Mfr vsak dan raaen sobot, nedelj in praznikov.
,-ued daily except Saturdajra, Sundajrs and Holldajrs.
PROSVETA
v i
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urednlikl ln upravniikt prostori: ' 1657 South Lawndala A v*
Office of Publtcation. 2657 South Lawndala A v« Telrphona. RockwaU 4904
tETO-VEAR
XXXVL
Cena lista je |6.00
M "S?®*«1*"	lf.lB31.tth« past-atfloa
•t Chlcago, llUnoto, under th« Act o< Congraaa oi March S. 1STS.
CHICAOO ti ILL.. ČETRTEK. 30. MARCA (MARCH 30). 1944' Subacription S« 00 Yaarly STEV.—NUMBER M
Sovjetske čete vkorakale ( v glavno mesto Bokovine
Acceptance for mailing at speclal rate df posta*« provided for tn seetion 1103, Act of Oct. 3. 1017, authorizad on Juna 4. 1018.
Rusi okupirali Nikolaj«*, mornarično bazo ob Črnem morju, po zdrobitvi nemške vojaške posadke, in začeli prodirati proti Odesi, pri-staniočnemu mestu ob tem morju. Druga ruska armada se vali po ozemlju stare Poljske proti Cehoslovakiji in Tartarskemu prelazu. Padec Cernovic, glavnega mesta Bu-kovine, blizu.—Zavezniki ustavili nemško ofenzivo na fronti pri Cassinu. Američani in Angleži uničili 2100 nemških letal v osmih tednih.—Japonci poraženi v bitki z ameriškimi in kitajskimi četami na burmski fronti
London. 29. marca.—Prvi oddelki ruske armade so danes prekoračili reko Prut in udrli v Cer-novice, glavno mesto Bukovine,
pravi poročilo iz Moskve. Ljute bitke divjajo na cestah tega mesta med Rusi in Nemci. Prej objavljeno naznanilo se je glasilo, so ruske kolone zasedle Ko-lomej, križišče železnice Lvov-Černovice. Kolomej leži 30 milj severovzhodno od čehoslovaške meje. Mesto je tvorilo važno trdnjavsko točko nemške obrambne linije v vznožju Karpat-skega gorovja.
London. 29. marca.—Ruska armada je zdrobila nemško Vojaško posadko v Nikolajevu, mornarični bazi, kjer se reka Bug izliva v Črno morje, nakar je začela prodirati preko step v smeri Odese, drugega priataniščnega mesta ob Črnem morju, 75 milj od Nikolajeva, poroča Moskva. Armada se zdaj vali proti Odesi na 175 milj dolgi fronti.
V južno vzhodnem delu stare Poljske prodira proti Čehoslova-kiji druga ruska armada. Prvi oddelki so dospeli do točke, ki je oddaljena samo 40 milj od Čehoslovaške meje. Nadaljnje sovjetske čete prodirajo na ozemlju med rekama Dnjester in Prut proti Tatarskemu prelazu, Stari invazijski poti skozi Karpatsko gorovje v bližini Korosmeza.
Ruske kolone so zavojevane v ljutih bitkah z nemškimi četami v predmestjih Cernovic, glavnega mesta Bukovine. Te so se začele, ko so kolone prekoračile reko Prut. Padec Cernovic, tretjega največjega rumunskega predvojnega mesta, ki ima 410,-prebivalcev, je blizu.
Nikolajev je poleg Leningrada največje rusko priataniščno mesto. Nemci so ga zasedli v av-Rustu 1. 1941, dva meseca po indiji Rusije. Nikolajev je središče ladjegradniške in več dru-Rih industrij. Okupacija je sledila zdiobitvl nemške bojne črte v južnovzhodni Ukrajini. Nov <"umr ruske armade je naznani premier Stalin v odredbi dneva. Poveljnik te je general Rodion Y. Malinovski.
|Rusi so obkrožili nemško silo r remiju pri Kamenec-Podol-«u nad reko Dnjester. Ta je
JJaj V nevarnosti uničenja.
|Ksdiu Berlin poroča, da Rusi PfcKakujejo Jaasy, železniški in K^ikacijski center, 115 mUj joznnvzhodno od Cernovic. Moa-rk n<" -menja ruskih operacij r fronti. Jassy leži sedem /■iiotraj Rumunije od reke r;tJl tega mesU vodijo že-Odeso, Plešto, središče pf?a oljnega polja, ki | tretjino gaaolina nem-^Htr>i armadi, in Bukare-IVI»o mesto Rumunije.
^ m? drže 9000 kvadratnih
- k<*gs ozemlja nad Odeso, kmalu osvobojeno.
'••»I. Italija. 29. marca ki ' .pniiki oddelki ob-■j" Nemca, zabarikadira-' 'deloma Continental in H f-.*ssinu, se glaae poroči-* Ln,ika ofenziva na aever-Cisaina je bila ustav-
francoskih čet med goro Cairo in Terrellem. Napad je sledil ojačanju nemške sile.
Na fronti ob reki Garigliani, južno od Cassina, je nastal (od-mor v operacijah. Pri Anziju na drugem koncu italijanske fronte so se vršile le praske med nemškimi in zavezniškimi vojaškimi stražami.
London. 29. marca.—-General James H. Doolittle, povejnik osmega letalskega zbora, je dejal, da so ameriški in angleški letalci uničili 2100 nemških bojnih letal v spopadih v zraku v zadnjih osmih tednih. V tej dobi so vrgli čez 26,000 ton zaži-galnih in razstrelilnih bomb na nemška mesta in industrijska središča ter naci j ske baze v Franciji, Holandiji in Belgiji.
Zavesniški stan na Pacifiku, 29. marca.—General MacArthur poroča, da so ameriški letalci vrgli čez 292 ton bomb na japonske baze v napadih. Bombe so padale na Kavieng, Rabaul, We-wak in Hansa. V spopadih v zraku so Američani sestrelili petnajst japonskih letal, sami so izgubili tri letala;
New Delhi. Indija. 29. marca. —Glavni stan admirala Louisa Mountbattena, vrhovnega poveljnika zavezniške sile v južno-vzhodni Aziji, poroča, da so operacije proti japonskih kolonam, ki so invadirale Indijo, uspešne. Dve koloni, ki sta prodirali proti Imphalu, zavezniškemu komunikacijskemu centru, sta bili ustavljeni.
Ameriške in kitajske čete so zadale težke udarce Japoncem v bitki v dolini Mogaung, severna Burma. Več sto Japoncev je bilo ubitih in ranjenih.
■"t, uri rul* v J ki nviti
7.4

k(i topntitvo je zdro-ki napad na pozicije
Ljute bitke na otoku Hvaru
Tito naznanil okupacijo otoka
London. 29. marca.—R a d i o Berlin poroča o ljutih bitkah na otoku Hvaru, na katerem so se izkrcale ameriške in britske čete. Hvar leži 25 milj južno od Splita, važne jugoslovanske luke ob Jadranskem morju.
Izgleda, da je v razmahu prva velika borba za kontrolo jugoslovanskega obrežja in komunikacijskih ter zalagalnih linij na Jadranskem morju.
Komunike iz glavnega stana maršala Tita, poveljnika jugo-slovanske osvobodilne armade, trdi, da je partizanska divizija s pomočjo zavezniških letal, enot bojne mornarice in britskih "ko-mandotov" zasedla Hvar po treh dneh ljutih bitk z.Nemci. Čeprav Berlin pravi, da ae bitke nadaljujejo, Titov komunike kaže, da zavezniki kontrolirajo otok.
BadogKo obljubil razpis volitev
Vlada ostane na krmilu do osvoboditve Rima
Bari. Italija. 29. marca —Vlada premierja Badoglija in kralja Viktorja Emanuela je zagotovila italijansko ljudstvo, ds bodo parlamentarne volitve razpisane kakor hitro bodo zavezniki iztrgali Rim iz rok nemške okupacijske sile. t
Sedanja vlada naj ostane na krmilu do osvoboditve Rims. Ko se preseli v Rim. bodo razpisane volitve, pri katerih naj ljudstvo odloči, kakšno vlado hoče. Vse politične strsnke bodo lahko imenovale svoje kandidate.
Italijanska dinastijs bo po volitvah uresničile voljo in želje ljudstva
Nemška podmornica potopila ameriški parnik
Poročilo o političnih aktivnostih CIO
Kongresnik Dies na-
^^^Jb I	«A
puvcuai preiencveiijc
Chicago. 28. marca.—Kongrea-Martin Dies, demokrat iz Texa-sa in načelnik odseka, ki preiskuje neameriške aktivnosti, je, ko se je ustavil v Chicagu na svoji poti v Washington, dejal, da bo objavil izčrpno poročilo o aktivnostih odbora za politično akcijo Kongresa industrijskih organizacij. Načelnik tega odbora je Sidney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers, pokrajinski direktor pa Raymond Mc-Keough, bivši kongreanik in načelnik pokrajinskega urada administracije za kontrolo cen.
"Poročilo bo razkrilo, da Hlll-manov odbor zbira sklad dva milijona dolarjev za financiranje političnih aktivnosti," Ja rekel Dies. "Odbor pritiska na člane unij CIO za prispevke v U sklad. Poročilo bo razkrilo imena in ne bo prizanealo nobenemu. Podatki so v naših rokah. Sledilo bo presenečenje, ko bodo objsvljeni in razkrita povest o aktivnostih odbors za politično akcijo." •
Dies je dalje rekel, da se denar, ki bi moral biti potrošen za ameriške vojne napore, troši za radijske govore VValterja Win-chells in drugih radijskih komentatorjev. Winchell Je v svojih govorih večkrst napadel Dle-aa in mu očital, da je v službi interesov, ki ovirsjo ameriške vojne ne pore.	\
McNutt proti obveznemu delu v industrijah
Washington, D. C, 29. marca —Paul V. McNutt. načelnik komisije za mobilizacijo in dobavo moštva, ae Je na zaslišanju pred kongresnim pododeekom za vojaške zadeve izrekal proti obveznemu delu v industrijah, ki ao udeležene v produkciji bojne ga materiala. On je zavzel sta lišče da zakon obveznega dela ni potreben, "ker ae mobilizacija delavcev vrši zadovoljivo na podlagi prostovoljnih metod in kooperacije." Predaednlk Roo-aevelt je v svoji poslanici kongresu. ko se Je ponovno aeatal v
POLJSKI SOCIALISTI OBSODILI S0-VJETSKO RUSIJO
Apel na angleško delavsko stranko za pomoč
BOJAZEN flRED RU-SKO DOMINACIJO
London, 29. maroa.—Važna poslanica osrednjega odbora poljske socialistična ftranke v Varšavi je bila pravkar dostavljena Clementu R. Attleeju, podpredsedniku britske vlode in voditelju delavske stranke, ki je podrla zadnje upanje fci dosego sporazuma med poljoko ubežno vlado in sovjetsko R&sijo. Poslanica izraža inteniivni nacionalizem voditeljev poljskih socialistov z ostro obsodbo "nenasitne požrešnosti" sovjetov. Poslanica je taeno apel na angleško delavsko stranko za pomeč.
-Poljska socialistična stranka ima važne pozicije v u bežni vladi v Londonu. Podlasica, dostavljena Attleeju, no pušča nobenega dvoma, da njeni avtorji vidijo večjo novornoot v sovjetski Rusiji negp v nacijski Nemčiji.
Apel omenja smrtne žrtve Po-ljakov pod nemško okupacijo dežele, zaeno pa opoiarja, da stoji poljsko ljudstvo |e pred večjo tragedijo zdaj, ko Rusi prodirajo po poljskem oiomlju. "Pošljite nam oroije, da bomo lahko oborožili našo armado doma," aa glasi apel. To no omenja, kako naj ta armada dobi zavezniško orožje. Edina pot za doatavitev
Eden prevzel novo pozicijo
Postal j« svetovalec generala Eioen-howerja
v
London, 29. marca.—Čeprav je zunanji minister Anthony Eden preobložen z delom, je prevzel novo pozicijo velike važnosti. Postal je svetovalec generala Dwighta D. Eiaenhovvcrja v po* litičnih in vojaških zadevah. Ei-senhower je vrhovni poveljnik zavezniške oborožene sile, ki se pripravlja sa invazijo zapadne Evrope.
Eden je tudi vodja parlamenta in član vojnega kabineta. Go-vorice, da bo odstopil kot auna-nji minslter, se vzdržujejo. Trdi se, da ja nastal konflikt med njim in premierjem Churchillom zaradi problemov, kakršen je priznanje odbora za osvoboditev Francije, kateremu načelu-je general Charles de Gaulle.
Doznava se, da se ,voditelji desničarskega krila konservativne stranke ne strinjajo z Edeno-vo zunanjo politiko. TI pritiskajo na Churchilla, naj ga odatra-nl iz kabineta. Naaledil naj bi ga lord Cranborno, minister sa dominione.
Poljska divizija se pridružila Rusom
Skupna borba proti nemški sili
Waahington, D. C, 29 mares -Mornarični department poroča da Je nemška podmornica potopila ameriški parnik Pene
1o£ Barker na Atlantiku, ko Je,	~- jtf^ ^poročU
bil na poti v Murmansk moko,**JJJVJ ^	obvezne-
luko. Pet članov posadke >e bi-, aprejetjr	•
lo ubitih ostali pa eo bili rešeni go dela
Domače vesti
Oblaki
Chicago.—Frank Bregar, tajnik društva 50 SNPJ v Clintonu, Ind., je 28. t. m. obiskal gl. urad SNPJ in uredništvo Prosvete.
Ia Clevelanda
Cleveland, O.—V državni bolnišnici je umrl Anton Starešinič, star 62 let in doma iz Mišnice pri Karlovcu. V Ameriki Je bival 38 let. Zapušča ženo.—Umrl je tudi Louis Semrov, doma z Rakeka na Notranjskem. V Bar-bertonu zapušča ženo, omoženo hčer in dva vnukinji, v Clevelandu pa nečaka.
Kernov beeednjak v tlaku
Cleveland, O.—Zaradi povpraševanja po beeednjaku, ki ga je pred leti isdal dr. Frank Kern in je bil popolnoma razprodan, se je dr. Kern odločil, da ga da zopet natiskati nekaj tisoč levo* dov. Besednjak je fte v tisku in bo prihodnji mesec na razpolago kupcem,
t
Nov grob v Llvingstonu
Llvingston, IU.—Umrl ja Valentin Knaua, star 25 let, rojen tukaj in član društva 96 SNPJ. Zapušča šest sester in dva brata, ki pa na živo v Llvingstonu.
Slovenaki mornar pogrešan
Madison, O.—Frank Pucel je Pfojol žalostno novico, da je njegov edini sin Frank mlajši, ki ja slušil v ameriški trgovski mornarici od septembra preteklega leta, med pogrešanimi mornarji od 27. februarja. Star je bil 21 let in član društva 604 SNPJ. Njegov oče Jo bil član gl. odbora SSPZ do združitve s SNPJ.
-v,...- Kv/v ... ____________Moskva. 29. marca.—Tretja
orožja gre sfrjlffio. h apela	poljska ^^^^ je očitno, da nkriferavajo tip<£ **paduvsmeri
rahljati orožje v borbi proti rde-	' čl armadi, ne proti nemški okupacijski sili.
"Mi smo že enkrat strmoglavili moskovski jarem in pripravljeni smo spet dati življenja, da ne pridemo pod ta jarem, čeprav l}i bili pod njim samo v prehod nI dobi," pravi poslanica. "Celo začasna sovjetska okupacija poljskih pokrajin bi povečala nesrečo, ki jo je povzročila nemška okupacija."	1 -
To je dokaz, da voditelji poljske socialiatične stranke ne smatrajo zmagovitih ruskih srmad za osvobodilno silo. Poslanica naglaša važnost zavezniške akci je v prilog Poljski. Zavezniki naj pošljejo svoje misije na Poljsko, ki naj bi preprečile rusko okupacijo poljskih pokrajin. Poljski socialisti ne zahtevajo samo restavrlranja predvojne meje, temveč ai prilaščajo tudi Belo Rusijo, katero eo v svoji poslanici prekrstili v "Belo Ru-tenijo", poleg zapadne Ukrajine, dasi obenem poudarjajo, "da v tem momentu nimamo teritori Jalnih teženj na račun Rusije."
Poljski socialisti so se tudi Izrekli proti raztegnitvi sovjetske sfere vplivs na baltiške državi ce, Poljsko in balkanske država. "Celo najbolj nazadnjaške drža ve v tej grupi so nebesa civili zacije v primeri s sovjetsko Ru al Jo," so izjavili.
Poslanica omenja tudi nemški teror na Poljskem In trdi, da so Nemci ustrelili 950 poljskih Ul cev ssmo v Varšavi v zadnjem četrtletju preteklega leta. Polj ake tegube v vojni znašajo pet do šeet milijonov mrtvih, med temi 2.500,000 Židov.
segla lojalnost poljski' zemlji pod nemško okupacijo ln so pridružila rdeči armadi, na katere strani se bo borila proti nacijem.
Ta divizija predstavlja novo poljsko oboroženo silo v Rusiji. Tvorijo jo tri pehotne eho^e in letaiake formacija, njen poveljnik pa ja general Slgmund Bar-ling. On Je v svojem govoru dejal, "da ljudje lc leta 1939 ne bodo nikdar več vladali Poljske. Mi smo predstavniki Poljske in naše mesto na svetu je med demokracijami."
Ameriko je reprezentlral pri ceremonijah general Wil liani Krlst, šef ameriške vojaške misije v Moskvi. Borbeni Francozi, Čehi in Jugoslovani so bili tudl reprezentiranl. Ceremonije ao se vršile v neki ruski vosi v bližini fronte.
Andrej Wltos, bivši podpredsednik zveze poljskih rodoljubov v Rusiji, je bil eden izmed govornikov. "Čas Je prišel, ki zahte
------------.	Levo krilo delavske
va akcijo," Je dejal. "Na cilj	Ktnaaal0
neodvisna ln demokratična Polj--Zmagalo
Vladni odbor odredil sasliianjs
Chicago, 29 marca,—Vojni delavski odbor Je odredil zaslišanje o pritožbi unije United Mail Order. Warehout* & Retail Em pLoyees (CIO), ds Je Montgom-ery Ward lc Co preklicala pogodbo x njo Unija trdi. da Je
ska z mejo na vzhodu, ki mors uključevati Gornjo Alezljo ln Pomeranljo ter Jzhod do Baltiškega morja."
Duhovnik Alois Dudek je blagoslovil novo poljsko divizijo, zaprisegel pa jo je general Ber-ling. Vojaki eo ponavljali za njim besedilo prisege, sts vek zs stavkom:
"Prisegam poljski zemlji, zasužnjeni po Nemcih. Boril se bom do zadnjega diha proti sovražniku. Priaegam lojalno zavezništvo Sovjetski uniji, ki mi je dala orožje za boj proti našemu skupnemu sovrežniku. Boril ae bom kot svoboden poljski vojsk,"
Po ceremonijah so vojski pt*. pevšli poljske pesmi in psrsdi-rall.
Tatvine voiaUdh
potrebščin v Italiji
Neapel, Italija, 29, marca.— Ns načelu, da ukraden vojaški tovorni avtomobil prinese dobiček več tiaoČ dolarjev v nekaj urah, operirajo tatinske ganga v južni Italiji v svesi s črhlmi tržišči, kar dala velike preglavice zavezniški vojaški vladi. Člani teh gang so pokrall blaga v vrednosti več tisoč dolarjev. Poročnik Mathiaa Correa, bivši federalni pravdnik v New Yor-kur Je načelnik centralnoga pro-sekudjskega urada. On Je dejal, da njegov urad prejme informacije o povprečno ato slučajih tatvine dnevno. Člani gang kra-dejo vse, kar morejo, Čeprav so določene oetre kazni. Med tatovi je več Italijanov, ki so bili deportirani ls Amerike kot zločinci. Veliko število Ja bilo že aretiranih ln obsojenih v zapor.
New York, 29. marca.—Lovo krilo Ameriške delavske stranke Je zmagalo pri primarnih volitvah in a tam dobilo kontrolo nad stranko. David Dubinsky, vodja desnega krila In predsednik unije Internstionsl Ladles Garment Workers, je dejsl, ds je župan U Guardia pripomogel k porazu tega krila. Stranka si laati 200,000 glasov v državi, med temi 1 «0,000 v mestu New Vorku Vodja levičarskegs krila je 8idney Hillman, predsednik unije Amalgamated Clothing Workers.
Unija ADF zmagala pri volitvah
Chicago, 29 marca —U n i j a avtnih mehanikov^ včlanjena v Ameriški delavski federaciji, Je zmagala pri volitvah v tovarni Induatries
_______„ _ ,	Gar VVood Induatries In s tem
kompanijs s tem kršila odredbo	postale predetavnira vseh delav-
odbora, izdano 15. januarja	cev pri kolektivnih pogajanjih.
Uradniki kompanije pravijo, da	Volitve ao ae vršile pod nadzor-
unije ne reprezentira večine de-	etvom federalnega delavskega
iavcev.	odbora.
Murray priporoča odpravo volilnega davka
Washington, D. C , 29. marca - Philip M u r r s y, predaednlk Kongrega industrijskih organi* /acij, priporoča akcijo o zakon »kem načrtu ca odpravo volilne« ga davka v telegramu senatorju Barkleyju, voditelju demokrat ske večine, in senatorju White-ju, voditelju republikanska manjšine Murray opozarja senatorja. da )e bil načrt aprejet v nižji zbornici pred desetimi meseci In da ga je senatni odsek za Juetične zadeve priporočil v sprejetje,
AMERIŠKA DOMINACIJA IZZVALA KRITIKO V ANGLUI
Vmliha Britanija mora utrditi $voj preitii
RUSKO PRIZNANJE BADOGLIJEVE VLADE
London. 29. marca.—Konservativec Vernon Uartlett je v svojem govoru v parlamentu kritiziral Ameriko in sovjetsko Rusijo ln jima očital, da hočeta do-minirati diplomatlčno polje ln ignorirati Veliko Britanijo. Dejal je, da je Amerika predložila britski vladi serijo doseženih uspehov v Argentini, Španiji ln Irski, čeprav je premier Churchill nedavno Izjavil, da aa je posvetovala s njim, predno je poslala .ultimat Irski. * Bartlett sc je jezil tudl na Stalina, ker se je odločil ia priznanje Badoglljeve vlade v Italiji ln izmenjavo diplomatov. Rekel je, da Stalinova potesa ni v soglasju s pogoji premirja, ki je bilo podpisano po kapitulaciji Italije pred zavezniki.
"Sedanji ustroj kooperacijo med Veliko Britanijo, Ameriko ln Rusijo ni zadovoljiv," ja dajal. "Čeprav se trdi, da so osebni odnošajl med Churchillom, Rooaeveltom in Stalinom pravilni, mora brltska vlada uveljaviti avoj prestiž v svetovnih zadevah. Sedanja politika sa-mosatajevanja ni upravičena, čeprav je njen cilj utrditev sporazuma s Ameriko In Rusijo."
Bartlett Jo v svojem govoru naglala! važnost obstoječih zs-veznlških organizacij, zlAstl evropske posvetovalne komisije, katera je bila ustanovljena po obisku zunanjega ministra Ede-na Moskve. Priporočal je ras-tegnitev oblasti ta komisija in da se Eden odpove poziciji kot vodja parlamenta ter poeveti vso svojo pozornost sunanjlm zsdevam. On ja kritiziral Chur-chlllovo vlado, ker aa nI posvetovala z Avstralijo, Novo galan-dijo in Kanado pred revizijo politike napram južni Irski. Liberalno tolmačenje westmlnster-Skega sporazuma v prošlost! je ustvarilo dobro raspoložonje na Irskem napram Angliji in svetovno spoštovanje detel britskega imperija.
Kongresnik zahteva prelom s Španijo
Amerika naj pomaga španskemu ljudstvu
Waskinftoo. D. Cm 29. marca. Kongresnik Coffee, demokrat is NVashingtona, je zahteval, naj Amerika pretrga dlplomatične stike t vlado diktatorja Franca, zaeno pa je izjavil, da akuša Hitler pretvoriti Španijo v ogelni kamen novega svetovnega fašističnega bloka, ako bodo voditelji nacljske stranke pognani Iz Nemčije.
Coffee je dejal, "da ja špansko ljudstvo pripravljeno na borbo za svobodo in dolžnoet Amerike je, da mu pomaga.H Kongresnik je udrihal po onih, ki skle)iajo kupčije a Francom in Zahteval konec farse španake nevtralnosti, ki je v korist Hitlerju ftpenijo uporabljajo naci-ji kot nož proti zaveznikom
Pomožni državni tajnik Edvard R Ktettinoua Je priznal, da je položaj ftpanlje važna zadava In da ameriška vlada pesno sa-aleduje ra/plrt dogodkov, nI hotel 1 >a komentirati Coffeejeve zahteve za prelom odnošajev. Federalni justični tajnik Fran-eia Biddle Je nedavno primerjal | stranko falanglatov (fašistov), katere načelnik Ja Franco, italijanskemu fašizmu in nemško-
mu nacizmu.
PROSVETA
THE ENLIGHTEHMENT
GLASILO IW LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPMINE • JEDNOTE ,
National Benafti Societr
Naročnina n Zdmiene drteve (iseen Cbl«a#e)ln na lato S3 00 u pol 01JS ae 6slrt lela, aa Chicago ia okolico Cook Ca.. 17 JO aa ealo l«to. M.7I sa poli Uf) "iM^^H^O. a, ^ ■giMilaii ralaa: for tha UrUmI Stalaa (MMfi Chicago) Mi Mr00 par year. Chicago and Cook Counly S7JS par T««*-
countriM J8.00 par	. ^ .	.
i ogUsov po dogovoru.—Rokopisi dopisov in nenaretenlh
člankov so na vračajo. Rokoplal literarna mbto. (trtice. ^^ 114.) se vrnejo pošiljatelju le e statofu. če ia prtlottl
ai .u	- ,.,._ .• '
Advertising rates on affreemenL-Manuscrlpts ofcommtwic«llow MS	articles eritl not be returned. Olher I
aech aa stories. plays. poems. eSc« wlll be rstaaraa« ia •h«« u-aomn*nl*d tov seli • eddreaaed «sd i
when accompanled by self- ____
Naslov na vse. kar Ima stik i
PROSVETA 2657-59 So. Lavmdale Ava.. CfclcagpO 23. Illinois
MEMBER OP THE FEDERATED PNESS
Glasovi iz
Datum v oklepaju na primer (March 31. 1044), poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo pravočasno, da se vsm lost ne ustavi.
frtietnica junaškega odpora
Ta teden potekajo tri let«, odkar se Je ljudstvo v Jugoglaviji dvignilo in 'strmoglavilo svojo fašistično vlado v Belgradu—tisto diktatorsko vlado, ki Je s Hitlerjem podpisala izdajalski pakt ln ge g tem obsodila v smrt.
Ta zgodovinski dogodek se je izvršil dne 27. marca IM1 in devet dni po tem dogodku, dne 5. aprila 1941, Je Hitler pognal gvoje horde čez jugoslovansko mejo. Že tri tedne po invaziji Jugoslavije Je Hitler avetu zadovoljno naznanil, da je ves organiziran odpor v Jugoslaviji zdrobljen, armada uničena, 6n sam pa je postal gospodar ie ene podjarmljene dežele v verigi cele vrste dežel, ki jih je premagal.
AH je Hitler govoril resnico o porazu jugoslovanske armade?
Jugoslovanska armada se Je res sesula v treh tednih po Hitlerjevi Invaziji—ne pa odpor Jugoslovanskih ljudstev, Hitlerju Je uspelo, da je zdrobil silo, ki Jo Je predstavljala slabo aeatavljena in slabo oborožena jugoslovanska armada, zakar gre zahvala jugoslovanski fašistični vladi, ki je bila do mozga korumpirana in se kot taka ni brigala za obrambo dežele, temveč je skrbela za kasto svojih parazitov. Ampak Hitler se Je grdo zmotil, ker j« mislil, da je s tem zdrobljen tudi duh odpora v Jugoslovanskem ljudstvu.
Resnični odpor jugoslovanskega ljudstva, ki se je pokazal v re-voKi 27. marca 1941, ae je razmahnil in nemška invazija Je to ljudstvo le še bolj strnila in ga pripravila za pravcato revolucijo. Ta revolucija, ki traja že tri lets, je dobila značaj tako velikega odpora, da mora sovražnik z njim računati kot z vsako dobro oboroženo silo.	^
Kar Je najbolj značilno v tem odporu, je to, da se ta odpor ne vtSi samo proti okupatorju, temveč hkrati tudi proti domači tiraniji. Ta veličastni odpor jugoslovanskega ljudstva ima torej dvojni značaj, dvojni pomen, dvojni cilj—izgnati in uničiti tujega na-sllnika in odvzeti moč domačim nasilnikom ter dati pravice ljudstvu, da bo samo gospodar na svoji zemlji!
To veliko misijo—to veliko nalogo—danes vršijo jugoslovanski partizani pod vodstvom maršala Tita!
Ta dinamična sila jugoslovanskega ljudstva, kl Je vzplamtela v najbolj kritičnem momentu—v času, ko je šlo za življenje in bodočnost Jugoslavije in njenih narodov—se Je izoblikovala v spontani revolti demokratičnega ljudstva, katero je v mogočnih trumah vstalo proti domači in tuji tiraniji.
Da je bila tu revolta v Jugoslaviji spontana in splošna v vseh tteh narodih, so jasno pokazali dogodki zadnjih treh let. Četudi je jugoslovanska vlada v izgnanstvu uspela s tem.^da je vse do Hcptembru minulega leta tajila resnični značaj odpora v Jugosla viji in njegove zasluge pripisovala Mihajlovlču, je resnica vendarle prišla na dan in Petrovu vlada, ki zdaj vedri na zelo šibkih nogah v Kairu, se je znašla v skrajno težkem položaju. In ta njen
< pasen položaj se slabša z vsakim dnem. kajti
>artizani so tista resnična pred-
naselbin
Sala SANSa v Pueblu
Pueblo, Colo.—Prihodnja seja tukajšnje podružnice SANSa in JPO-SS ae vrti v nedeljo, 2. aprila ob dveh popoldne v dvorani sv. Jočefa. Vabljeni ste vsi zastopniki društev in klubov, da se gotovo udeležite, ker je več važnih stvari, katere moramo rešiti.
Joe Menctn, tajnik.
Seja SANSa v Detroiiu
Detroit.—V nedeljo, 2. aprila imamo sejo ob 2. popoldne v Slovenskem narodnem domu, 17149 John R. Potrebno Je, da se Je udeleži vsakdo, kdor le more ln pomaga z dobrim nasvetom in denarnim prispevkom do častne za vrši t ve zgodovinske naloge Slovenskega ameriškega narodnega sveta. Tri leta že vzdihuje naš narod v težkih verigah nacifašizma. Trpi, umira in se junaško bojuje proti krutemu sovragu Slovanov; vztraja v nadčloveški borbi v nadi, da bodo skoro premagane temne sile in bo tudi njemu zasijala svoboda.
Ne pozabimo, da so naši bratje, naše sestre, ki trpe in umirajo kot največji junaki in da jc naša dolžnost pomagati, dokler je čas.
Nabiralne pole, prispevkov v marcu: Frank Tehovnik $7.00 Mary Knez $13, Lia Menton |18.50, na seji nabrano $28.00. skupno $66.50.
V upravni urad v Chicago smo poslali v marcu $100. Kdor še ni v leta 1944 prispeval ničesar naj ne pozabi, da je treba tudi
gmotno veliki
) por cilj,
magati, da dosežemc ki ga imamo in izpolnimo obljubo, dano našemt narodu na prvem Slovenskerr kongresu v Clevelandu.
Smo v času, kl zahteva jasnih glav ln velikih src, ki se ne strašijo truda, ne žrtev in so vedne pripravljena blažiti bol in pomagati v nesreči.
Lla Menton. tajnica.
t, kajti pa
sila, ki je s svojimi dejanji izpričala, da je ta sila stavnica jugoslovanskega odpora in jugoslovanskega ljudstva. To so priznali tudi zavezniki, slasti pa Združene države in Velika Brl-tsnija, ki že zadnjih par mesecev dovažajo partizanom pomoč.
Sedanje revolucionarno gibunje v Jugoslaviji je splošnega in velikega zgodovinskega pomena ne le za Jugoslavijo, marveč za ves svet. ki stremi za demokratičnimi cilji. To Je v bistvu vojaška in politična revolucija, kl ima v svojem določenem programu tudi socialne, ekonomske in kulturne smernice. Ta revolta je vseob-»egajoča, je koreniti preobrat tistega, ki se je na temelju Izkoriščanja paslo na račun delavcev in kmetov. V svojem bistvu Je to ptavcata revolucija lz ljudstva za ljudstvo! In to ljudstvo se je (Klločilo, du si bo v bodoče samo krojilo svojo vlado po svojem lastnem okusu, da se ne bo več pustilo izkoriščati tujim in domačim gospodarjem!
Ta velika misel Je zajela vso Slovenijo, vso Hrvaško in v dobršnem pogledu tudi Srbijo!
Da je ta resnica jekleno dejstvo, so izpričali Slovenci in Hrvati in Si bi, k< m- danes kot eden borijo v partizanskih oddelkih po vf*j Jugoslaviji. V njihovih vrstuh so zastopane vse plasti teh treh narodov; v njihovih vrnlsh so intelektualci, učitelji tn drugo lazumništvo, poleg njih pa de lavci ln delavski voditelji v»eh strank in prepričanj. Vse alovenako. hrvaško in srheko ljudstvo je r njimi zato, ker so ont zanje—ker »e borijo ra interese vseh. Tega velikega gibanja ne tAdte niti mulo /asenčetl dejstvo, du je v Ljubljani neka necnutna kvizlin*ka skupina ljudi, ki sodeluje k okupatorjem, kakor ne moreta zasenčiti slični kvizlinški skupini v Zagrebu in Belgradu.
R svojim sijajnim odonmm »o jugoslovanski partizani pokazali, da )e jugnalovansko ljudstvo v reantei "našlo svojo dušo"—našlo je umina <*•»>«• v trenotku, k« te zahteval resnične, cele mole in /ene' C
Jugoslovanski partizani *»• »»orijo že tri leta za svobodo In de-mokratiačm« uredbo »voj* viednvine m demokratično, svobodno in fedeializiruno Jugoslavijo, v kateri ne ho mesta za kraljevske patarite In korumpironoe, borijo se sa svobodo vaeh, ki so pripis vi jeni prispevati svoj delet k uresničenju teh ciljev.
Trt leta hrabrega boja. ki ga vodijo pertttant. so jasno demonstrirala da ae bo Jugoslovan sko ljudstvo borilo naprej do zmago Ljudstvo, ki rna	tako odk*en odbor in tako iilavo borbo,
sealuii. da mu pomagamo vsi, da si čim prej priboti svojo svobodo in vse prsvlce!
Znamenit koncert v Mllwau-. keoju ' ,
MUwaukee. — Milvvauški odbor Združenih jugoslovanskih Amerikancev je najel Pabstovc gledališče za nedeljo popoldne dne 30. aprila. Na U dan bosta gostovala pri nas dva jugoslovanska umetnika. Nastopila bosta namreč operna pevka, članica Metropolitan opere, ga. Zinka Milanova in umetnik na gosli Zlatko Balokovlč.
Natančneje poročilo bo sledilo v prihodnjih številkah našega časopisja. Naš današnji namen vas je samo seznaniti s to novico in vam priporočati, da rezervirate ta dan za "naš" kon cert in ničesar drugega, ker kaj stičnega še ni bilo med nami Milwaukeeju,
Za publiciiski odbor,
Frank Ermonc.
Seja postojank JPO in SANSa Chkrago. 11L—Prihodnja seja postojanke št. 8 slovenske sekci je Jugoslovanskega pomožnega odbora in obenem postojanke št. 60 SANSa se bo vršila v petek. 31, marca v Toma ži nov i dvorani, 1902 West Cermak Road. Pričetek točno ob oamlk zvečer.
In tako sva jih spravila pod1 zlatega teleta, ki bi se nam vsem madam gre zasluga, da bo streho kakega pol ducata. S*j'emejalo živo ali pečeno ^	——	h^H
veste, dandanes je posoda majh- Torej kadar se kaj bližje sena, grlo pa veliko in Uko jih zninimo ali se mogoče osebno vi-moraš izprazniti več kot smo jih] dtrrtt, potem se bomo še kaj vec
dovina
<
Poleg malo važnih točk, ki so na dnevnem redu, jmam za raz^ delitev nekaj zelo zanimivih tiskovin, ki so seveda brezplačne. Kdor prej pride, prej melje, to-torej bodite točni in udeležite se vsi zaatopniki in vse zastopnice in to brez osebnega vabila. John Gottllob. tajnik.
Prispevki in soja SANSa ln
JPO-SS Bar ton. Ohlo.—V m a«Tcu so v bridgeportski okolici darovali za SANS in JPO-SŠ sledeči: Joe Prlmovich $1.50, po dolarju pa Mary Dernach, Kari Dernach, Ivana Rebol, Johana Kozel, Ma-ry Lapornik, Pavel Ilovar, Pavlina Ologovsek, Nik Glogovsek, Mary Bradley, mr. in mrs. Mi-helčič; po 75c Frank Grum, po 50c Frank Grum ml. in Kristina Grum. Skupaj $13.25.
Ta vsota še je delila v oba sklada: SANSu smo poslali $6.63, JPO-SS pa $6.62. Hvala nabiralcem kot darovalcem.
V nedeljo, 2. aprila popoldne »e vrši v društveni dvorani na Boydsvillu seja obeh postojank s sedežem v Bridgeportu. Želeti je, da bi bilo čim več prisotnih, ker seja bo zelo važna. Ukreniti moramo vse potrebno glede veselice, ki se vrši v soboto zvečer, 15. aprila na Boyds-villu. Vstopnice sem poslal vsem okoliškim društvom. Rojaki, bratje in sestre, sezite po njih. Ako vam je le mogoče, pridite 15. aprila na veselico in se zabavajte z nami. 4Caj vse boste videli in ilišali, mi še ni mogoče povedati, ali bomo imeli govornika ali bodo predvajane filmske slike iz starega kraja. Potem bo pa ples in prosta zabava
Torej vprašajte vašega društvenega tajnika za vstopnico, ki stane 50c in jo kupite. S tem boste pomagali našemu narodu, ki vas kliče na pomoč, da se reši izpod krute pete fašizma in nacizma. Ako kateremu ni mogoče udeležiti se veselice, naj vseeno kupi vstopnico in bo s tem pomagal, ker vta prebitek je namenjen SANSu in pomožni akciji.
Več podrobnosti, kaj vse bo tisti večer na programu, bomo poročali, kakor hitro izvemo, kdo bo govornik ali kdo bo predvajal slike.
John Vltos. tajnik.
včasih, ko si ziutraj dobil tako Velik "free drink". da Risi mogel vse na en dušek požreti. ■* t)a rt je v tem primeru drugače: fajn zineš, pa malo použiješ.
Drugi dan je bila seja našega društva 200 SNPJ, katero prav nerad zamudim brez tehtnega vzroka. In tako nisem zamudil tudi te Jožetove seje. Imeli smo se malo burno, potem sfno se pa zedinili in zakljuOll sejo v lepi Harmoniji. Potem smo pa Udarili t* oddih k jaslim
—Jože Jerina, Jože Rupar, Frank Jereb, Mike Pauše in moja ma
Nekaj aa špas
Herminie. Pa.—Ne vem, kaj
so se Jožetfin Jožice letos tako Bogu zamerile, da jim je poslal za njih godove snega kot ruskega apna. V resnici sem že mislil, da bo sodni dan. 2e sem stal pod marelo .na levi strani, kajti že vnaprej vem, da na desno me ne bodo posadili, Čeprav jutri iztegnem pete. Ali s tem še nI rečeno, da nekateri sem pa tam niso svoje dolžnosti izpolnili.
Jaz sem že v soboto srečal Jožeta Turka tukaj v Herminieju št. 2. Nagovori me, če hočem spiti "double-header" na njegovo zdravje. *Xha, ti si Jože, ju tri je tvoj patron, ko se ližejo dobrote tega sveta, katerih ste bili, oziroma bi morali biti deležni vi Joietl in Jožice.*—"Ta ko Je, le pij še enega."
pogovorili o vseh štirih vogalih, na katerih danes tako tesno čepimo, da se nas Bog »omili. Saj veste, da je vojna in danes ni skoro gihče več zadovoljen s tem -početjem.
Torej, prijatelj Gaber, upam, da se boš naročil na Prosveto, tako da ne boš hodil mojih dopi-gov čitat v tuje naselbine. Šest copakov izvleci iz svojega žepa in te bom vpisal v vrste Prosve-tinih naročnikov. Ali pa jih daj Tonetu Zorniku, če se slučajno srečata. Stori to in reci, da si malo razposajen pa se naročiš
Ameriški vojak Oeorje W. DeNt-oU ae p^ovrfa s stare Italijanko e hltšlnl fronte Netluno Anale.
lavski mučeniki smo v takem položaju. Nam vae vzamejo, še hlače bi s človeka potegnili, če bi jih ne bilo aram. Tako je delavsko paro.
Naš herminski rojak F. G. je bil oni dan po opravkih v Im-periahi. Potem pa mi ja pravil, da so ga ljudje spraševali, če mene posna. Rekel je, da jih jc zagotovil, da me pozna. In kako, vraga, bi me ne, saj sva dolgo skupaj rudarila v Keystonu.
Radoveden sem, kaj jim je povedal, ampak kaj prida jim m mogel. Ko sva pred leti delala skupaj, mi pravi, naj Jaz nakladam, on gre pa "traj Barja" iskat. Rekel sem—"O. K." On je šel po svojem poslu za voznikom, jaz pasem portnil voz v prostor, zlezel v karo tn zaspal. On prižene voznika po "entry" in kriči, če je naloženo. Jaz se zbudim in za-kričim—"Yes, sem ie naložil, kar odpelji ta moj spanec kamor hočeš." Takrat se je prav po ribniško prldušil, jaz sem pa rekel: "Le Se pojdi po voznika, bova pa še kosilo zamistala." On pravi, da je že vse snectel, ko je iskal voznika. "O, zato te ni bilo tako dolgo nazaj. Sem že mislil da si se poslovil od Keystone Coal Co.M—"A beli no, sleci ti gti sheepskin coaV in pojdi, da zasluživa vsaj za 'pelco\ druga če bom jutri prišel brez nje v to zlato jamo, katera mi prav nič ne difti, ne od zunaj, še manj pa od znotraj
Saj pravim, gaber je gaber, hrast je pa hrast. In to je tisti Gaber, ki je šel malo na Izpre-hod v Imperial do svojih prijateljev—k Rozmanu, Vidmarju in Ooatišatu. To je le površno, drugače je pa fajn fant kot več nas drugih. Vsakdo je svojega poštenja vreden in Uko tudi Frank Gaber.
Tako ae mi je čudno adolo. kdo bi tam po meni spraševal, kajti Um nimam nikogar posnanega. Pravi, da ao tam dobri in za-
hrabr

lenkost. Čakali smo, da bi Pre-|tia list, kji čuva naše delavske in-nehalo snežiti, ali Čim dalj smo čakali, tem bolj je snežilo. Tako smo se morali ločiti v najbolj razburkanem vremenu in smo odšli vsak na svoj dom.
Torej želim Jožetom in Jožicam še na mnoga godovanja, in to v bolj prijetnih časih kot so danes pred nami in za nami. Je res, da Je danes groš, ali tudi bliska se ln treska po vsem svetu na račun teh grošev, ki jih spravijo na beli dan naše mišice, jpA bilo to v majni ali v fabriki. To je čisto vseeno. Če "plavega" napravil, *pa pravijo, da si— "slacker". Torej moraš svoj stari revrnatlzem malo preustrojlti, če ne v korist svojega žepa, pa v korist tuje struje, ki dela račune na tvoje otrple in pretegnje-ne žile, lz katerih bi lahko koša ro spletel.
Upam, da se je dobro imela >na svdj Imendan tudi Josephina Slapnik fe Franka, Pa. Oha je že zadnjič nekaj sprožila in sem prav gotov; da je moralo biti nekaj takega na njen imendan, ki ga gotovo vsako leto težko čaka in si misli: "Ja, zopet sem ga dočakala." Ja, je dobro in ne, kakor se vzame. Zdaj je menda Ba-ma, ker sina ji je vzel Stric Sam, kakor več drugim.
Je že Uko, da se mora človek na sUra leta v največjih slufea jih sam ubijati. Ubijaš se mlad in ubijaš se sUr. Sicer ne Vsi, ampak velika večina, vsaj pa de
terese. Potem se mu boš tako privadil kot tisti bratje tobaku •Five Brothers''.
Frank Fink. 200.
Sala SANSa v St Louisu St. Louis. Mo.—V nedeljo, 2. aprila ob dveh popoldne se vrši seja SANSa v Slovenskem domu. Vabljeni so vsi člani, da se udeleže. Slišali boste račune, kakor tudi druga važna poročila, na primer o shodu, ki se je vršil 26. marca pod okriljem Vseslovenskega kongresa, čijega član je tudi postojanka SANSa.
Treba je razmotrivatf o novem delu, ker se razmere hitro spreminjajo. Komur je za bodočnost naših bratov v stari domovini, komur je pri srcu, da je to krvavo klanje končano enkrat za vselej, naj se nam pri druži in pomaga. Le s pravičnim mirom za vse narode bo to doseženo. Torej komur je za boljšo bodočnost, naj se nam pri druži in stori, kar je v njegovi moči. Le tako bomo dosegli naš cilj.
Thereea Speck.

rn
Polaanllo
Warren, Ohlo. — Zadnjič sem nekoliko opisal mojo bolezen Prosveti in tudi zapisal, ako bi imel revmatizem, bi me nič ne skribelo, ker vem, kam se obr niti in bi ga odpravil v dv«ih tednih. Dejal sem tudi, da bi r« pomagal vsem članom SNPJ, fc trpe na revmatizmu, toda se mi ni niti sanjalo, da si bom nakopal kaj Ukega. Zdaj sem namreč poplavljen s pismi iz vseh držav križem Amerike.
Kaj naj storim? Ako bi hdUl vsem odgovoriti pismeno, bi moral imeti pisarja. In to še ni Vse TisU oseba, ki zdravi revmatizem , nima zdravniškega ali oblastvenega dovoljenja; po pdšti sploh ne posluje in tudi ne vzame nobenega denarja za zdravi ia, čeprav jih je že na stotine ozdravila in tudi vsakemu rada pomaga, toda le osebno. Jaz sam sem z mojim avtom tja pelja okrog 20 ljudi. Ako bi ne bil bolan, bi dal moj naslov in ktor bl hoUl, bi lahko k meni prišel Ampak zdaj s tem ni nič, ker sem sam v postelji. In tudi če bi bil zdrav, bi me bolj težko našli, ker živim izven mesta ni deželi. Kadar se malo ograje tudi vstanem. Ako me kdo žeH osebno videti, lahko Izve pri Uj-niku društva 321 SNPJ, kje ži vim.
Te vrstice naj služijo v pojasnilo vsem, ki so se name obrnil pismeno.
Toay Rudln.
K obletnici upora v JugosUttJ
Chicago. III.—V pondeljek, dne 27. marca go potekla tri • le-U, od kar se je v Jugoslaviji pojavil upor proti mogočnemu in v morilnem poklicu posebno- iz-vežbanemu sovražniku, nemškemu nacizmu. To važno obletnico je v tej deželi pozdratilo mnogo poštenih, liberalno čutečih in svobodoljubnih časnikarjev, radiokomentatorjev ln drugih podobnih osebnosti, v besedah, kakršne pač zashitl narod« ki se z nadčloveško odločnostjo bori in si prizadeva ohraniti samostojnost—nsrod. ki si je izvolil pr«'j smrt nego tužnoet.
Regularna jugoslovanska armada, za katero je ljudstvo Jugoslavije doprtnaialo ogromne
vednt rojaki, ki so naročeni na finančne žrtve v obHki davkov Prosveto tn ctujo tudi moje pa- ga njeno vadrževanje. ni v mo-berke, ki /ih sem in Um natol- mentu potrebe pokaiets tistega čem kot zrelih hrušk, nakar jih odpora napram sovražniku, kot poftljem v čikaško strojarfto Tam ga )e brez dvoma marsikdo pri-jim operejo madeže in jih ©pili- iakovel—kar pa ni blU krivda jo. potem oa pošljejo čev hriba navadnega vojaštva, pač pa ne-in doline m ravno polje, da ae sposobnega vodstva—kot ga Je Javnost meet i g njimi, pa če Je na primer pokazala armada par-/adovoljna ali ne. Ali kaj hoče-' tizanov, armada pod vodstvom te, ia lisice ne moreU napraviti maršala Tita. Tem ljudakim ar-
t- ^ P0ZnaU ljudstvo na vse veke. kaknJ
ni zgodovina pozabila! |
SparUncev.
Mnenja sem, da bi takovS spominski dan zaslužil Več . zornoeti tudi med našo JavI jo v tej deželi, četudi smo ljam te republike, da bi v fal kih besedah izrazili naše tiT ke simpatije svojim bratom kraj morja za njih herojski por za zmago zaveznikov r, ozira, kakšna bo bodoči'j^ slavija in kdo bodo njeni« darji, zasluži ljudstvo JUK( vije sedaj vse priznanje ob usodni uri, v kateri potrebj vsestranske moralne pomočil
Golo zbiranje finančnih spevkov, prijatelji, ne bo pri slo onega, za kar se ju^oslov sko ljudstvo bori, ampak bo ba močnega ljudskega giasu ven njenih meja, tako močne da ga bodo slišali tudi oni. ki pridno na delu, da sistem privi nega Izkoriščanja ljudska . v Evropi tudi po tej vojni « ne.
Trdovratno vztrajanje tist ki naglašajo, da je to vojnal demokracijo, v podpiranju tn nelih dinastij po Evropi, nas Vdaja z upravičeno bojaznijo, njihove izjave niso iskrene, tega prepričanja menda tudi haja francoski general Char de Gaulle, ki je opozoril javne da si bo francosko ljudstvo! samo izbralo svojo vlado zunanje pomoči. Mož se očiv no boji prijateljev; s sovrain misli že obračunati.
Revolucionarni armadi Ju slavije pod vodstvom mad Tita, kakor jugoslovanskemu rodu vobče, ki se bori proti o patorju za zmago zaveznik gre vse priznanje in simpa ob njeni obletnici od strani stih, ki skušajo na en ali dr način pomagati do boljših nomskih in socialnih razmer tej vojni za vse narode, ka tudi enkrat za vselej odpri roparsko osvajanje tuj ozemlja. Dolžnost ljudstva dvigniti glas močno in pra časno proti vsakim imperialii nim nakanam, katerih namen bil pahniti ljudstva zopet v nost in mizerijo. Kajti če ne bomo storili, nas čaka usoda.
T. A. Videl
r.	-
Nekoliko komentarja
Odkar je predsednik Rod velt v Beli htfi, je v deželi tudi vaak glas in vsako gibi za tretjo stranko. Vsa leta "new dealom" in od zadnje ne sem je bilo v deželi m« sporadičnih poskusov za orgi ziranje "tretje" stranke; sko vsako leto se je kje vršila ka na konferenca ali celo "kon« cija" v U namen in po neki rih državah so bile tudi usua ljenje delavske ali farman delavske stranke, toda večim so bile — mrtvorojeno dete.
Takoj po zadnji vojni let* je bila v Chicagu ustanovi) farmarsko-delavska stranki vodstvom Johna Fitzpatricki nekaterih drOgih unijsklh v« teljev. Tisto gibanje je bilo ljučno unijsko za neodvisno Uvsko politično akcijo, toda Ukoj oo predsedniških voli leta 1920 izginilo s poz°r Takrat se je pojavilo tudi | nje Nestrankarske lige, ki obeh Dakotah precej let » v Minnesotl pa se je razvili farmarsko-delavsko stranko.
a
Če bi bili na primer sociu takrat podprli tisto gibanj sodelovali v »njem kot 1924 podpirali UFollettovo banje, bi se biU farmariko lavska stranka mogoče uu» Ampak oni so takrat i« se delavstvo oklene social« stranke, nakar bi Ua", druga in prva stranka, let pocaaje so spremeti4UJ| stališče »rvse na konvenciji j traku leU IflSl lzrekli>» pravi jeni aedaloveti P«1 "t* vitvi masne larmanko-d«« stranke.	.
a
In Uko se Je par W J*" največ na pobado
Hillquita ki K
in vilo
druge unjjfc^
kot ffll^i^ J tO gibanje Je
litvah 1*24. dasi jc \fg dobil okrog pet m^^ (Kralja aa h s**"-'
Duša - Jugoslavije
-sdss
bodilno gibanje
Veliki zgodovinski dogodki Aohe svoje pravo označenje sele f DOtekom časa. Njihova važ-LTraste v retrospektu; ko glejmo nazaj, se dvigajo ti do-oodki iz razvoja vsakdanjih do-»odljajev, kot visoki planinski vrhovi iznad dolin in ravnin . . . jcasoma postanejo kažipot zgo-
£0**0 narodi Jugoslavije strmoglavili svojo izdajniško vlado dne 27. marca 1941, so s tem mogočnim nastopom .izzvali gnjev tedanjega gospodarja Evrope Hitlerja in svet je bil zavzet nad tem činom. Medtem, ko so mnogi navdušeno odobravali korak in drzno odločnost tega malega ljudstva Evrope, je večina državnikov in političarjev smatrala ta postopek malega jugoslovanskega naroda za "vratolom-nost in nerealistično nesmiselnost". Izgledalo je, kakor da so se Jugoslovani odločili, da sami sebe izbrišejo s površja zemlje, ozir. z evropskega zemljevida s tem na videz nenavadnim in nezaslišanim ter brezupnim korakom.
V dobi, ko se je smatralo za "realistično" kloniti glavo pred nemškimi zavojevalci, ko je celo mogočna in trdna Francija po prvem večjem porazu kapitulirala brez nadaljnje borbe, se je videl 27. marec mnogim kot ana-hronizem . . . nekaj, kar ni spadalo v tekočo dobo in čas. Zastareli duh unrtirajoče Evrope—stare, korumpirane Evrope, Evrope apizarstva in Mcmakova, katera ne bo nikdar več oživela—ni mogel razumeti in poj miti tega junaškega postopka enega malega naroda, ki je bil pri volji raje poginiti v borbi nego postati suženj.
Danes, ob tretji obletnici onega zgodovinskega dogodka, smo v stanju pravilno preceniti 27. marec 1941. Zgodovina koraka naprej z brzimi stopinjami, s korakanjem rdeče armade, katere tekoča ofenziva v Ukrajini za-senčuje nekdanji "blitz" Hitlerjevih hord; z anglo-^meriškim bombardiranjem nemških industrijskih središč, katero visoko nadkriljuje naj fantastične jše sanje Hitlerja, a koraka naprej tudi s tempom ameriške produkcije,^ primeri s katero je nemška produkcija danes, kakor bi se kosal majhen, slaboten stroj, da nadkrili velikega. Doba Teherana se zdi oddaljena od dobe Mo-nakovega in Bordeauxa, sedeža francoske vlade za časa kapitulacije.
Da, danes vemo, da je 27. marec 1941 eden najsvetlejših in najvažnejših dogodkov sedanje svetovne vojne.
Baš v času, ko so narodi Evrope izgubljali vso nado in vero, da je mogoče nuditi odpor fašističnemu navalu, ko so vlade ona za drugo malodušno kapitulirale pred Hitlerjem, so Jugoslovani i/.nenadili ves svet, uključivši samega Hitlerja, s svojim junuškim in borbenim—"NE, MI NOCKMO!" S tem mogočnim izzivom so vžgali novo nsdo v ffcih ljudstev po vsem demokratičnem svetu, opogumili so narode Kvrope in prevzeli vod-*tvo aru i fašističnih sil Evrope.
s vemo, da je bil slučaj, da }*' narod, ki je bil sposoben iavr-«ti tak korak, mdgel roditi Tits.
Zastava svobode, katera je plapolala dne 27. marca nad Bel-gradom in drugimi mesti in seli Jugoslavije, se vije danes nad starodavnim Jajcem. Moški in ženske, starci in otroci, ki so tedaj demonstrirali proti'Hitlerju in fašizmu, so z lastno krvjo dokazali, da so dostojni in vredni nosi tel j i demokratičnih teženj in idealov evropskih ljudstev. Danes se ti ljudje bore v vrstah Osvobodilne vojske. Pod ognjem orožja vodijo oni danes osvobodilno borbo zasužnjenih narodov in ljudstev vsega sveta. Churchill, ki je spričo d6godka 27. marca 1941 vzkliknil: "Jugoslavija je našla svojo dušo," je 22. febr. letos poveličal značajno vlogo Narodnega osvobodilnega gibanja in njegovega vodjo, maršala Tita. In pri tem se zavedamo, da je ta pokret tako silen, dinamičen-in popularen baš zato, ker se v njem zrcali duša jugoslovanskega ljudstva — Jugoslavije . . .
Vez, ki spaja 27. marec z Narodnim osvobodilnim gibanjem, postaja z vsakim dnem jasnejša. In danes najodličnejši ljudje, ki so tedaj sodelovali pri prevratu, kakor gen. Simovič, polkovnik Lozič in drugi pristopajo na stran Titove vlade in Osvobodilnega gibanja.
Narodni osvobodilni pokret, katerega nečuvani uspehi na bojnem kot na političnem polju so danes predmeft vseobčega občudovanja, slavi svoj rojstni dan —slavni in nepozabni 27. marec 1941.
II. - . .
Doprinos Jugoslsvije Združenim nsrodom
Kakor je 27. marec 1941 značilen za demokratične sile sveta v duhovnem pogledu, bi vendar ne bilo prav, ako bi pustili z vidika njegov materialni značaj doprinosa k politično-vojnemu naporu zaveznikov.
V	dobi, ko je nad svetom visel črn in preteč oblak poraza po dsiščnih silah fašizma, je bil jugoslovanski dogodek edin pojav utehe na obzorju svobodo ljubečega sveta. Kdo se ne spominja onega—za Hitlerja velikega momenta, ko se je v razgovorih z japonskim vnanjim ministrom Matsuokom razčeperil kot gospodar Evrope, pa mu je narod Jugoslavije spodnesel ravnotežje. To vrženje iz ravnotežja je dalo Rusiji šest tednov dragocenega časa—danes si lahko logično mislimo,'da je tisti dogodek vplival tudi na Japonce tako, da so svoj napad na Ameriko odgodili do decembra tistega leta.
V	tem dogodku so tičale korenine, iz katerih je pozneje pognal narodno-partizanski odpor, kateri je začasa ljutih in krvavih bitk, ko je bil Hitler v srcu Sta-lingrada in pred vratmi Kaira, uničil stotine vlakov vojnih zalog in vojaštva tako, da je na tisoče Nemcev, namenjenih Rom me lovim silam, našlo zasluženo smrt v Jugoslaviji. To je v znatni meri pospešilo zavezniško zmago v Afriki—zmago, katera je omogočila invazijo Sicilije.
Vredno je tudi opomniti, da je za časa te invazije Hitler postavil nasproti zavezniškim silam samo dve diviziji, dočim je Tito tedai držal na terenu sedem nemških divizij in s tem brez dvoma doprinesel veliko k temu prvemu angleško-ameri-
škemu uspehu na evropskih tleh. In za časa sedanje borbe v Italiji, po besedah samega Churchilla, drži Tito s svojo osvobodilno vojsko več nemških divizij nego jih ima proti sebi postavljenih zavezniška vojska v Italiji.
Narodni osvobodilni pokret s svojo izkušeno vojsko 300,000 ljudi je temelj nro oporišče celega balkanskega polotoka. V času, ko rdeča armada napreduje z nevzdržno brzino proti Balkanu in ko se more z vsakim dnem pričakovati zlom osi-šča v Rumunski, a še posebno v Bolgarski, je to oporišče največje važnosti. Titova vojska je ie v tesni zvezi z naraščajočim Jijiva škoda možnosti dosega ta
pokretom bolgarskih partizanov, kajti dr. Smodlaka v .Londonu deluje kot pooblaščen zastopnik bolgarskih demokratičnih sil, po. tom katerih se izraža težnja bolgarskega naroda za svobodo in bratstvo z ostalimi južnoslovan-skimi narodi.
Ti materialni doprinosi tn perspektive so za Združene narode neprecenljive vrednosti in jasno je, da imajo svoj izvor v onem značMnem dogodku, ki je pretresel in zadivil svet dne 27. marca 1941 in iz katerega je odjeknil prvi mogočni glas malega človeka, ki je hotel svobodo in pravico.—ZOJSA.
Uvodnik o Jugoslaviji
^ml).^ kaše kraj«, kjer imaguiejo make armada.
Razbistrovanje jugoslovanskega vprašanja v ameriški javnosti gre z brzim korakom naprej. Ugledni newyorški list "The Herald Tribune" je v svoji izdaji od 15. marca prinesel sledeči značilni uvodnik o Jugoslaviji:
"Obisk dvajsetletnega kralja Petra II. v Londonu je eden od najnovejših od serije dogodkov, ki pričajo, da si Velika Britanija prizadeva z vsemi močmi, da pride do kakega političnega sporazuma med mladim kraljem in, maršalom Titom. So pa mnoge zapreke, katere bo treba premostiti predno bo mogoče kaj takega doseči. Peter se dozdaj še ni odločil prekiniti stikov s pansrb-sklmi Voditelji, kateri domlnlra-jo njegovo vlado v zamejstvu in katere Tito in njegovi pristaši prav pošteno mrzijo.
"Ministrski predsednik te vla-de, g.. Božidar PuriČ, je spremil kralja v London in njegov vptlv se očituje iz programa, katerega je. Peter predložil premierju Churchillu. Ta program zahteva sodelovanje med Titom in Mihajlovičem in pa, da Tito dovoli Mihajlovičevim silam, ds pridejo v Črno goro in se ustanove na jadranski obali, da bodo tako mogli prejemati pomoč od zaveznikov v Italiji.
"Vsakdo, ki je, kakor mr. Churchill, dobro poučen o položaju v Jugoslaviji, mora uvideti, da potoki krvi, ki dele partizane in Mihajlovičeve četnike, so pregloboki, ds bi bil mogoč ksk tsk prsktlčen sporazum. Izgleda pa, da obstaja možnost, ds se je angleški ministrski predsednik, ki je reslist, odločil za izpustitev Puries in Mihsjloviča s kakrš-nim koli sporazumom med Titom in krsljem. O tem ps bo moral Petrs šele prepričstl in brez dvoms bo zato uporabil močan argument, da edina prilika mladega monarha za obdrža-nje prestola, 6e ga bo sploh obdržal, je aporezum z gibanjem, katero je tako na široko razvito in še narašča ter je deležno splošne podpore Ijudstvs v njegovi deželi.
• Tudi sko bi mladi kralj, ki je nedozorel za njegova leta In je posvečal malo resničnega zeni-msnjs političnim stvarem—uvide) stvsrnost takih argumentov, ost sne še vedno vprašsnje, če bo Tito sploh hotel kaj ališsti o kakih razgovorih. Po gotovih znakih bi bilo misliti, ds bi bil pri-prsvljen ns to. Poslal je svoje-gs vnanjega ministra, dr. Josipa Smodlako v Italijo, da um kon-ferira z zavezniškimi prodeUv-niki. On se zaveda, da je njegovi stvari potrebna podpora Srbije. kjer uživa kraljeva hiša Katadzordševičev še velik« spoštovanje. Mogoče je. da bi pri-tUl na formiranje vlade pod kraljem Petrom, dokler traja vojna ter bi Uko dobil uradno priznanje Velike Britanije In ek-tivneje sodelovanje Srbov v njegovem pokretu odpora Ali tudi v tem slučsju bi najbrž zahte
val, da se po osvobojenju Jugoslavije da ljudstvu prilika, da samo odloči, če hoče kralja nazaj ali ne.
"Mnogi iskreni pristaši in prijatelji TiU so uverjeni, da bi južnoslovanski narodi, ko bi jim bila dana prilika, odklonili Petra in monarhijo. Karadžordže-va hiša ni priljubljena med Slovani zunaj Srbije. Partizansko gibanje stremi za tem, da združi HrvaU, Srbe in Slovence ter bo končno morda pritegnilo še Bolgare in Macedonce v obsežnejšo balkansko federacijo. Ako pa bi se to gibanje povezalo za stafr no s kraljevo hišo Srbije, tedaj bi bila s tem aadima nepoprav-

1944
WAR FUNO
ke federacije."
Velike važnost)- je dejstvo, da konservativni republikanski list kot je Herakk-Tribune dvomi, da bi kralj Peteis <* katerem očivid-no nima najboljšega mišljenja, koristil nadaljnjemu razvoju jugoslovanske edinosti. To je dokaz, da je ameriški narod pripravljen, da j>odpre z vsemi ipočmi težnje jugoslovanskega ljudstva.
Uvodnik Herald-Tribune sam je v dravem.t eno izjemo: V njem je še vedno zastopana težnja njenega dopisnika Vissona, ki je Fotičev prijatelj, namreč, da je večina Srbov za kralja. Vsakdo, ki sledi dogodkom v Jugoslaviji, ve, da Srbi ne igrajo nič manjše vloge v osvobodilnem gibanju kot Hrvati ali pa Slovenci. Siter pa bo sčosom tudi ta težnja in netočnost izginila, kot so izginile druge v—košu.
Narodni osvobodilni pokret danes priznavajo vsi politični realisti .Kot edino predstavništvo naroda.—ZOJSA.
Glasovi iz
naselbin
(Nadaljevanje z S. strani)
Ampak unijski voditelji z La Follettom vred so sc umaknili razočarani, socialisti pa niso hoteli sami "prijeti bika za roge" in iz tistega gibanja skušati ustvariti nov, "tretjo" stranko. Sicer je vprašanje, če bi bili uspeli, gotovo pa je to, da Je tisti poskus precej zrahljal socialistično stranko.
•
Chitisška delavska federacija, ki je bila tista leta zelo progresivna, je pod vodstvom Johna Fitzpatricka zgodaj leta 1924 po. novno pod vzela akcijo za ustanovitev fsrmarsko - delavske atranke. V tistem poskusu je sodelovala tudi minnesotska far-marskb-delavska stranka. Bila je sklicana "narodna" konvencija, katero pa so okupirsli komunisti. Fitzpatrick in drugi farmar-la boriti so si Ukoj umili roke in potem sodelovsli v LaFollet-tovem gibanju, komunistom pa
je ostsla — prazna vreča.
*
Naslednja leU je bilo storjenih še več poskusov za ustanovitev "tretje" stranke, toda se niso nikjer obnesli. V Ullnolsu in lowi sta bili ustanovljeni farmarako-delavski stranki v letih 1930—34, toda nisU mogli priti k življenju. V državi Wash-ington in v Oregonu je bila usts-novljens "Commonwealth" federacija. V VVsshmgtonu je bilo to gibanje precej obeUjoče, toda nad nJim so dobilo kontrolo komunisti in mu dali — "poljub smrti". V Oregonu še obstoji kot
nestrsnksrsko gibsnje.
•
Farmarsko-delsvska stranka v Minnesoti je pozabila ns naceU in principe In degenerirala na stopnjo političnega korttarstvs; zrsven so še delali zmešnjavo komun lat i, ki so ae na vsak način hoteli polastiti njene kontrole. Njena zadnja konvencija Je zaključila, da se stranka razpusti, oziroma priključi — demokratom.
• ,
" Farmarsko-delavska federacija v Wieconainu. v katero so bili pritegnjeni tudi socialisti ns podlagi sporazuma, da oper ita Jo skupno s progi e»ivci pri volit-vsh pod snekom progresivne strsnke, se tudi nI obnesla in Je skrahirale. OsUla je aemo še delavska stranka v	Yorku. ki pa je od vaegoi začetka privesek demokratak*- stranke, odnoa-no organ Rooaevett*. Zdaj skušajo komunisti dobiti kontrolo tudi nad državno organizacijo — v dveh umed ti ah okrajev v
~3UTS«IVI
......
Greater New Yorku Jo že imajo v svoji mnhli.
•
Tako je torej v zadnjih letih skrahiralo vse. kar ae je skušalo razviti v "tretjo" stranko. Od socialistične stranke, ki je bila že prej šibka, je po razkolu ostala komaj senca. Komunisti pa ao se po zadnji spremembi "linije" oprijeli — Wall atrccU in so zdaj postali zelo vneti braniteljl ameriškega kapitalizma in Roosevel-tove kandidature za četrti termin.
Ker sta obe stari stranki zopet v svojem starem elementu, v službi najtemnejše reakcije in monopolističnega kapitalizma in igrata umazano politiko, da se človeku gnusi, je bodočnost dežele zelo temna vsaj navidezno, ako nu realno. Realno je temna, ako se v prihodnjih nekaj letih ne pojavi novo masno politično gibanje, ki bo ameriškemu političnemu življenju dalo nov pomen in rešilo deželo iz krempljev reakcije in jo usmeailo na pot prave ljudske, dinamične in socialno odgovorne demokracije.
Pisec teh vrstic se mogoče moti, toda uverjen sem, da se bo v prihodnjih psr letih v tej deželi porodilo sllčno politično gibanje kot ga danes vidimo v sosednji Kanadi pod imenom Ca-nadiun Co-operative Common* weulth Federation. Ta federacija ali stranka ima zelo dinamičen program demokratičnega socializma. Ustanovljena je bila pred desetimi leti in v zupadnih provincah je postala sila. Veliko pozornost je obrnila nase v Kanadi in tudi v Ameriki po lan* skih volitvsh v provinci OnU-rio, kjer je dosegla senzacionsl ne usj>ehe. Izvolila jc namreč 34 državnih poslancev — prej ni imela, niti enega — in je le malo manjkalo, da nI dobila . večine izmed vseh treh strank. Od tedaj se rapidno širi po vsej Kanadi ir» pri prihodnjih volitvah zna iz-podriniti eno ali pa obe kapitalistični strsnki — konservativno in liberalno.
Odmev tega kanadskega političnega gibanja Je opaziti že tudi v Ameriki. Po več krajih dežele so se že pričele snovati skupine za organiziranje »ličnega političnega gibanja kot je Co-operative Commonwealth federacija v Kanadi. V Ullnolsu, oziroma v Chicagu in Michiganu so že bili storjeni prvi koraki jcu organiziranje "tretje" strsnke.
Eksekutiva socialistične stranke Je ns zsdnjl seji veliko( raz-pravljsls o tem in sprejela nove smernice, kstere bo prihodnja konvencija gotovo potrdila. Smisel teh smernic je, ds se socialisti vržejo ns delo za orgsni/ira-nje nove "Commonwealth" sli ljudske stranke In da bo posve-čens temu namenu v veliki men tudi letošnja predsedniška kampanja stranke (Plaee teh vrstic je propsglrsl te smernice v stranki že zadnjih pet, šest let In tisti, ki so me kHttsirali, sedaj priznavajo, ds sem bil v pravem, kar pa Je postranskega po-mens. Vsžno je, ds so tudi drugi — Msynsrd Krueper, ete,, ete. prišli do enakega zaključka, dasi tri ali štiri leta prepozno) (Se nadaljuje.)
Anton Garden
ZAPISNIK
Malssneslllvelše dnevne de Uvske vaell eo v dnevniku "Pro eveti." Ali lik člteše vsak d.a?
maki ivimr
mmt ®ay
DAY
lil« THI PAf-Aill e HVIN« HA« •
sele širšega odbora SANSa I. Januar I a 1944 Hotal Sharman. Chicago. IU.
).,	(Nadaljevanje)	%
To su v glavnem smernice, ki Jih je kongres začrtal in na tuki podlagi se je izvrševalni odbor lotil svojega dela. Z namenom, da seznani merodajno faktorje s potrebami in opravičenimi zahtevami slovenskega naroda« je poslal kmalu po kongresu delegacijo v Washington, ki je bila zelo lepo sprejeta v državnim oddelku Tedanjemu državnemu podtajmku Sumnerju Welleau je bila izročena spomenica in je od njega dobila zagotovilo, da bo slovenskim željam posvečena vsa mogoča pažnja,
Izvrševalni odbor ni zanemaril nobene prilike, ki ae je nudila, da se prikažejo opravičene slovenske zahteve člniteljem na vplivnih in odločilnih mestih. Ko je na primer angleški zunanji tajnik Eden prišel v Zedinjene dršave po državnih opravkih, mu je r11 'sodnik z odobrenjem izvrševal nega odbora poslal obširno spomenico. To je tudi storil, ko se je angleški ministrski pred.srd nik Churchill mudil v VVashingtonu kot gost našega predsednika Roosevelta in prepis predstuvke je bil poslan državnemu oddelku. Ko je Rusija postajala vedno bolj važen činitelj, je predsednik, seveda tudi sporazumno z isvrševalnim odborom izdelal spomenico o potrebah in zahtevah Slovencev, ki je bila v ruskem prevodu poslana zunanjemu komisarju Molotovu. Ko ao se rununjl ministri Zedinjenih držav, Anglije in Rusije pripravljali na sestanek v Moskvi, je predsednik vsakemu izmed njih poslal kabel s prošnjo, naj nc ukrenejo ničesar, kar bi moglo ovirati povratek narodnostno jugoslovanskih krajev, ki ao prišli v teku vojne ali pa prej pod tujo oblast, obenem pa je prosil za čim Izdutnejšo pomoč za jugoslovansko vojsko, ki se bojuje proti skupnemu sovražniku.
Izvrševalni odbor je bil sploh vedno v stikih s merodsjniml oblastmi, ki imajo kaj zveze z vprašanji, tičočimi se slovenskegu Vprašanja.	,
V	smislu prej omenjenega sklepa kongresa je izvrševalni odbor posvetil veliko dela zbližanju raznih jugoslovanskih delov in skušal ustvariti podlago za skupno delo. To se je naposled posrečilo jr. ustanovitvijo Združenega odbora ameriških Južnih Slovanov. Mislim, da se to lahko smatra za enega največjih uspehov SANSa. kur je s tem postavljena na laž trditev naših sovražnikov, da je Jugoslavija umetna tvorba in da je baje sovraštvo med njenimi poaameznimi narodi nepremostljivo.
V	toku tega časa ao se tudi mogle^ ki so tako dolgo pokrivalo Jugoslavijo, dokaj razkadile in 6e tudi ne iporemo poznati vseh podrobnosti, vemo vendar v glavnem dobro, kaj se tsm godi. Kot sem že omenil, so nam predvsem veliki zavezniki odprli oči, ko je najprej goipod Law in potem Eden v angleškem parlamentu povedal o pomoči, katero dobiva od savesnikov osvobodilna vojaka Jugoslavije, kei ae tako uspešno bojuje, da—-po JCdenovlh besedah *-«edržuje in sili ns boj veliko šfecvilp nemških divizij. Podubno se je izrazil tudi naš državni tajnik gospod' Hull.,
Vse znane Izjave zavezniških zastopnikov so skrajno simpatične za osvobodilno vojsko ln njenega vrhovnega poveljnika Tita. Vemo pa tudi, da ne goni ta narodna vojska le nacijvv pred seboj, ampak da si je ljudstvo tudi ustsnovilo organizacijo, ki Izvršuje natančno to, kar je naš kongres označil za glavne zahteve Slovencev. V prvi vrsti je, kolikor je doslej bilo mogoče, že začel z zedinjc-vanjem Slovenija. Mnogo krajev na Primorskem Je že osvobojenih, kjer pa ima sovražnik premoč, ao se zagrizli v njegovo sredo partizanski oddelki, ki ga neprenehoma vznemirjajo. Na Primorskem se je ustanovil Narodni protifašistični svet z drjem Vilfanom na čelu in k^lto resns je U sadova, kaše dejstvo, da Je Italijanska manjšina dobila—in sprejela zastopstvo V tem svetu/ Cenfralnl narodni svet je rszglasil pridružitev Prlmorja k Sloveniji in se s tem zavezal, delati zs Zedinjeno Slovenijo do kraja. Obenem je Narodni svet začel s preureditvijo Jugoslsvije na demokratični in federativni podlagi, torej izvrševati to, kar je naš kongres označil za eno svojih največjih nalog.
Vsi nepristranski opazovalci, ki so se vrnili lz Jugoslsvije, potrjujejo velikanske vojaške nspore osvobodilne vojske In veliko orgsnizatorično delo, ki se vrši v deželi. Centralni narodni anti-fsšistični odbor Je prevzel vladne funkcijo ln imenoval ministre, izmed katerih Je pet Srbov, pet Hrvatov, štiri Slovenci ln en Črno* goreč; eden izmed Srbov Je mohamedanec.
Načelna izjava centralnega odbora je absolutno demokratlčnu in ljudstvu so garantirane svobodne volitve, čim bo dežela osvobojena. Že sedaj so vsi člani bodisi centrslnegs ali pa posameznih narodnih svetov svobodno Izvoljeni in prvič, odkar je bila Jugoslavija ustanovljena, so tudi ženske volile.
Imens članov posameznih svetov, ministrov in odbornikov Jas* nos kažejo, du so v tej narodni organizaciji združene vse stranko rszen Izdajalcev, ki sodelujojo s sovražnikom. Med njimi so de* Isvcl, profesorji, umetniki, višji sodniki, katoliški tri pravoslavni duhovniki, komunisti, socialisti, krščanski socialisti, demokrati, člani kmečkih strank ln ljudje izven vsake stranke. Nekateri so dobro znajj! v Ameriki, ker so bili tukaj v času zadnje vojne, ali pa ob kulcšnl drugi priliki. Vsi so zedinjeni v dobil volji, da ustvsrljo in ohranijo novo Jugoslavijo, tako, du postane obnovitev kskršne koli diktature nemogoče. Zato jih bivši diktutorjl, ki bi zopet rsdi jahali na ramah zasužnjenega ljudstva, sovražijo in obrekujejo. Ce hočemo ostati zvesti sklepom našega kongresa, pa moramo, kolikor le moremo preprečiti to zlohotno propagando in (»omagati najboljšim prijateljem, ki jih veliki zavezniki imajo v Jugoslaviji.
Osvobodil ns vojsks je z nezaslišanim I žrtvami obdalu Jugoslavijo z nevenljivo slavo In jo raznesla po vsem svetu. Kjerkoli se pojavi kak odpor proti modernim Kunom, ao sklicuje na jugoslovanske partizane kakor na kratko imenuje vse člsne osvobodilne vojske. Od vseh strani sveta prihajajo izrazi občudovanja in hvaložmadi in na naa, sinove tega naroda, bi padla neizbrisna »i a mota, če bi odrekli priznanje tistim, ki so pozabili nsse, ker so vse njihove misli posvečeni avobodi in sreči onih, ki bodo živeli, kor oni umirajo zanje.
To po mojem globokem prepričanju odreja smernice našemu bodočemu delu
Etbtn Kristan.
Poročilo je bilo opetovano prekinjeno z viharnim odobravanjem ur Je bilo neto aoglasno »prejeto na znanje.
Hr. Strefclnja Meletlč pojaanl, du je kot svečenik šel skozi pekel, predno je prišel ns dsnašnje stališče, tn smatra za irvojo dolžnost, da posdrevi Etbine Kristana kot junaka (Viharno ploskanje.)
Sestra MarU Prta land predloži sledeče:
Poročilo prve
Ko sem pismenim potom »vetovsla bratu predsedniku, naj skliče sejo vseh Kanaovih odborov, sem tir storila s namenom In s •rčoo željo, ds bi nam današnji aesUnek narodnih zastopnikov in Aaatopntk prinoarl vaostranski sporazum, ter da bi se prijaUljako pogovorili in začrUii jasno pot v bodočnost
Marsikaj se predbeciva#tsvrievalnemu odboru Hanea Da je sgreAtl pot, ae izneveril mandatu poverjemu mu od kongresa, da je izgubil aemoetojnost in poeta I le nekaka podružnica Združenega odbora, ter da )e temu odbora naklonil previsoko gmotno podporo Danes ate vi tukaj aato, da ugotovite, če ao Uka očitanja upravičena -
(Dalje prihodnjič.)
PROSVETA'_'_
j ———————|i^—— i —
TIDE OF WAR WASHES OUR DEAD
lagal je tiho vsakemu točno funkcijo pri transportu. Dobro smo pazili vsi na njegove besede, kajti vedeli smo, da. bo to prekleto nevarno. Jaz sem bil dodeljen za začetek .kot prvi. Privezam na dolgi, dvojni vrvi, sem moral večinoma v temi iskati pot ter najti prehode čez razpoke. Zraven sem moral tudi krepko pomogati vleči, kajti kar kmalu se je izkazalo, da nas je bilo za tak nočni transport na tako nevarnih tleh dosti prema-
MIHAIL ARCIBA$EV
Poslovenil Slano JCrašovec
(Se nadaljuje.)
Toda Sanin je bil takoj in z veseljem za.
Bil je čisto jasen in topel dan. Bolelo je gledati v nebo, ki je ves čas drhtelo od čistega zraka in blesketsnja zlatorumenih solnčnih žarkov.
"Pa res, tam bodo gospodične, se bomo lahko seznanili," je mehanično rekla Lida.
"To je pa dobro!" je rekel Sanin. "Vrhu tega je ie vreme silno milostipolno. Gremo."
Ob določenem času sta se pripeljala Zarudin in Tanarov v iiroki eskadronski kočiji, ki je bil vanjo vprežen par vitkih konj iz polkovnega hleva.
"Lidija Petrovna, mi čakamo!" je veselo zakričal Zarudin, ves kot iz škatljlce, bel in par-fimiran.
Lida, oblečena v lahko, svetlo obleko z rožno-rdečim baržunastim ovratnikom in a prav takim, svetlim pasom, je stekla a stopnic in ponudila Zarudinu obe roki. Zarudin jo je za hip krepko pridrŽal pred seboj in x bistrim in odkritim pogledom ogledoval njeno postavo.
"Qomp, gremo," je zakričala Lida, razumela njegov pogled ter se ga sramovala in se vznemirjala po njem.
Caa nekaj čaaa je urno tekla kočija po malo razvoftflni stepni cesti in sklanjala k zemlji trda stebla poljske trava, ki so se vzravnala in opletala ljtldi po nogah. Sveži stepni veter jim je lahno pihljal po laaeh in tekel po obeh straneh ceste v obliki mehkih travnih valov.
Ko ao bili že zunaj mesta, so dohiteli drugo kočijo, ki so sedeli v njej Ljalja in Jurij Svaro-žlč, Rjazancev, Novikov, Ivanov in Semjonov. Bilo jim je tesno in narodno, zato so pa bili vti veseli in dobre volja. Samo Juriju ja bilo nekoliko nerodno napram Semjonovu po včerajšnjem pogovoru ž njim. Zdelo se mu ja čudno in celo malo neprijetno, da se ja dal Semjonov ostriČl in da sa tako brezskrbno smeje kot vsi drugi. Jurij ni mogel razumeti, kako se more Semjonov smejati po vsem tem, kar je govoril včeraj.
"Ali se ja takrat hlinil ali kaj?" je mislil Jurij in ikilil na študenta. "Ali pa ni nič tako bolan?" h	N
Iz obeh kočij ao se usipali in križali dovtipi in posdravi. Novikov ja za šalo skočil iz svoja kočija in stekel zraven Lida. Med njima je nekako molčeče nastal dogovor, da si bosta izkazovala pretirano prijateljstvo. In oba sta bila čea mejo šaljiva in prijateljako predrzna.
Vedno bolj jasna in večja ja postajala gora, ki so aa na nji laaketale kupola in bele stene samostana. Vsa gora ja bila pokrita z gajem in ja bila videti kodrasta od zelenih hrastovih vršičkov. Hrasti so rastli tudi na otokih ter spodaj pod goro ln med njimi ja tekla široka, mirna raka.
Konji so krenili raz razvoženo cesto in se zapodili po mehkem ln sončnem travniku, nizko 1» ipogibsti f kolesi travo in čofotali s kopiti po vlalm zemlji. Zadišalo je po vodi in po hrastovem gozdu.
Na določenem kraju, na trati, ki Je vsem posebno ugajala, so že čakali na preprogah, postlanih po travi, že prej došli študent in dve gospodični v maloruskih oblekah, ki sta smcjoč se pripravljali čaj in mrzla jedila.
Konji so se ustavili rezgetaje in mahaje z repi po muhah in prišleci, oživljeni po poti ter po gozdnem in vodnem zraku, so se vsi obenem usuli iz obeh kočij.
Ljalja se j« zvonko poljubovsls z gospodič-nsma, ki sta pripravljali čaj. Lida ju je zmerno pozdravila in jima predstavila brata in Jurija Svarožiča. Gospodični sta ju gledali radostno in tajinstveno radovedno.
"Vidva se pa menda še ne poznata," je nenadoma zapazila Lida. "To je moj brat, Vladimir Petrovič, to pa Jurij Nikolajevič Svarožič."
Sanin je smehljaje se mehko in krepko segei Juriju v roko; ta se pa ni zanj posebno zmenil. Saninu se je zdel vsak človek zanimiv in je rad srečal nove ljudi; 'Jurij pa je bil prepričan, da je zanimivih ljudi malo in zato je bil napram novim znancem vedno hladen.
Ivanov je že nekoliko poznal Sanina in ugajalo mu je, kar je slišal o njem. Radovedno ga je pogledal, stopil k njemu in izpregovoril ž njim. Semjonov mu je hladno segel v roko.
"Zdaj se pa lahko veselimo!" je zakričala Ljalja; "tiste formalnosti ao že končane!" , Izpočetka je bilo vsem nerodno, ker so se mnogi šele prvič videli. Ko so pa malo prigriznili in so moški izpili nekaj čašič žganja, ženske pa vina, je nerodnost izginila in postali ao veseli. Veliko so pili, se smehljali, delali do-vtipe — včasih zelo posrečene, tekali k mrzlim jedilom in lazili po hribu. Go*d je bil tako žejen in lep in povsod ja bilo tako tiho, svetlo in jasno, da ni nikomur ostalo na duši nič mračnega, skrbečega ali zlobnega. "Če bi ljtdje večkrat tako akakali in letali.
Se bilo bi devet desetin vseh bolezni," je rekel jazancev zasopel.
"In pregreh tudi ne," je rekla Ljalja. "No, pregreh bo imel človek vedno precej dovolj," je pripomnil Ivanov in čeprav se. ni zdelo, kar ja povedal, nikomur posebno dovtip-j»o in duhovito, so Ha vsi iz srca smejali.
Medtem, ko so pili čaj, aa je nagibalo solnce k zatonu in reka je poatala zlatorumena, med drevjem sa je pa leaketala rdeča svetloba v obliki dolgih, poševnih puščic.
"Torej, gospoda, na čolnička!" je kriknila Lida in prva stekla z viaoko privzdignjenim krilom k bregu. "Kdo bo prej!"
Vsi so šli za njo, nekateri ao tekli, drugi so šli solidneja; krohotaje se in zbijaje šale ao se posedli po velikem, piaano okrašenem čolnu.
"Odveži!" je rekla z mladostnim, brezskrbnim glasom Lida.
Čoln je lahko zdrknil od brega in zapušča za seboj široko slad, ki se je valila proti obema bregoma.
• "Jurij Nikolajevič, zakaj molčite?" ja vprašala Lida Svarožiča.
"Nimam o Čem govoriti," se ja nasmehnil Jurij.
"Rea?" je zategnjeno rekla in stresla glavo, ko ja čutila, da gotovo vai moški pasejo oči na
"M J -
"Jurij Nikolajevič ne mara klepetati praznih stvari," je začel Semjonov, "in njemu . . «" "A, njemu ja treba resne teme?" je segla vmes Lida.
"Glejte, tam Je resna tema!" je zavpil Zarudin in kazal na breg.
Tam med grčavimi koreninami starega, košatega hraata, pod atrmino je bila temna, ozka in neprijazna luknja, zarastla s plevelom.
"Kaj je pa to?" Je vprašal Safrov, ki je bil doma od drugod. "Jama Je," ja odgovoril Ivanov. "Kakšna jama?" -
"Ah, vrag va. Pravijo, da je bila tu nekoč tovarna za ponarejen denar. Ponarejevalce so vse, kakor vedno, zaprli... Strašno grdo, da Je vedno tako . . ." je pristavil Ivanov.
"Če ne, bi takoj otvoril tovarno za ponarejene dvajsetice?" Je vprašal Novikov. "Čemu? ... Za cekine prijatelj, cekine!" "Hm . . ." je izgovoril Zarudin in nalahko »komizgnil z rameni. NJemu Novikov ni ugajal in ni razumel njegovih šal.
(S« nadaljuje.)
TISKARNA S.N.P.L
-sprejema vsa-
v tiskarsko obrt spadajola dela >
Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjiga, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, angleškem jeziku in drugih........
*. »	V &' * s
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO SNPJ, DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
■ » "i f Ep? SF rj4 t i	f • v '"""lil' ftv- »
.... Vsa pojaanila daje vodstvo tiskarne .... Cona smerno, unljsko delo prve vrat«
Pišite po informacije na naalov:
SNPJ P Rl N T E RY
2S57-59 S. Lawndale Avenue • - Chicago 23. Illinois TEL. ROCKWELL 4904
Fe sklepe 1«. rodne konvencijese lahke aaroči ae Ilet Prosita
Prišteje ede^ dva. tri. štiri ali pet šlaaev le eMdraštae k e^eeroi
ntat Uet Proevete eteao ea vse lesko, ea člene eli nečlane M 00 a e^o letne naročnino. Kee pa šianl fte plačajo pri eeismsotu Si* » tednik, se Jlaa te prištete k naročnini TeeeJ sedaj al vsroke. retl da je Met peedre« sa štaae SRPJ. Ust Prosvete Je vato lesinias Is fotm |e ▼ vsaki draUal nekdo. Id M rad ftltal Uet vsak dee.
„^I*"»P^--Veelej kakor hitro kateri teh člane* preneha biti *Uo SNPJ ali če se preseli proč od družine in bo sahtevel sam «voJ W tednik, bode moral tisti član is dotično družine, ki je teko »kupno »»rečena na dnevnik Proevelo. to takoj naznaniti apravniltvu lista, ln obenem doplačati dotično vsoto listu Prosveta. Ako tef« nt stori, tedaj mora uprevništvo mižati datum sa to vsoto naročniku
Andrlno Koptnšeki
Noč na ledenika
svojih rok. Brez kože, brez meaa! Do golih gosti je trenje prežga-lo vse. in zdelo se nam Je, da gledamo toke živega skeleta. Mlajši alpinist — MUančan — aploh ni mogel govoriti. Solze sa mu tekle po obrazu, ko nam Ja njegov tovariš pravil, kako so klicali na pomoč tn kako ao končno prispeli iz koče Reqiun vodniki in turisti na pomoč. Spustili so previdno vodnika Pere-na is Zermatta v razpoko. Ta je Javil, ds ponesrečenec živi in da stalno glasno moli. Dalje, da je hudo ranjen in da proai, naj bo v domači zemlji v Courmayeur pokopan, in sicer tako, da bo glodal proti Mont Blancu.
Naposled nem je še pravil, kako so ga spravili iz razpoke, kjer aedaj leži — mrtev. In da ga bodo spravili drugi dan dol v Cha-monla. kajti umrl je v Franciji. I
Oskrbnik je vedel dovolj. Ski-ciral si je mesto nesreče po približni inžentrjevl izjavi. Od tega meele ste potrebovala po mehkem snegu na ledeniku tri ure semkaj do koče.
Hitro je organiziral oskrbnik nočno odpravo. Bilo >e treba prehiteti frencoako odpravo, ki je bila medtem še v Chamoniati alarmirana Na noben način ni j
Sredi zime in snega se tega spominjam.
Bilo je avgusta.
Dolga m naporns je pot u Courmayeurja gor do Capannc Torino v višini 3323 m. Dva tisoč dve sto metrov znaša višinska razlika, in to že pove vse. Torej nič čudnegs. da eo nas težki nahrbtniki. še bolj pa poletna vročina precenzmučili.
Ležali in dremali smo pred kočo. na najlepši razgledni točki vseh Alp Mirno je ležala v toploti zelena dolina globoko pod nami in samo malo je bilo trebe (Kipreti oči, da smo gledali edinstven veličasten prizor: Pčteret, najdaljši, najvišji, a tudi najnevarnejši ledeni greben v Evropi. Sega do najvišje- točke našr t elme. do kialja Mont Blenta. Ker smo bili namenjeni drugi den ne ponoeni ttlrilisoček Dent du G4ant, smo hoteli ie ob pni osmih ne skupno letilče nabirat prepotrebnih novih moči.
Toda pitllo je drugače Ravno ko smo pospravili svoje stvsii in voščili drugim, ki so se še ob tem času sončili, lahko noč. smo
MICHAEL J. FLYMN okrajni klerk okreja Cook. Illteoie.