovoljni, z željo, da nai ,bi se takšni sestanki, prežeti duha enotnosti in solidarnosti vršili še večkrat.
Studendpri Mariboru S. Pinter Jurij umrl
V četrtek', dne 15. t. m. je umrl v 73. letu starosti s. Jurij Pinter, nekdanji nepo-kolebljivi borec v socialističnih vrstah, dokler ga ni pred leti težka bolezen položila na bolniško postelj, s katere ni več vstal.
S. Pinter je bil že od svoje rane mladosti aktiven član i strokovne i politične organizacije in zlasti delaven med železničarji. Prava dobričina med svojimi sotrpini, je imel mnogo prijateljev. Radi njegovega odkritega značaja pa so ga spoštovali tudi nasprotniki.
V	Studencih je bil član prvega socialističnega občinskega odbora.
Svoje otroke je vzgojil v socialističnem duihu. Njegova hčerka Pavla ipa i® bila žena pokojnega s. Wallischa, čigar tragična smrt je globoko potrla osivelega moža.
S s. Pinterjem lega v grob eden izmed najstarejših bojevnikov socialističnega gibanja v mariborski okolici, mož, ki se je vse svoje življenje zavedal, da je le v organizaciji in izobrazbi rešitev delavskega razreda iz temne sedanjosti v lepšo bodočnost.
Slava spominu s. Pintenja!
Preostalim pa naše sožalje.
Skrivalnica z nepričakovanim koncem
ali Pravična kazen za hudodelstva Pepčka Zmazka.
;
t------------------1
Pranje? Haha To skrivanje že poznam
Presneta rec!
Kaj pa je to ? I Zvezan sem
SZ'
%
Otroško perilo greje čudovito — tukaj me tudi nihče ne
Z Radionom izginejo tudi najtrdovrat-nejsi madež'
Maribor
Potrebno bi bilo bolj skrbeti za higijeno.
V	Danjkovi mestni četrti, kjer poleg par barak iz vojnega časa stojii v dveh dolgih vrstah kar 42 demontiranih železniških vagonov, v katerih stanujejo (*'•* <
,f, ,t « najrevnejši med revnimi, ki ne zmorejo niti za kruh, kaj šele za pošteno stanovanje, je higijema pod vsako kritiko. Povprečno računano »stanujejo« v vsakem vagonu po dve do trii stranke ali najmanj po pet oseb! Za vso to številno naselbino pa je na razpolago samo troje stranišč, ki pa so ponavadi v takem stanju, da so sploh neuporabna. Ljudje so prisiljeni potrebo opravljati v vagonih ali pa zunaj njih (mnogi izlivajo posode kar na prostoru ipred1 vagonih tako, da je vsa okolica zasmrajena. Dolžnost mestne občine bi bila, da se pobriga »>*) za red in snago v mariborskem • | ti’ ako se že ne more za moralo, s tem, da bi ljudi spravila v človeka dostojna bivališča, vagonsko kolonijo pa podrla. Nehigijenske prilike v vagonski koloniji lahko postanejo usodne za zdravje ne samo va-gonarjev, ampak tudii ostalih prebivalcev našega mesta, zlasti velja to za šolsko mladino, ki obiskuje šolo skupno z revčki-gr*', i iz Danjkove četrti. Mestni zdravstveni urad naj ukrene potrebno!
Dalmatinec... Vinogradniki se strašno jeze nad konkurenco dalmatinskih vin, ki jih naši gostilničarji v velikih množinah uvažajo. Konsumenti pravijo, da so ta vina dobra in poceni, zato jih radi pijo. Se zdravniki drže mnogo na kri redilnega dalmatin-ca. Pred leti je nek mariborski zdravnik nekemu svojemu ipacijentu naravnost priporočil dalmatinsko klet, kamor naj bi se hodil kurirat s firkelčki. Sreča v nesreči je bila, da je bil ta nekdo abstinent, kajti čez par tednov se je odkrilo, da so v tisti znameniti kleti točili — ponarejenega dalma-tinca in tako mu ni bilo treba biti žal, da ni ubogal zdravnikovega nasveta. Sicer je pa tudi lahko mogoče, da so ponarejena vina še bolj zdravilna, kot pristna, saj so tudi zdravila same kemikalije. Bilo kakor bi-
lo, ponarejenega dalmatinca v našem mestu noče biti kraj. Nedavno so nadzorne oblasti zaplenile kar 60.000 litrov sumljivega dalmatinca. Baje je za 40,000 1 že ugotovljeno, da gre za pristno kapljico. Lzgleda, da je bilo veselje tistih, ki so v duhu že videli, kako delajo iz ponarejenega dalma-tinca kis oz. ga spuščajo po kanalih v Dravo, prezgodnje. Pa kaj se hoče, konkurenca je konkurenca, i ...	.u,	n.a.ie: *.•
Občni zbor bo imela organizacija viničarjev, poljedelskih delavcev in kočarjev v
nedeljo, dne 25. aprila s pričetkom ob pol
10.	uri dop. v gostilni Welle v Košakih. Člani naj pridejo vsi dio zadnjega, z njima pa tisti, ki žele pristopiti v organizacijo in se boriti za izboljšanje res neznosnega položaja (viničarjev in poljskih delavcev.
Tatvina v železničarskem konzumu. Policija je na podlagi ovadb pričela z raziskovanjem nekih tatinskih afer v železničarskem konzumu, ki se baje vlečejo že več let nazaj.
Mariborsko gledališče
Javni nastop društva gluhonemih iz Ljubljane. Izredna prireditev je privabila v gledališče mnogo občinstva, ki je z zanimanjem poslušalo izvajanja gluhonemih na odru. Igrali so dve enodejanki. Nastop je pokazal trudapolno človekoljubno delo učiteljev ter izredho marljivost in veliko sposobnost gluhonemih gojencev. Uvodne besede je govoril g. Sitar, ki je opisal težki položaj gluhonemih, za katere današnja družba skoro ničesar ne stori, ker jih smatra za manjvredhe ljudi; toda gluhonemi so sposobni in koristni člani človeške družbe, ako dobe primerno naobrazbo. V naši drža-
vi	imamo okoli 25.000 gluhonemih in le štiri gluhonemnice, kar ni v nikakem razmerju z velikim številom gluhonemih; ogromno število teh nesrečnikov ostane brez vsakega pouka. G o v orn ik - gluho nemi je zaključil z iniciativnimi besedami za ustanovitev gluhonemnice v Mariboru.
ce«j*
Kričeč dokument o tovarni Westen d. d. iz 1. 1922 Ista metoda; Zaupnike na cesto
Sedaj, ko se je pred najvišjim sodiščem, torej skozi tri sodne instance izkazalo, da zaupniki tvrdke Westeo ob zadhjem mezdnem gibanju avgusta p. 1. niso ničesar zakrivili in da so bili torej krivično odpuščeni, samo za strašilo drugim delavcem, je skoro vsa celjska javnost, z malenkostnimi izjemami, s svojimi simpatijami na strani preganjanega delavstva in njihovih odpuščenih zaupnikov. Kdor še zagovarja Westna, tisti ima za to gotovo svoje posebne vzroke, večje ali manjše usluge od te najbogatejše tvrdke.
Vsi drugi pa poznajo mogotce tv. ''Vesten d. d, od te stremi že leta in leta nazaj.
Prav enakega ustrahovalnega preganjanja so se	poslužili	pri	tv. Westen vsikdar,
če se je	delavstvo	v	svoji	bedi strnilo in
zahtevalo svojih pravic. Dobili smo v roke
delavski lepak iz leta 1922,
ki je takrat jasno pokazal ob mezdnem gibanju tv.	Westen in njene	gospode, kakršni so še	danes. Če	še	kdo	dvomi o ljubez-
ni tvrdke Westen ido jugoslovanske socijal-ne zakonodaje, mu naj odpro oči naslednje vrstice stavkujočega Westnovega delavstva iz lepaka z dne 28. marca 1922, torej pred 15 leti:
»Obupen položaj je prisilil Westnovo delavstvo, da proglasi stavko v svrho izboljšanja svojega položaja.
Ne mislite, da smo prijeli za to zadnje orožje v obrambo življenja sebi in otrokom, ne da bi prej poiskali vsa druga pota, da se mirnim potom rešimo gladu in ipropasti. Zahtevali smo, da bi se nam plača zvišala
le v toliko, v kolikor je šla od zadnje regulacije draginja navzgor.
Prvi odgovor podjetja je bil tako ponižujoč, da so zaupniki komaj pomirjevali izstradano delavstvo. Ker se podjetnik niti pogajati ni hotel, je naprosilo društvo kovinarjev »Pokrajinsko upravo«, da razpiše razpravo in prisili podjetnika, da se udeleži teh pogajanj.
Odpust zaupnikov
Komaj je dobil podjetnik naznanilo »Pokrajinske uprave« v roke, je brez vsakega vzroka odpustil naše zaupnike, ki so imeli nalogo, v našem imenu udeležiti se pogajanj za zvišanje plač.
Kot dokaz, da so bili odpuščeni zaupniki vzorni in pridni delavci, naj vam sluza dejstvo, da je bil eden že 12, drugi 13, tretji 23 let v službi tovarne.
Pri razpravi je zastopnik delavstva zahteval, naj podjetje odipuščene delavce sprejme zopet nazaj. Ker je podjetnik to upravičeno zahtevo trdo odklonil, so se pogajanja razbila. Naše diruštvo je še enkrat poslala podjetniku pismo, da sprejme delavske zaupnike in poviša delavstvu plače. Za odgovor smo dlobili zopet pest v obraz. Podjetje je sporočilo, da (dpuščenih ne sprejme, a plače bo povišalo le v toliko, kot se mu bo zdelo potrebno in še to le nekaterim delavcem; itd.«
Ali se je pri tvrdki Westen d. d. od leta 1922 naprej ka,j spremenilo? Lepak je talkrat zaključil; »Obramba naših zaupnikov je upravičena, kajti sama Ustava nam daje ■pravico do zdraženja. Srca vseh poštenjakov, ki trpe za svoj kruh, so na naši strani!«
Pred odločitvijo v mezdnem gibanju krojaških pomočnikov. Podružničnemu odboru oblačilcev se je v zadhjeun času posrečilo, da je organiziral vse pomočnike v mestu in okolici in predložil mojstrom osnutek tarifne kolektivne pogodbe za vse delavnice. Osnutek je tak, kakršen je bil predložen v Ljubljani. Upamo, da se bodo
pogajanja kmalu pričela in s tem rešilo eno najvažnejših vprašanj obrtniške stroke v našem mestu. V tem štadiju razvoja ne maramo razburjati duhov z obelodanjenjem raznih dejstev o gaženju socialne zakonodaje s strani nekaterih obrtnikov. Važno v tem mezdnem gibanju je, da nekateri obrtniki že sedaj izjavljajo, da si žele tarifne pogod-
| Ptuj
I Za delavski azil
I
V	našem mestu obstoječe strokovne in
j kulturne organizacije so naslovile na mest-
j nega načelnika g. dr. A. Remca vlogo glede zidave delavskega azila. V vlogi pravijo:
»Ptujska občina ima možnost dobiti kredit do zneska en milijon dinarjev, ali tudi več, v svrho postavitve delavskega azila, otroškega zavetišča, ljudske kuhinje itd1. — Take ustanove obstojajo že v Ljubljani, Celju, Mariboru, Jesenicah, Murski Soboti in drugod. Vse te navedene ustanove so bile postavljene iz posebnega fonda borz dela, ki ga upravlja ministrstvo za socialno politiko v Beogradu. V poštev prihajajoče mestne občine dobe brezobrestno posojilo do zneska 1 milijon dinarjev in tudi več, ki ga je treba vrniti v 25 letih. Po odplačilu preide ustanova v izključno last občine. Podpisane strokovne organizacije so soglasno mnenja, da je dolžnost občine uresničiti to ustanovo. Ustanova bi po svoji zamisli bila v korist vsemu prebivalstvu Ptuja in okolice, kajti v zgradbi bi se lahko namestili delavski azil, otroško zavetišče, ljudska kuhinja, šolska poliklinika, protituberkulozni dispanzer, uradni prostori OUZD, borze dela itd.«
Predlagatelji pričakujejo, da bo g. mestni načelnik sklical posebno posvetovanje v to svrho.
Ustavitev obrata »Petovia«
— zopet preko 100 delavcev na cesti
Kot se čuje, bo tovarna »Petovia« s 16. t. m. ustavila obratovanje in bo tako spet ostalo preko 100 delavcev na cesti. Uradništvo odlreže toliko boljše, ker ima četrtletno odpoved. Delavcev pa je že zdaj veliko brezposelnih, ki čakajo in moledujejo za delo, toda zaman. Dejstvo je, da razna gradbena podjetja ali boljše tukajšnji zidarski mojstri raje zaposlujejo kmečke moči, ki so cenejše, kakor izučene brezposelne kvalificirane delavce. Ali se ne bo dalo temu odpomoči? — Delavec.
Kran|
Naročnikom »Delavske Politike« v tovarni »Semperit« sporočamo, da razen poverjeniku lahko poravnajo naročnino tudi s. Toplaku Stankotu. Vsi naročniki naj čim bolj upoštevajo željo poverjenika, da po možnosti vsak poravna naročnino ob nedeljah od 9. db 11. ure v dvorani rest. »Semen«. Zaostankarji naj ne odlašajo s plačilom, ker v bodoče se bo tudi v tem oziru zahtevalo več reda. Poverjeniku in upravi lista povzročajo zaostankarji več dela, kot pa bi bilo treba. List se more vzdrževati samo, ako ga vsi redno plačujemo. Dolžnost vseh nas pa je, da pridobivamo listu še novih naročnikov. — Poverjenik.
Občni zbor podružnice »Zveze stavbin-skih delavcev«, se je vršil v nedeljo, dne
11.	aprila. Iz poročil funkcijonarjev o poslovanju v pretečenem letu je bilo razvidno, da je bilo članstvo, predvsem pa odbor na svojem mestu. Aktivnosti in požrtvovalnosti vsa čast in priznanje! Pri volitvah je. bil z majhno spremembo ponovno izvoljen stari odbor. Delegat centrale odnosno podzveze s. Moreti je ob tej priliki poročal o poteku pogajanj za kolektivno pogodbo, v kolikor že članstvo o tem ni bilo informirano. Tudi kranjski stavbinci so pokazali, da se živo zanimajo za potek pogajanj in so tudi pripravljeni stopiti na plan, ako podjetniških mahinacij ne 'bo konec. Prva naloga, ki so si jo nadeli, je, da organizirajo vse stavbinsko delavstvo. Želimo jim popolni uspeh!
be. Vse one mojstre, ki smatrajo pomočnike le za delovno živino brez pravic, pa bo imela javnost priliko spoznati, za kar bo poskrbelo vodstvo organizacije pomočnikov.
— Oblačilci.
Z razglasne deske mestne občine. Lastniki psov morajo prijaviti pse brezpogojno do vštetega 20. maja.
S. Pinter Jurij
Kino .METROPOL* Celje prinaša:
17., 18. in 19. aprila ob 16.15 in 20.30. uri: POROČNIK BOBBY, ljubavne (pustolovščine mladega oficirja, vnetega za šport in humor!
V	glavni vlogi Gustav Frohlich, Predstave po znižanih cenah: 17., 18. aprila ob 18.15:	MOJA PESEM — MOJE ŽIV-
LJENJE ... V glavni vlogi Benjamine Gigli. Pride: UPORNIKOVA HČI. Shirlev Temple.
FRANC zakaj si tako vesel? Tudi ti boš lahko vesel, če se boš dobro in poceni oblekel, a to samo pri manufakturi
CESKI MAGAZIN
Ulica 10. Oktobra • MARIBOR
ker je res neverjetno poceni/__
Etbin Kristan — sedemdesetletnik
Socialisti se te dni spominjamo sedemdesetletnice s. Etbina Kristana, bivšega ideologa in prvaka socialno demokratičnega gibanja med slovenskim delavstvom, čigar ime je ozko povezano s političnim gibanjem predvojnih in prvih povojnih let.
Svoje politično delovanje je s. Etbin Kristan pričel v Trstu, kot urednik socialno demokratičnih listov in publikacij. Višek njegovega ideološkega udejstvovanja pred vojno predstavlja tivolska resolucija socialne demokracije iz 1. 1909, v kateri se je stranka izrekla za načelo združitve Jugoslovanov v eno državo, kar je dalo današnjim njenim preganjalcem povod, da so jo napadali kot stranko veleizdajalcev in zarotnikov proti presvetlemu habsburškemu cesarju. Tik pred vojno je odšel v Ameriko, kjer je bil aktiven sodelavec v socialističnem gibanju med tamošnjimi Slovenci in med ustanovitelji njihovega glasila »Proletarec«.
Po vojni se je, povabljen in težko pričakovan, vrnil iz Amerike. Stopil je na čelo socialističnega gibanja v času, ko je pričel med delavstvom politični razkol. Pri volitvah v kon-stituanto je bil izvoljen kot nosilec liste in je odlično sodeloval pri obravnavanju ustavnih vprašanj, zlasti
socialno političnega dela vidovdanske ustave, ki je dal podlago za vso moderno socialno politično zakonodajo.
Delavsko gibanje pa je med tem šlo rakovo pot. Notranji prepiri so oslabili njegovo moč in vpliv. Živčno vzdrman je s. Etbin Kristan uvidel, da naporom političnega dela v takih razmerah ne bo več kos, zato se je odločil in zopet zapustil domovino.
V	Ameriki je bil do 1. 1927 izseljeniški komisar, potem pa je tudi to službo kvitiral, kajti za tedanji režim je postajalo vedno bolj nevzdržno, da bi socialist opravljal tako važno funkcijo
Od tega časa dalje živi s. Etbin Kristan v Newyorku v najskromnej-ših razmerah in se je menda popolnoma posvetil časnikarstvu in pisateljevanju. Kot socialni pisatelj in dramatik si je že pred vojno pridobil ime in ugled.
S hvaležnostjo se ob sedemdesetletnici spominjamo dela s. Etbina Kristana za socialistično gibanje in obžalujemo, da nas že leta in leta ločijo morja in kontinenti od njega, ki bi ga naše delavsko gibanje rabilo danes še mnogo bolj, kot kdaj koli poprej.
Kamnik
Delavci, delavke, nameščenci!
V	nedeljo, dne 18. aprila ob 9. uri dopoldne se bo vršilo v »Kino-dvorani«
predavanje o socijalni zakonodaji in pomenu delavskega tiska.
Iz Maribora prideta predavat ss. dr. Reisman in Eržen. Udeležite se vsi tega važnega predavanja!	Poverjenik.
Tistemu, ki so mu rdeči tako zelo na poti. Zadnjič smo poročali o sestanku delavcev iz kaimnoloma v Kamniški Bistrici, na katerega je prišel tudi znani krščanski soc. s svojo gardo, toda je pogorel. V svrho boljšega razumevanja naj mu povemo še to-le: Ako se je tovariš razburil in mu je pri srcu hudo, se ne čudimo. Mi verjamemo dragi tovariš, da je Tvoje srce žalostno, ko vidiš, da Te tvoji tovariši zapuščajo, ko vidiš, da se podira Tvoja stoodstotna krščanska organizacija v našem srezu, na katero si bil ponosen in s katero si se tako rad pohvalil. Da pa ne bodo presenečenja za Tvoje čuteče srce še večja, Ti svetujemo, da se bolj posvetiš delavskim vprašanjem tam, kjer Tvoje organizacije še za silo držijo; tam utrjuj, da se nekega dne vsa Tvoja stavba, ki si jo postavil s tolikim trudom, ne zruši. Kjer pa vidiš, da je delavstvo sito obljub in lačno dejanj, spoznavajoč, kje je njegova prava pot, obrnilo Tebi hrbet, ne hodi več med njega, ker s tem ga le razburjaš. Bolj bi bil skrbel za njega,
ko si imel še čas za to. Sedaj, po toči zvoniti, je prepozno. Svetujemo Ti tudi, da bodi v svojem delovanju bolj lojalen, (saj spodobi se za onega, ki oznanja poštenje in pravico) drži se dogovorov in obljub:	da,
kjer snuje ena organizacija svojo postojanko, naj se druga ne vmešava. Ako Ti je pred letom dni uspelo med nezavednimi delavci onemogočiti nam ustanovitev naše podružnice, se Ti je to v Stranjah grdo maščevalo. Stranje niso Tuhinj, kajne, dragi tovariš. To naj Ti bo v svarilo. Če hočeš pokazati svoje zmožnosti in veselje do dela, se loti dela v tovarni Remec in dr. na Duplici, kjer imaš, kot starešina obratnih zaupnikov, največjo možnost, da se izkažeš. Namesto, da se strinjaš s tem, da bo podjetje gradilo kopalnico z delavskim denarjem, pritisni nanj, da jo bo zgradilo iz svojih sredstev, denar, ki je bil ipreveč odtegnjen delavstvu, pa naj se mu vrne. Že tolikokrat si se hvalil v »Delavski pravici«, ko si grdil rdeče izaupnike, da je ureditev rednega izplačevanja mezd Tvoja zasluga, a na žalost se mezde še danes v redu ne izplačujejo. Zato najprej nekaj stvarnega stori, potem se hvali. Namesto, da bruhaš svojo modrost na rdeče, porabi jo v korist delavstva in to najprej v tovarni Remec in dr., kadar bodeš tam uredil vse, kar je urediti treba in kot je Tvoja dolžnost, potem pa korajžno na delo drugam. Namesto, da se sam hvališ, pusti, d'a bo delo hvalilo mojstra in ne mojster delo.
Delavski pravni svetovalec
Mladinski vestnik
pa m
sem radi stavke odpuščen, odškodnino za ndpo-
Bolezen med stavko (Celje);
Vprašanje: Ko je bila v podjetju stavka sem bil bolan. Na delo sem se vrnil 14 dni ipo zaključeni stavki, podjetje me sprejelo, češ c Ali lahko zahtevam vedni rok?	.
Odgovor: Ker se stavke niste udeležili, Vas podjetje radi nje me moTe odpustiti, ter Vam gre mezda za 14-dnevmo odpovedno dobo.
Izguba zaslužka (Prerigel)
Vprašanje: Nekemu trgovcu sem prodal večjo količino oglja. Dogovorila sva se, da mi bo kupnino plačal v gotovini, odraoumil pa si bo od kupnine terjatev, ki jo ima na-pram mojemu bratu za dobavljeno špecerijo in sicer dva obroka, skupaj Din 800. Pravda se je vlekla dalj časa im je končno bila zaključena tako, da sem uspel le deloma in mi je sodišče priznalo tudi le del stroškov. Ker sem čakal na izid pravde in na plačilo dolžnega zneska nisem medtem ničesar delal :in si tudi nisem mogel iskati druge službe. Ali lahko zahtevam od toženca sedaj odškodnino radi tega? Toženi mi je tudi od zneska, ki mi je bil prisojen odtegnil še 2 nadaljnja obroka za račun mojega brata in sicer potem, ko je sodba že izšla. Ali lahko zahtevam povračilo teh zneskov?
Odgovor: Odškodnine od toženca radi izgube zaslužka v času, ko ste čakali na plačilo ne morete zahtevati, ker bi si Vi bili lahko vkljub temu, da pravda še ni bila rešena, delo poiskali. Pač pa lahko zahtevate povračilo onih zneskov, ki jih je toženi odtegnil radi terjatve, katero nima naipram Vašemu bratu, potem ko je sodba že izšla.
Ugovarjanje v pobot (Celje) Vprašanje: Prodal sem hišo in si izgovoril, da ostanem v nji db 1. julija 1936, če pa ne najdem stanovanja, tudi še dalje. Iz-
selil sem se nato sredi avgusta, kupec pa me tirja sedaj za najemnino od 1. julija dalje. Ali morem ugovarjati v pobot plačilo za delo, ki sem jih zanj izvršil na vrtu?
Odgovor: Napram izterjavam najemnini lahko ugovarjate v pobot plačilo za dela, ki ste jih izvršili za tožnika; če je pa bilo res dogovorjeno, da ostanete lahko tudi preko 1. julija v stanovanju, pa itak niste dolžni ničesar na najemnini in morate dokazati samo, da je bil tak dogovor res sklenjen. Svoj zaslužek za dela na vrtu in druge izdatke, ki ste jih imeli za kupca iztožite lahko samostojno s posebno tožbo.
Praznovanje v rudniku (Laško) Vprašanje: Pri rudniku v Kočevju smo mnogo praznovali. Delavski zaupniki so sklenili dogovor, da se dela manj dni v tednu, da se preprečijo redukcije dčlavstva. Ali morem zahtevati za dneve, katere smo praznovali, mezdo po §u 220 obrtnega zakona?
OdgCvor: Ker je bil sklenjen med podjetjem in delavstvom dogovor o praznovanju, ne morete zahtevati za dni, ko ste praznovali, mezde po §u 220 o. z. V tem smislu je že večkrat razsodilo tudi najvišje sodišče (Stol sedlmorice v Zagrebu).
Neplačane nadure (Ormož) Vprašanje:	Od leta 1928 do 1932 sem
bil zaposlen v tovarni stekla pri Rogaški Slatini. Ali morem zahtevati še nadure, ki sem jih stalno opravljal?
Odgovor: Zahtevki za nadure zastarajo, kakor vsti mezdni zahtevki, že v 3 letih šteto od dne, ko bi Vam morali biti izplačani. Nadure Vam je podjetnik dolžan izplačati istočasno z izplačilom mezde za zakoniti delavnik. Zato so vsi Vaši zahtevki za nadme tekom službene dobe 1928 do
NaSa pot
Socijalni položaj delovnega ljudstva je vedno slabši, čim dalje traja kriza. Predvsem trpi vsled teh razmer mladina, ki bi se morala razvijati duševno in telesno, pa le žalostno životari in propada po tovarnah in delavnicah. Ako bi hoteli mladini pomagati, bi predvsem morali skrajšati delovni čas, tovarne in delavnice, v katerih delamo, bi morale biti bolj higijensko urejene, kakor pa sq. Sploh bi življenjske prilike mladine morale biti čim boljše, ker mladina ima še dolgo življenjsko pot pred seboj. Zato mladina išče pota in načina, da si ustvari srečnejše in veselejše življenje ter sigurno bodočnost. Mladina v Franciji je v tern oziru že daleč pred nami. Njej se že odpira lepša
bodočnost. Francoska mladina se je strnila v močnih socijalističnih organizacijah, potom katerih je uspela priboriti si boljše življenjske in delovne pogoje. Tudi mi slovenski mladinci hočemo doseči to, kar danes uživa Irancoska delavska mladina. Zato pa moramo po isti poti, kot je hodila in hodi Irancoska mladina. To se pravi: aktivno na delo v duhu socialističnih idej. Prosvečuj-mo se, bodimo disciplinirani in organizirani. Le taka mladina si bo ramo ob rami s starejšimi sodrugi in sodružicami priborila eksistenco, demokracijo in svobodo, po čemer hrepeni delovno ljudstvo.
Mariborski mladinci.
Protizakonito izkoriSianJe mladine v tekstilnih tovarnah
razliko med delom in kapitalom. Pozivamo mladino, da nastopi v obrambo svojih pravic. Vprašamo pa merodajne faktorje, kaj mislijo: ali je zakon o zaščiti delavcev zato, da se ga izigrava ali zato, da se zaščiti mladino pred izkoriščanjem in telesno propastjo. Madina in vsa poštena javnost lahko vidi, da je govoričenje o ljubezni do bližnjega brezpredmetno in da le organizacija ter vpliv delavstva v državi lahko zaščiti mladino pred izkoriščanjem.
Eden izmed izkoriščanih mladincev.
Po zakonu o zaščiti delavcev mladina pod 18. leti ne sme delati ponoči, t. j. od 23. pa do 5. ure. Toda ta določba je samo na papirju. N. pr.: v neki tukajšnji tekstilni tovarni delajo mladinci pod 16. leti v nočni šihti za plačo Din 1 do Din 2.25 nia uro. Eden izimed teh mladih je smatral, da je za tako delo vendarle treba zahtevati boljšo mezdo. Šel je v obratno pisarno po poviši-co. Delovodja mu je odgovoril: »Ako nočete delati .za mezdo, ki jo imate, povejte, zunaj jih čaka deset na vaše mesto!« Tako uče tovarnarji mlade delavce spoznavati
V ogledalu
Nrmerno obrekovanje. »Slovencu« še vedno ne da miru, da si upajo ljudje drugače gledati na vprašanja zunanje politike, kot pa gleda on. In namesto, da bi bral levite italijanskemu oficijelnemu tisku in mu dopovedal, da so njegove razlage o pomenu Cianovega obiska v Beogradu iz osnove napačne, se zaganja v tiste, ki na osnovi informacij italijanskega tiska in drugih precej vidnih dogodkov, zaskrbljeni gledajo v bodočnost. Med drugim se je »Slovenec« skopal tudi nad francosko časopisje, tako tudi nad naše bratsko socialistično glasilo »Le Populaire«. Glavni urednik tega lista je bil do trenutka, ko je prevzel ministrsko predsedniištvo, s. Blum. Dejstvo je, da je »Le Popularne« v najtežjih trenutkih, ki jih je preživljala naša država, ko so nas pustili razni desničarski elementi in režimi v Franciji, na katere je računala naša zunanja politika, na cedilu, branil naše državne interese. Sedaj pa si je dovolil »Slovenec« (ki bi moral biti »Le Pop.uila.iru« hvaležen, ker je branil tudi njegove ljudi pred preganjanjem v dobi diktature!) očitke na naslov lista, ki so ena sama debela laž, vredna »Slovenca« in njegovih suflerjev. — Da bi v javnosti vzbudil domnevo, da gre pri »Populairu« za nekh vrste plačano kritiko naše zunanje politike (»Slovenec« že ve, kako se naročajo reklamni članki v inozemskem tisku), piše:
»Ne čudimo se, da Jugoslavije ne mara komunistično glasilo »Humanite«, ki je v zapadmi Evropi zvočnik moskovske kominterne. Tudi se ne čudimo, da nas opravlja glasilo socialistov »Populaire«, ki sprejema navodila in denar za njihovo razširjanje od istotam in ki je svoje simpatije do Jugoslavije razodelo takrat, ko je bil umorjen naš kralj Zedinitelj.«
»Slovenec« ima res pravico očitati komu njegovo zadržanje do Jugoslavije in to še tako krivično, kot v primeru »Le Populaire«. Najmanj, kar more »Le Populaire« zahtevati zase je, da njegovo stališče do Jugoslavije ni bilo nikoli takšno, kot »Slovenčevo« 1. 1914. Kar se pa tiče oč‘tkaj da prejema »Le Populaire« denar iz Moskve,
bo ta očitek izzval v mednarodnem svetu
veliko veselost, dasi pomeni višek obrekovanja in častikraje! Naj »Slovenec« ponudi en sam dokaz za svojo trditev!
Sicer pa »Slovenec« nima niti trohice pravice, da dela nekomu moralne pridige in se zgraža nad pisanjem socialističnega »Le Populaire«. List, ki ima korajžo, da izza plota z gnojnico obliva francoskega ministrskega predsednika in s te.m ogromno večino francoskega naroda-, ki ga je v svobodnih volitvah (b-(.««i,t Mid) postavil na čelo državne uprave, naj se najprvo nauči takta v svojih razpravah o zunanje političnih vprašanjih, predho uči druge, kako bi smeli oz. ne smeli pisati o zunanji politiki, ki jo »Slovenec« slučajno odobrava.
VZAJEMNOS1
Zabukovca
Dramska vprizcritev. »Vzajemnost« vprizori v nedeljo, dne 25. aprila ob 4. uri popoldne v dvorani ge. Amalije Piki v Grižah Etbin Kristanovo socialno dramo v 3 dejanjih »Zvestobo«. Delavstvo, podpri kulturno delo tvojega društva s čim večjim obiskom! — Družnost!
Litija
Koncert. Na povabilo podružnice »Vzajemnosti« priredi trboveljska delavska godba na pihala v nedelj o, dne 18. t. m. ob pol 8. uri zvečer v predilniški dvorani na stavbah koncert. Ker je to ena izmed prvovrstnih godb, je upati, da bo dvorana do zadnjega kotička zasedana.
Kranj
»Dobri vojak Švejk«. Diletanti »Vzajemnosti« bodo vprizorili ,v nedeljo, dne 18. aprila t. 1. ob 20. uri v dvorani »Narodne čitalnice« (»Narodni dom«) igro »Dobri vojak Švejk« v novi Delakovi priredbi. Vsebina igre je vzeta iz dobe svetovne vojne. Delavstvo in njemu naklonjena javnost vljudno vabljeni. — Predprodaja vstopnic v soboto od 17. do 19. ure in v nedeljo odi 10. do 12. ure pri kino blagajni »Narodnega doma«.
Umetna	g
■ima
■ima
za vrtove in polja priporoča tvrdka
ANDRAŠIČ, Maribor
Vodnikov trg
Žalostni javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš dobri soprog, oče, tast In stari oče, gospod
Pinter Juri)
kjuiavnlčar drl. Sel. v pok.
ki je preminul v četrtek, dne 15. aprila po dolgi mukepolnl bolezni.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil v soboto, dne 17- aprila ob 17. uri Izpred hiše žalosti, Kalohova ulica 29, na pokopališče v Studencih.
Studenci, dne 15. aprila 1937.
1932
jati.
zastarani in jih ne morete več iztir-
Pavla Walll*eh, Sofija Kac, Jurij Pinter, otroci
Franc Kac, zet
Pavla Pinter, žena
Orata Kac, vnukinja
Za konzorcij izdaja in urejuje Viktor Eržen v Mariboru. - Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavite!) Josip Oš'ak v Mariboru.