67Hladnikia 27: 67-76 (2011)
Notulae ad floram Sloveniae
Lactuca perennis L.
Opis nahajališč v Julijskih Alpah
Description of localities in the Julian Alps
9647/3 (UTM 33T UM83) Slovenija: Julijske Alpe, Bovško, Plužna, nad skalnim usekom 
akvadukta HE Plužna, približno na sredi med jezerom in vrhom vertikalnega cevovoda, 
225 m n. m., okolico nahajališča porašča toploljuben listnat gozd (degradacijski stadij 
asociacije Ostryo-Fagetum). Leg. & det. A. Trnkoczy, 15. 6. 2010, herbarij ZRC SAZU.
9747/1 (UTM 33TM82) Slovenija: Julijske Alpe, Morizna, Labrje nasproti Trnovega (vznožje 
Polovnikovega grebena), 530 do 620 m n. m., skalne razpoke in kamnito travišče v 
območju svežih podorov po potresih leta 1998 in leta 2004, pionirska meliščna združba 
Arabido turritae-Aurinietum petraeae. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 5. 2006, herbarij 
ZRC SAZU.
9848/2 (UTM 33TVM01) Slovenija, Baška dolina, Bača pri Modreju, Grapa, skalnat rob 
grebena Senice nad Bačo, 460 m n. m., grmišče črnega gabra in malega jesena (Seslerio 
albicantis-Ostryetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 6. 1991, herbarij ZRC SAZU.
Trpežna ločika je evropska vrsta, značilna za skalne razpoke (Asplenietea trichomanis) 
in kamnita travišča (Koelerio-Corynephoretea, Festuco-Brometea). V Sloveniji je najbolj 
pogosta na Primorskem, posamezna nahajališča pa so tudi na Gorenjskem, v Posavju, 
Podravju in celo Prekmurju (Jogan et al. 2001: 214). Po Mali flori Slovenije (T. Wraber 
2007: 699) je razširjena v vseh fitogeografskih območjih razen v alpskem. Flora alpina 
(aeschimann et al. 2004: 654) jo navaja tudi za slovenski del Alp, tako kot za večji del 
alpskega loka, z izjemo severovzhodnih Alp. V Julijskih Alpah je to nedvomno redka vrsta, 
kar potrjuje tudi karta njene razširjenosti v sosednji Furlaniji Julijski krajini (Poldini 2002: 
276). Njeno doslej znano najbolj severno nahajališče v tem gorovju je na vznožju Kaninskega 
pogorja, pri Plužni pri Bovcu (9647/3), kjer v bližini raste še precej toploljubnih vrst, npr. 
Asparagus tenuifolius, Anthericum ramosum, Campanula persicifolia, C. spicata, Veronica 
barrelieri, Galium purpureum, Verbascum lychnitis, Ajuga genevensis idr. Nekoliko nižje 
med Žago in Kobaridom smo jo popisali v pionirski združbi kamne zlatenke (Aurinia 
petraea) in slokastoplodnega repnjaka (Arabis turrita) – dakskobler (2007) na pobočjih 
Morizne nasproti Trnovega (južna stran Polovnikovega grebena), ki jih je razmajal potres 
(9747/1). Tretje nahajališče je v prigorju Julijskih Alp, na skalnatem robu Senice nad Baško 
dolino, v grmišču črnega gabra in malega jesena (9848/2). V predalpsko-submediteranskem 
delu Posočja je razmeroma pogosta na strmih skalnatih pobočjih nad cesto med Podseli 
in Doblarjem (Loški poldan, Kopovišče), v združbi s kamno zlatenko (Aurinia petraea) 
in v združbah črnega gabra in malega jesena (Seslerio albicantis-Ostryetum), ki smo jih 
s fitocenološko tabelo že predstavili (dakskobler 2004, 2007). Še bolj južno je trpežna 
68
ločika pogosta na apnenčastih rastiščih Sabotinovega grebena in Skalnice ter na podobnih 
rastiščih pri Golem Brdu v dolini Idrije.
Literatura
aeschimann, d., k. lauber, d. m. moser & J.-P. TheurillaT, 2004 b: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
dakskobler, I., 2004: Združbe črnega gabra (Ostrya carpinifolia) v Srednjem Posočju 
(zahodna Slovenija). Razprave 4. razreda SAZU (Ljubljana) 45–2: 37–146.
dakskobler, I., 2007: Pioneer community with the dominant Aurinia petraea on the rockfall 
screes in the southern Julian Alps (western Slovenia). Wulfenia (Klagenfurt) 14: 105–131.
Jogan, n., T. Bačič, B. FraJman, i. Leskovar, D. nagLič, a. PoDoBnik, B. rozman, s. sTrguLc 
- kraJšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
Poldini, l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
Wraber, T., 2007: Cichoriaceae – radičevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ 
za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 687–716.
igor DakskoBLer & amaDeJ Trnkoczy
Spiranthes aestivalis (Poir.) Rich.
Pojavljanje poletne škrbice na Bloški planoti
Occurrence of Spiranthes aestivalis on Bloke plateaeu
0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Škrabče, 1971. Vir: LJU 78912; S. Peterlin 
(Wraber & Skoberne 1989: 307).
0153/3 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ravnik, povirno barje ob cesti Lahovo – 
Ravnik, 750m n.m. Leg & Det. B. Dolinar, 17 .7. 1994.
0252/2 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Ulaka, 1971. Vir: USP; S. Peterlin (Wraber & 
Skoberne 1989: 307). Potrjeno: B. Dolinar, 3. 8. 1996; B. Dolinar & T. Wraber, 11. 7. 2007.
0252/2 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, V od vasi Ulaka, povirno barje ob Bloščici, 730 
m n.m., Leg & Det. B. Dolinar, 4. 8. 1995. Potrjeno B. Dolinar 29. 7. 2003.
0253/1 Slovenija: Notranjska, Bloška planota, Godičevo, povirno barje ob potoku Bloščici, 
765 m n.m., Leg & Det. B. Dolinar, 8. 8. 2004. Potrjeno B. Dolinar & B. Vreš, 19. 7. 2010.
Poletna škrbica (Spiranthes aestivalis) je submediteransko atlantska vrsta, ki se pojavlja v 
srednji in južni Evropi, severni Afriki in Mali Aziji. Severna meja razširjenosti poteka skozi 
Notulae ad floram Sloveniae
69
južno Anglijo, države Beneluksa, južno Nemčijo in Češko do Madžarske. Na jugu uspeva na 
Portugalskem, v Španiji, severni Afriki, Italiji, ter vzdolž Balkanskega polotoka vse do Grčije 
(DeLForge 2006).
Nam najbližja nahajališča so v Italiji v okolici Vidma (Udine) v Furlaniji Julijski krajini 
(Poldini 2002: 473). Julija 2005 sem jih obiskal s tržaškim ljubiteljskim botanikom A. 
Pezzetom. Na dveh nahajališčih v bližini naselij Majano in S. Martino al Tagliamanto poletne 
škrbice nisva našla, verjetno zaradi daljšega sušnega obdobja, lepo pa je uspevala v mokrišču 
vzhodno od vasi Sequàls v družbi z belo kljunko (Rhynchospora alba) in Marchesettijevo 
smetliko (Euphrasia marchesetti).
Na avstrijskem Koroškem so bila znana nahajališča v Ziljski dolini (Gailtail), vendar 
se poletna škrbica zaradi spremenjenih pogojev (izsuševanje, pogozdovanje) tam več ne 
pojavlja. Obstajajo tudi starejši podatki o nahajališčih v zgornjedravski dolini in celovški 
kotlini (Perko 2004).
Na Hrvaškem obstajajo literaturni podatki za Plitvička jezera, okolico Makarske, 
Biokovo, otoka Mljet in Dugi otok, vendar v zadnjem času navedbe niso bile potrjene. Edino 
nedavno potrjeno nahajališče je pri izviru reke Dretulje pri Plaškem, vzhodno od Ogulina 
(kranJčev 2005).
V Sloveniji prvi navaja pojavljanje poletne škrbice sredi 19. stoletja A. Fleischmann na 
obronkih Trnovskega gozda in v Vipavski dolini (Wraber & skoberne 1989), vendar njeno 
uspevanje kasneje ni bilo več potrjeno in je na tem območju domnevno izumrla (Jogan 2007). 
V začetku 20. stoletja je uspevala v okolici Ljubljane, kjer so jo našli A. Gspan, A. Paulin in F. 
Dolšak (Wraber & skoberne 1989), a je tudi tu zaradi posegov v okolje izginila.
Leta 1971 jo je na Bloški planoti odkril S. Peterlin (PeTerlin 1983). Pojavlja se na 
nizkih in povirnih barjih ob potoku Bloščica v združbah Primulo-Schoenetum ferruginei in 
Molinietum caeruleae s. lat. (Leskovar 1996).
Nahajališče JZ od vasi Ulaka je še danes ohranjeno in na njem sva julija 2007 s T. Wrabrom 
naštela okoli 20 rastlin. Mokrišče, kjer rastlina uspeva, je last družine Šutalo iz vasi Ulaka, ki 
so seznanjeni, da na njihovi zemlji uspeva redka in zavarovana rastlina.
Vzhodno od vasi Ulaka kukavičevka uspeva ob vodnih oknih in na robu trstičja ob potoku 
Bloščica. Število rastlin je majhno, posebno ob suhih poletjih ne cvetijo.
Na nahajališču zahodno od vasi Škrabče je poletna škrbica uspevala na obsežnem 
mokrišču pred vodnim zajetjem. Pred približno 20 leti se je vzdrževanje ribnika opustilo in 
vlažnost mokrišča se je močno znižala, kar je verjetno vzrok, da rastline kljub večkratnim 
obiskom na tej lokaciji nisem našel.
Na povirnem barju ob cesti Lahovo-Ravnik je v letih 1994 do 1998 poletna škrbica 
redno uspevala. Kasneje je kljub večkratnim obiskom nisem več opazil. Verjetni vzrok za 
njeno odsotnost je intenzivno gnojenje in gospodarjenje na obsežnem travniku višje nad 
nahajališčem.
Dobro pa je ohranjeno povirno barje ob Bloščici pod vasjo Godičevo, saj sem na njem 
leta 2004 naštel preko 100 rastlin. Poletne škrbice uspevajo v združbi Primulo-Schoenetum 
ferruginei,v družbi z naslednjimi vrstami: Allium carinatum, Brachypodium rupestre, Briza 
media, Carex davalliana, Carex elata, Carex flacca, Carex hostiana, Carex lepidocarpa, 
Carex panicea, Carex pulicaris, Carex viridula, Cirsium rivulare, Dactylorhiza maculata 
subsp. transsilvanica, Deschampsia caespitosa, Drosera anglica, Eleocharis quinqueflora, 
Epipactis helleborine, Epipactis muelleri, Frangula alnus, Galium borealle, Galium verum 
Hladnikia 27: 67-76 (2011)
70
s. str., Juncus alpino-articulatus, Mentha aquatica, Menyanthes trifoliata, Molinia caerulea 
subsp. arundinacea, Molinia caerulea subsp. caerulea, Pinguicula alpina, Platanthera 
bifolia, Sanguisorba officinalis, Selinum carvifolia, Schoenus ferrugineus, Tofieldia 
calyculata, Utricularia minor idr. Na robu mokrišča ob potoku se nahaja še sestoj navadne 
rezike (Cladium mariscus), ki je do zdaj edino znano nahajališče na Bloški planoti.
V Uredbi o zavarovanih prostoživečih rastlinskih vrstah Slovenije (anonymus 2004) 
je poletna škrbica zavarovana in pod opombo označena z črko H, kar pomeni, da je za to 
rastlinsko vrsto treba še posebej ohranjati življenjski prostor (Skoberne 2007). Primerni 
habitati za uspevanje poletne škrbice so pri nas redki in ogroženi, zato je kukavičevka v 
rdečem seznamu (anonymus 2002) upravičeno uvrščena med prizadete vrste (E) slovenske 
flore.
Literatura
anonymus, 2002: Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam. 
Priloga 1: Rdeči seznam praprotnic in semenk (Pteridophyta & Spematophyta). Uradni 
list RS 12 (82), pp. 8893-8910.
anonymus, 2004: Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah.Ur. l. RS, št. 46/04.
DeLForge, P., 2006: Orchids of Europe, North Africa and the Middle East. Timber Press 
London. 124 pp.
Jogan, N., 2007: Orchidaceae. In: marTinčič a. & al. Mala flora Slovenije: ključ za določanje 
praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 768-769.
kranJčev, R., 2005: Hrvatske orhideje. Prilozi za hrvatsku floru: AKD, Zagreb.
Leskovar i., 1996: Prispevek k poznavanju vegetacije Bloške planote. Hladnikia 6: 27-38; 
Ljubljana
PeTerLin, s., 1983: naravoslovni sprehod ob Bloščici. Proteus 45/8: 291-294; Ljubljana.
Perko m. L., 2004: Die Orchideen Kaertnes. Kaertner Druckerei, Klagenfurt. 232 pp.
Poldini, l. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle 
piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, 
Azienda Parchi e Foreste Regionali & Università degli Studi di Trieste, Dipartimento di 
Biologia, Udine. 529 pp.
Skoberne, P., 2007: Zavarovane rastline Slovenije. Mladinska knjiga Založba, d.d., Ljubljana 
pp. 92.
WraBer, T.& skoBerne P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk Slovenije.
Varstvo narave ( Ljubljana) 14-15: pp. 9-429.
branko dolinar
Notulae ad floram Sloveniae
71
Carex ornithopodioides Hausm.
Pregled znanih in nova nahajališča v Sloveniji
Review of known and new localities in Slovenia
9551/3 (UTM 33TVM44) Slovenija: Gorenjska, Karavanke, Begunjščica, Veliki vrh, travnato 
pobočje, 1900 m n. m. Leg. & det. B. Anderle, 10. 6. 1996 (herbarij B. Anderleta).
9653/2 (UTM 33TVM73) Slovenija: Kamniško-Savinjske Alpe, pod vrhom Ojstrice, okoli 
2300 m n. m. Det. B. Vreš, 30. 7. 2008, potrditev stare navedbe (Hayek 1907).
9646/4 (UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Vrh Laške 
Planje, alpinsko kamnito travišče, okoli 2440 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 8. 
2007, herbarij ZRC SAZU.
9647/1(UTM 33TUM83) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Kaninsko pogorje, Goriški 
Ribežni, ob pl. poti Zasilni bivak (kota 1955 m) proti Rupi, 1860 m n. m., alpinsko travišče 
(Gentiano terglouensis-Caricetum firmae). Leg. & det. I. Dakskobler, B. Anderle & B. 
Vreš, 18. 7. 2006, herbarij ZRC SAZU.
9648/1 (UTM 33TUM93) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Šmihelovec nad Zadnjo Trento, 
greben proti severnemu vrhu, blazinasto rastje (Dryadetum octopetalae), 2100 m n. m. 
Leg. & det. I. Dakskobler, 27. 6. 2010, herbarij ZRC SAZU.
9649/2 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Pokljuka, greben Debele 
peči, kamnito travišče (Caricetum rupestris) in blazinasto rastje z dominantno vrsto 
Empetrum hermaphroditum, 1990 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 12. 9. 2006, herbarij 
ZRC SAZU; pl. Klek, blazinasto rastje v kotanji pod Spodnjim Klekom, Dryadetum 
octopetalae, 1510 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, I. Veber & B. Zupan, 30. 6. 2010, 
herbarij ZRC SAZU.
9649/3 (UTM 33TVM13) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, vzhodno pobočje Ogradov, 
planina Jezerce (nad planino Laz), nad planinsko potjo, zaraščajoče se melišče (skalnato 
travišče), 1900 m n. m. Det. B. Anderle & V. Leban, 1. 8. 2009.
9748/2 (UTM 33TVM02) Slovenija: Primorska, Julijske Alpe, Tolminsko-Bohinjske gore, 
dolina med Škrbino in Tolminskim Migovcem, Dol pod Zelenim vrhom, 1880 m n. m., 
meliščna združba z dominantno vrsto Anemone baldensis. Leg. & det. I. Dakskobler & 
B. Vreš, 23. 7. 2001, herbarij ZRC SAZU; tudi ovršje Tolminskega Kuka, 2070 m n. m., 
alpinsko travišče (Gentiano terglouensis-Caricetum firmae). Leg. & det. I. Dakskobler, 
10. 7. 2006, herbarij ZRC SAZU.
9749/3 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, Rodica, Čez Suho, travnato do 
skalnato pobočje, 1850 m n. m. Det. B. Anderle & B. Vreš, 27. 7. 2005.
9749/4 (UTM 33TVM12) Slovenija: Gorenjska, Julijske Alpe, ob planinski poti iz Orožnove 
koče proti Črni prsti (zgornja pot pod grebenom Črne gore), 1460 m n. m., združba skalnih 
razpok (Saxifragetum crustatae). Leg. & det. I. Dakskobler, 8. 8. 2006, herbarij ZRC 
SAZU.
Lokasti šaš (Carex ornithopodioides Hausm. = C. ornithopoda subsp. ornithopodoides 
(Hausm.) Nyman) je mediteransko-montanska (Poldini 1991: 235) oziroma južnoevropsko-
montanska (aeschimann & al. 2004: 814) vrsta. Od vrste Carex ornithopoda se morfološko 
Hladnikia 27: 67-76 (2011)
72
dobro loči po krajših, golih plodovih, močno ukrivljenem steblu, krajših ženskih klaskih in 
črnoškrlatnih krovnih plevah (marTinčič 2007: 819, scHuLTze-moTeL 1980: 206).
Uspeva na bazičnih (do nevtralnih) s hranili revnejših, vlažnih, humoznih, rahlih in 
gruščnatih tleh na karbonatni podlagi (aeschimann & al. 2004: 814, oBerDorFer 2001: 
187). Najdemo ga na skalnatih traviščih, meliščih, skalnih razpokah, v združbah snežnih 
dolinic, med čvrstim šašjem (Caricetum firmae s. lat.), bleščečem prstnikovju (Potentilletum 
nitidae) in topolistnem vrbovju (Salicetum retusae s. lat.) v subalpinskem in alpinskem pasu 
(oBerDorFer 2001: 187, scHuLTze-moTeL 1980: 206, marTinčič 2007: 819, T. Wraber 1966: 
59). Uvrščamo ga med značilnice reda Arabidetalia caeruleae, uspeva pa tudi v združbah 
zveze Seslerion (scHuLTze-moTeL 1980: 206).
Po podatkih Male flore lokasti šaš v Sloveniji uspeva le v Julijskih Alpah (marTinčič 2007: 
819). Njegova nahajališča v slovenskem delu Karavank so prvi objavili FraJman in sodelavci 
(2006: 12–13), v Kamniško-Savinjskih Alpah pa je prvo nahajališče, na Ojstrici, omenil že 
Hayek (1907). Gradivo (Jogan & al. 2001: 89) podaja arealno karto razširjenosti le za celoten 
agregat Carex ornithopoda. Vrsto za »južne strmine Triglava« navaja že Paulin (dolšak 
1929: 45). Pozneje je precej nahajališč lokastega šaša v Julijskih Alpah objavil T. Wraber 
(1966: 59, 1969: 187, 1972: 14) in ga štel med redke vrste tega gorovja. Našel ga je na Srednji 
Ponci (9548/1), Kotovem sedlu, Jalovcu (na več mestih na vršnem grebenu, vrhu Loškega 
žleba, Špičku) in Veliki Mojstrovki (vse 9548/3), na Cmiru, Na jezeru pod Rokavi, Gornji 
Šplevti nad dolino Vrat in Škrnatarici (vse 9549/3), pri Staničevem domu, na Rjavini in Visoki 
Vrbanovi Špici (vse 9649/1), na Rjavčevih glavah ob Cmiru (9549/1) ter na Stenarju, Razorski 
Planji, Križu, Škrlatici in na vrhu Kriške stene v snežni dolinici skupaj z vrsto Carex curvula 
(vse 9548/4). Največkrat ga je popisal v sestojih asociacij Ranunculo traunfellneri-Festucetum 
nitidae, Potentillo brauneanae-Homogynetum discoloris in Potentilletum nitidae (T. Wraber 
1972). V nekaterih že znanih kvadrantih smo ga opazili tudi mi, npr. na Robu nad Zagačami 
(9548/3, 2080 m, meliščna združba z dominantno vrsto Valeriana supina, det. I. Dakskobler, 
20. 9. 2004) ali Kriških podih, ob poti na Dovška vratca (9548/4, 2180 m n. m., Homogyno 
discoloris-Salicetum retusae, det. I. Dakskobler, 18. 8. 2009) in v vršnem delu Planje nad 
Trento (9548/4, 2420, det. I. Dakskobler, 31. 8. 2009). Nova nahajališča v Julijskih Alpah 
so v Kaninskem pogorju, na Pokljuki, v Fužinskih planinah – tam nad planino Jezerce pod 
Ogradi lokasti šaš uspeva skupaj z vrstami Dryas octopetala, Larix decidua, Rhododendron 
hirsutum, Pinus mugo subsp. mugo, Carex firma, Saxifraga crustata, Polygonum viviparum, 
Tofieldia calyculata, Arctostaphyllos alpina, Athamanta cretensis, Poa alpina, Salix alpina, 
Silene acaulis, Homogyne discolor, Aster bellidiastrum, Biscutella laevigata, Pedicularis 
rostratocapitata, Gypsophila repens, Alyssum ovirense, Armeria alpina, Lloydia serotina in 
Linum julicum – in v Tolminsko-Bohinjskem grebenu (Kuk, Rodica, Črna prst).
Novim nahajališčem v Julijskih Alpah dodajamo novo nahajališče v že znanem kvadrantu 
v slovenskem delu Karavank (Begunjščica) in potrditev uspevanja na Ojstrici v Kamniško-
Savinjskih Alpah. Druga znana nahajališča v Karavankah so Kepa (Avstrija, 9449/4), Stol 
(Slovenija, 9551/3) in Košutnikov turn (Avstrija, 9552/3) – FraJman et al. (2007: 12–13), 
harTl et al. (1992: 123), v Kamniško-Savinjskih Alpah pa Velika Baba (9653/1) in Planjava 
(9653/2) – FraJman et al. (2007: 12).
škornik (2000, 2003) omenja vrsto Carex ornithopodioides tudi v sestojih asociacije 
Scabioso hladnikianae-Caricetum humilis (sin. Bromo-Plantaginetum mediae) na Boču 
(9759/2), v Kalu pri Dolah (9956/3), na Ledinskih Krnicah (9950/3) in pri zaselku Kraje 
Notulae ad floram Sloveniae
73
(9956/3 in 9956/1). Glede na rastišča in nizke nadmorske višine v spodnjem delu montanskega 
pasu se nam zdi njena določitev vprašljiva, zato teh podatkov v arealni karti nismo upoštevali.
Slika 1: Razširjenost vrste Carex ornithopodioides v Sloveniji. Zemljevid smo izdelali v programu 
FloVegSi (seliškar & al. 2003).
Figure 1: Distribution of Carex ornithopodioides in Slovenia. The distribution map was made using the 
program FloVegSi (seliškar & al. 2003).
Literatura
aeschimann, d., k. lauber, d. m. moser & J.-P. TheurillaT, 2004: Flora alpina. Bd. 2: 
Gentianaceae–Orchidaceae. Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien. 1188 pp.
dolšak, F., 1929: Paulinova Flora exsiccata Carniolica. Centuria XI.-XIV. Glasn. Muz. dr. 
Slov. B 10: 42–56.
FraJman, B., P. scHönsWeTTer, s. LaTzin, e. sinn, a. HiLPoLD, L. scHraTT-eHrenDorFer, 
g. m. scHneWeiss, P. Pany, T. engLisH & H. nikLFeLD, 2006: Floristic records from the 
Karavanke/Karawanken and Kamniške Alpe/Steiner Alpen (Slovenia and Austria). 
Natura Sloveniae (Ljubljana) 8 (1): 5–21.
HarTL, H., g. knieLy, g. H. LeuTe, H. nikLFeLD & m. Perko, 1992: Verbreitungsatlas 
der Farnund Blütenpflanzen Kärntens. Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten, 
Klagenfurt. 451 pp.
Hladnikia 27: 67-76 (2011)
74
Hayek, a., a. PauLin, 1907: Flora der Sanntaler Alpen. In: A. Hayek: Vorarbeiten zu einer 
pflanzengeographischen Karte Österreichs IV. Die Sanntaler Alpen (Steiner Alpen). 
Abhandlungen der k. k. Zool.-Botan. Gesellschaft in Wien 4: 75–138.
Jogan, n., T. Bačič, B. FraJman, i. Leskovar, D. nagLič, a. PoDoBnik, B. rozman, s. sTrguLc-
kraJšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne 
in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
marTinčič, A., 2007: Cyperaceae – ostričevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. 
Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, četrta, dopolnjena 
in spremenjena izdaja, Ljubljana. pp. 793–821.
oBerDorFer, E., 2001: Pflanzensoziologische Exkursionsflora für Deutschalnd und 
angrenzende Gebiete. 8. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart. 1051 pp.
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitá di 
Trieste, Udine. 898 pp.
scHuLTze-moTeL, W., 1980: Cyperales. In: G. Hegi & al. (eds.): Illustrierte Flora von 
Mitteleuropa. Band II, Teil 1. Verlag Paul Parey, Berlin-Hamburg. pp. 2–274.
seLiškar, T., B. vreš & a. seLiškar, 2003: FloVegSi 2.0. Računalniški program za urejanje in 
analizo bioloških podatkov. Biološki inštitut ZRC SAZU, Ljubljana.
škornik, S., 2000: Suha in polsuha travišča reda Brometalia erecti Koch 1926 v Sloveniji. 
Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo. 
163 str. in tabele.
škornik, S., 2003: A contribution to the knowledge of dry grassland vegetation of the 
Brometalia erecti Koch 1926 order in Slovenia. Acta Biologica Slovenica (Ljubljana) 44/4 
(2001): 29–43.
Wraber, T., 1966: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (II). Varstvo narave 
(Ljubljana) 5: 53–65.
Wraber, T., 1969: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17 (1): 173–
192.
Wraber, T., 1972: Contributo alla conoscenza della vegetazione pionere (Asplenietea 
rupestria e Thlaspeetea rotundifolii) delle Alpi Giulie: doktorska disertacija. Trieste: 
Università degli Studi di Trieste, Falcotà di Scienze. 81 pp.
viD LeBan, Brane anDerLe, igor DakskoBLer & Branko vreš
Notulae ad floram Sloveniae
75
Gagea pusilla (F.W. Schmidt) Schult. & Schult. fil.
Nova nahajališča redke vrste na Krasu
The new localites of a rare species in the Kras region (Western Slovenia)
0148/4 (UTM 33TVL07) Slovenija: Primorska, Kras, Mali Dol, suh košen kraški travnik 
severovzhodno od naselja (v smeri Branika), okoli 290 m n. m., Carici humilis-
Centaureetum rupestris, občasno paša konj, tudi v mejici (ruj, rešeljika, mali jesen, brin, 
Rubus sp.) ob robu travnika. Leg. & det. A. Trnkoczy, 5. 3. 2011, herbarij ZRC SAZU in 
A. Trnkoczy, B. Dolinar in I. Dakskobler, 11. 3. 2011, fotografije avtorjev.
0148/4 (UTM 33TVL07) Slovenija: Primorska, Kras, Kobjeglava pri Štanjelu, 320 m n. m. 
Leg. & det. L. Poldini, 12. 3. 1978, TSB.
0449/1 (UTM 33TVL14) Slovenija: Primorska, Kraški rob, Črni Kal, markirana pot nad 
plezališčem Črni Kal, mešani gozd, 372 m n. m. Det. I. Pepelnjak, 4. 4. 2006 in F. Poljšak 
& B. Dolinar, 30. 3. 2011, fotografije avtorjev.
Gagea pusilla je jugovzhodno-evropska/pontsko-panonska vrsta, razširjena v 
jugovzhodni in vzhodni Evropi in srednji Aziji – Altajsko gorovje, Turkestan, Kavkaz, Mala 
Azija (Poldini 1991: 369, 2009: 577, FiscHer et al. 2008: 1036). V naši soseščini jo poznajo v 
severovzhodni Avstriji, na južnem Moravskem, na Slovaškem, Madžarskem in v Furlaniji 
(tam zgolj v italijanskem delu Krasa, kar je skrajna zahodna meja njene razširjenosti) ter na 
Hrvaškem (Poldini 1991: 369, 2009: 293, 577–578, FiscHer et al. 2008: 1036, nikoLič 2011). 
V Sloveniji uspeva na Krasu in v apnenčastem delu Istre (Wraber 2007: 748, Jogan et al. 
2001: 167). O uspevanju pritlikave pasje čebulice v Slovenski Istri je pisal kaLigarič (1987: 
21, 1990: 22). Našel jo je pri Sv. Štefanu v dolini Dragonje (0548/1), L. Lipej pa jo je popisal 
v Steni pri vasi Dragonja (0547/2). Klasični pregledni deli iz konca 19. stoletja (PosPichal 
1887: 231, marcheseTTi 1896–1989: 555) jo omenjata še v Dragi pri Orleku (0349/1) ter pri 
Gabrovici pri Črnem Kalu in pri Črnotičah (oboje 0449/3). Pri Črnem Kalu, ob markirani poti 
nad plezališčem (0449/1), je pritlikavo pasjo čebulico 4. 4. 2006 opazil in fotografiral Ivan 
PePelnJak (www.zaplana.net, ogled njegove spletne strani 15. 3. 2011), najdbo pa je eden izmed 
nas (B. Dolinar, v družbi s Florjanom Poljšakom potrdil 30. 3. 2011). Na Goriškem Krasu je to 
vrsto nabral Zirnich (cohrs 1953: 83, mezzena 1986: 263): na kraških travnikih desno od ceste 
Škrbina – Lipa, 1. 4. 1942 (0148/3), med Temnico in Škrbino, 3. 4. 1942 in 8. 4. 1948 (0148/3) 
ter med Železnimi vrati in Lipo, 21. 3. 1950 (0148/1). Čeprav je v italijanskem delu Krasa 
precej novejših potrditev uspevanja (po letu 1960), je tudi tam zaradi opuščanja paše ogrožena 
(Poldini 2009: 293, 578). Za slovenski del Krasa z izjemo Pepelnjakove najdbe na Kraškem 
robu pri Črnem Kalu poznamo le še eno novejše, a vseeno že več kot 30 let staro nahajališče, 
v istem kvadrantu kot je Mali dol (10148/4) – Kobjeglava (Poldini, TSB). Menimo, da gre za 
razmeroma redko in tudi ogroženo vrsto. Pri Malem Dolu pri Komnu smo jo opazili le na dveh 
krajih na večjem še košenem suhem travniku (skupno okoli 40 primerkov), s tem da je rasla le 
na robnem delu travnika in nekaj rastlin v mejici ob njem, ne pa na celotnem travniku, kot npr. 
vrsta Crocus reticulatus, ki cveti istočasno. Ker je košenih kraških travnikov vedno manj, ker 
se bodisi zaraščajo ali na nekaterih z intenzivno pašo konj bistveno spreminjajo travno rušo, 
predlagamo uvrstitev vrste Gagea pusilla kot ranljive (V) v Rdeči seznam.
Hladnikia 27: 67-76 (2011)
76
Zahvala
Zahvaljujemo se Branki Trčak za posredovane podatke o pritlikavi pasji čebulici v bazi 
Centra za kartografijo favne in flore, dr. Branku Vrešu za podatke v bazi FloVegSi Biološkega 
inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU, Ivanu Pepelnjaku za natančen opis nahajališča pri 
Črnem Kalu in doc. dr. Božu Frajmanu za izboljšavo besedila.
Literatura
cohrs, A., 1953: Beiträge zur Flora des nordadriatischen Küstenlandes. Feddes Repert. 
(Berlin) 56 (1): 66–96.
FiscHer m. a., W. aDLer & k. osWaLD, 2008: Exkursionsflora von Österreich, Liechtenstein 
und Südtirol. Land Oberösterreich, Biologiezentrum der OÖ Landesmuseen, Linz. 1391 
pp.
Jogan, n., T. Bačič, B. FraJman, i. Leskovar, D. nagLič, a. PoDoBnik, B. rozman, s. sTrguLc 
- kraJšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo 
favne in flore, Miklavž na Dravskem polju. 443 pp.
kaLigarič, M., 1987: Floristične novosti iz Slovenske Istre. Biološki vestnik (Ljubljana) 35 
(2): 19–26.
kaLigarič, M., 1990: Botanična podlaga za naravovarstveno vrednotenje Istre. Varstvo 
narave (Ljubljana) 16: 17–44.
marcheseTTi, C., 1896–1897: Flora di Trieste e de'suoi dintorni. Trieste. 727 pp.+ priloge.
mezzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (ZIRI). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 
1–519.
nikoLić, T. (ed.), 2011: Flora Croatica Database, On-Line (http://hirc.botanic.hr/fcd). 
Department of Botany, Faculty of Science, University of Zagreb.
PePelnJak, I., 2002–2008: Zaplana.net (www.zaplana.net).
Poldini, L., 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. 
Inventario floristico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Università di 
Trieste, Udine. 898 pp.
Poldini, L., 2009: La diversità vegetale del Carso fra Trieste e Gorizia. Lo stato dell'ambiente. 
Edizione Goliardiche, Trieste. 732 pp.
PosPichal, E., 1897: Flora des österreichischen Küstenlandes. I. Franz Deuticke, Leipzig & 
Wien. 574 pp + priloge.
Wraber, T., 2007: Liliaceae – lilijevke. In: A. Martinčič (ed.): Mala flora Slovenije. Ključ za 
določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. pp. 747–750.
amaDeJ Trnkoczy, Livio PoLDini, Branko DoLinar, igor DakskoBLer
Notulae ad floram Sloveniae
77
Nova nahajališča
Hladnikia 27: 77-88 (2011)
Nova nahajališča vrst – New localities
ur./ed.: Nejc jOGAN
nomenkalturni vir / nomenclature: Martinčič, A. & al., 2007: Mala flora Slovenije, 4. 
izdaja. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana.
V tej rubriki objavljamo nova nahajališča vrst, ki so tako ali drugače zanimiva (na 
robu meje areala, nova nahajališča v fitogeografskih regijah ali drugih naravnogeografskih 
območjih, potrditev nahajališč redkih in ogroženih vrst po več desetletjih...), vendar dodaten 
komentar (razen navedbe razloga za uvrstitev v to rubriko) ni potreben.
Posamezna nahajališča, ki le zapolnjujejo vrzeli v sicer strnjenem poznavanju pojavljanja 
nekega taksona, so sicer pomembna in jih velja shraniti v bazo podatkov, vendar pa je njihovo 
posamično objavljanje nesmiselno.
Uredništvo si pridržuje pravico do presoje, katera poslana nahajališča so vredna objave.
Avtorji nahajališč v tej številki: J. M. Kocjan, B. Frajman, P. Schönswetter.
Asplenium ceterach: Slovenija, Gorenjska, Šmarnogorska Grmada, melišče jugovzhodno od 
Turnca, ~ 400 m n. m., 9852/4. 16. 09. 2001, Det. J. M. Kocjan, 16. 09. 2001.
Asplenium adiantum-nigrum: Slovenija, Gorenjska, zahodno pobočje Gradišča pod 
Šmarnogorsko Grmado, nad Matjaževo kmetijo, ~ 430 m n. m., 9852/4. Det. J. 
M. Kocjan, 12. 03. 2002.
Campanula cespitosa: Slovenija, Gorenjska, Šmarnogorska Grmada, melišče jugovzhodno 
od Turnca, ~ 400 m n. m., 9852/4. Det. J. M. Kocjan, 16. 09. 2001.
— Slovenija, Gorenjska, okolica Medvod, skalovje na levem bregu Save, 
jugozahodno od Sv. Tomaža v Zg. Pirničah, ~ 310 m n. m., 9852/4. Det. J. M. 
Kocjan, 3. 10. 2003.
Fumana procumbens: Slovenija, Gorenjska, Šmarnogorska Grmada, skalovje opuščenega 
peskokopa nad Spodnjimi Pirničami, ~ 410 m n. m., 9852/4. Det. J. M. Kocjan, 
5. 6. 2002.
Jovibarba hirta: Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, Tošč, južno pobočje M. Tošča, 
skalovje nad kmetijo Jelovčnik, ~ 720 m n. m., 9951/2. Det. J. M. Kocjan, 15. 
10. 2003.
78 Nova nahajališča
— Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, Špikelj, skalovje vzhodno od 
kmetije Jevc, jugozahodno pobočje Špiklja, skalovje proti kmetiji Jevc, ~ 
680 m n. m., 9951/2. Det. J. M. Kocjan, 7. 1. 2007.
Plantago intermedia: Slovenija, Gorenjska, Medvode, železniška postaja Medvode, z mahom 
porasla tla med železniškimi tiri, ~ 310 m n. m., 9852/4. Leg. et det. J. M. 
Kocjan, 18. 3. 2006.
— Slovenija, Dolenjska, Bič pri Velikem Gabru, severno od avtoceste, plitvo 
poplavljena ruderalna tla ob mlaki, ~ 300 m n. m., 0055/3. Det. J. M. Kocjan, 
12. 10. 2004.
Saussurea pygmaea: Slovenija, Savinjske Alpe, Dleskovška planota, vrh [brez imena] JZ od 
planine Dolga trata, ~ 1850 m n. m., 46°20'56'' N, 14°41'8''E (Google Earth), 
9654/3. Det. B. Frajman & P. Schönswetter, 12. 7. 2009.
Telekia speciosa: Slovenija, Gorenjska, Julijske Alpe, Jelovica, med Javorovim vrhom 
in vrhom Štonah, severozahodno od slednjega, blizu Čukove Konte, ob 
makadamski gozdni cesti, ~ 1340 m n. n., 9750/1. Det. J. M. Kocjan, 28. 8. 
2009.
Tetragonolobus maritimus: Slovenija, Gorenjska, Polhograjski Dolomiti, okolica Medvod, 
med Presko in Žlebami, levi breg potočka ob asfaltirani cesti, nizko barje, ~ 
360 m n. m., 9852/3. Det. J. M. Kocjan, 30. 5. 2006.
— Slovenija, Primorska, Istra, okolica Sočerge, jugovzhodno od zaselka Hrvoji, 
suho travišče, ~ 400 m n. m., 0548/2. Det. J. M. Kocjan, 9. 5. 2009.
Typha laxmannii: Slovenija, Dolenjska, Bič pri Velikem Gabru, severno od avtoceste, plitvo 
poplavljena ruderalna površina ob mlaki, ~ 300 m n. m., 0055/3. Det. J. M. 
Kocjan, 12. 10. 2004. 
79
Mahovi – jetrenjaki (Marchantiophyta)
ur./ed.: A. MArtinčič
Nomenklaturni vir/Nomenclature: R. Schumacker & J. Vaňa, 2005: Identification keys 
to the liverworts and hornworts of Europe and Macaronesia.
Kurzia pauciflora (Dicks.) Grolle: Pohorje – pri Lovrenških jezerih, 9557/2, smrekovo barje, 
1500 m, silikat, 5. 8. 1995. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lejeunea cavifolia (Ehrh.) Lindb.: Julijske Alpe – Ribno pri Bledu, nasproti Bodešč, 
9650/4, minerotrofno močvirje, 450 m, apnenec, 27. 8. 2001. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
— Karavanke – Spodnji Razbor pri Mislinjski Dobravi, 9556/1, na Fraxinus 
excelsior, 500 m, 18. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Jelendol, pod Penatco, 9552/3, na Fraxinus excelsior, 900 m, 5. 
7. 2001. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe, Podvolovljek, Petkov graben, 9654/3, Piceetum, na 
trohnečem lesu, 750 m, 3. 10. 2002. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Šumik, 9558/2, vlažne silikatne skale, 900 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Slivnica nad Cerknico, 0252/1, Abietetum, na štoru, 800 m, 11. 9. 1960. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— pod Dobenim pri Trzinu, 9853/3, na Quercus petraea, 310 m, 13. 7. 2001. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Škocjanske jame, Vk. Udorna dolina, 0349/2, na drevesni skorji, 31. 8. 1960. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia badensis (Gottsche) Schiffn.: Karavanke – Spodnje Jezersko, Tisovec, 9552/4, na 
lehnjakovih skalah ob reki Kokrici, 850 m, 16. 9. 2002. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Lophozia bantriensis (Hook.) Steph.: Julijske Alpe – Ribno pri Bledu, 9650/4, vlažne skale 
ob potoku, 450 m, apnenec, 27. 8. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Jelovica, pri barju Za Blatom, 9750/1, Piceetum, na štoru, 
1150 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – pod Valvazorjevim domom, 9550/4, Fagetum, 1400 m, apnenec, 
30. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Snežnik, vrtača pri Stanišču, 0452/2, mrazišče, gruščnata tla, 1300 m, 
apnenec, 14. 7. 1971. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Škocjanske jame, Vk. Udorna dolina, 0349/2, 31. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Lophozia collaris (Nees) Schljakov var. collaris: Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, 9547/4, 
snežna dolinica, 2100 m, apnenec, 1970. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Komna, 9748/2, med ruševjem, 1500 m, 18. 8. 1965. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Karavanke – dolina Završnice, pod Begunjščico, 9551/3, 1000 m, dolomit, 30. 
6. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Hladnikia 27: 77-88 (2011)
80
— Karavanke – Strevčev vrh pri Olševi (nad Rogarjem), 9554/3, Piceetum, mokra 
tla ob potoku, 1400 m, 3. 10. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Grintovec, 9653/3, alpska trata, 1900 m, apnenec, 26. 
6. 1958. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Trnovski gozd, Poldanovec, 9949/3, grmovnato pobočje, 1300 m, apnenec, 16. 
8. 1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— pri Polhovem Gradcu, 9951/2, vlažne skale, 350 m, dolomit, 1. 7. 1966. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Huda Polica pri Šmarjah, 0053/2, minerotrofno močvirje, 350 m, dolomit, 29. 
8. 1968. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Škocjanske jame, Vk. Udorna dolina, 0349/2, 31. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— var. libertae (Hueben.) Damsh. ex Söderstr.: Boncar nad Sodražico, 0253/1, 
vlažna tla ob potoku, 700 m, apnenec, 7. 6. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Racna gora nad Loško dolino, 0253/3, obcestno skalovje, 850 m, apnenec, 22. 
9. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia excisa (Dicks.) Dumort.: Pohorje – barje Ribniško jezero, 0356/1, Sphagno-
Mugetum, 1500 m, 28. 7. 1982. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia heterocolpos (Thed. ex C. Hartm.) M. Howe: Julijske Alpe – Črna prst, 9749/4, 
Alnetum viridis, 1300 m, 21. 7. 1971. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Mangart, Rdeča skala, 9547/4, alpska trata, 2100 m, rdeči 
kredni apnenec, 2. 8. 2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Vajnež, 9550/4, alpska trata, 2100 m, apnenec, 29. 8. 1961. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Uršlja gora, 9555/2, na štoru, 1500 m, 18. 9. 2001. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Smrekovško pogorje – Vk. Travnik, 9554/4, Piceetum, 1500 m, andezit, 5. 9. 
1996. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Snežnik, vrh, 0452/2, alpska trata, 1700 m, apnenec, avgust 1962. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Podklanec (Matjaževe kamre) v dolini Poljanske Sore, 9950/4, vlažne 
apnenčaste skale, 500 m, 21. 7. 1967. Leg. et det. A. Martinčič
— Čaven, nad Ajdovščino, 0049/3, 17. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia incisa (Schrad.) Dumort. subsp. incisa: Julijske Alpe – Komna, proti Triglavskim 
jezerom, 9748/2, 1350 m, 26. 6. 1968. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – dolina Završnice, pod Begunjščico, 9551/3, 1000 m, 30. 6. 1966. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Kukovnica, sev. vznožje, 9651/2, vlažna tla ob 
potoku, 1000 m, apnenec, 24. 8. 1962. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Šumik, 9558/2, na štoru, 1100 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Trnovski gozd – Poldanovec, 9949/3, 1300 m, 16. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Snežnik, vrtača v Peklu, 0352/4, Piceetum, 1300 m, 29. 8. 1970. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
Nova nahajališča
81
Lophozia longiflora (Nees) Schiffn.: Smrekovško pogorje – Vk. Travnik, 9554/4, Piceetum, 
na štoru, 1500 m, 5. 9. 1996. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia sudetica (Nees ex Hueben.) Grolle: Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, 9547/4, 
Salicetum herbaceae, 2100 m, september 1970. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Lophozia ventricosa (Dicks.) Dumort. var. ventricosa: Julijske Alpe – Pokljuka, Malo 
Blejsko barje, 9649/4, Piceo-Sphagnetum, 1200 m, 2. 10. 2001. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, 9547/4, alpska trata, 2000 m, 2. 9. 1970. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Debelo brdo pod Belščico, 9550/4, na gozdnih tleh, 1200 m, 
apnenec, 28. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Koprivna, 9554/1, Piceetum, na skalah, 950 m, silikat, 19. 9. 
2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – pri Jezerski jami, 9557/2, vlažne silikatne skale, 1220 m, 18. 8. 2004. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Rogla, nad Peskom, 9558/1, Piceetum, 1400 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, 0455/3, vlažno skalovje, 700 m, kremenov 
konglomerat, 5. 7. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Marchantia polymorpha L. subsp. ruderalis Bischl. & Boisselier: Karavanke – Vajnež, 
9550/4, 2000 m, 29. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A . Martinčič
— Karavanke – Uršlja gora, 9555/2, Piceetum, na gozdnih tleh, 1500 m, 18. 9. 
2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kostelsko, ob slapu Nežica, 0555/1, mokra mesta ob slapu, 300 m, apnenec, 21. 
8. 2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, betonsko korito potoka Vršek, 460 m, 14. 
9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— dolina Kosca pri Višnji Gori, 0054/2, na lehnjaku ob slapu, 500 m, 1. 7. 2003. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Gorjanci – Gospodična, 0257/2, ob potoku na lehnjaku, 400 m, 25. 6. 1954. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Fužine pri Ajdovščini, 0049/4, na kamnih v reki Hubelj, 150 m, 17. 9. 1997. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Marsupella emarginata (Ehrh.) Dumort. var. emarginata: Pohorje – Šumik, 9558/2, vlažne 
silikatne skale, 900 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Marsupella funckii (F. Web. & D. Mohr) Dumort.: Pohorje – pri Jezerski jami, 9557/2, vlažne 
silikatne skale, 1220 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Metzgeria conjugata Lindb.: Karavanke – Uršlja gora, pri kmetiji Plešivec, 9555/2, na brestu, 
950 m, 18. 9. 2001. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Črni vrh nad Jesenicami, 9550/1, na skali, 1400 m, apnenec, 24. 
8. 1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Metzgeria furcata (L.) Dumort.: Karavanke – Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, 9549/1, 
vlažne skale ob potoku Jerman, 1000 m, 18. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Hladnikia 27: 77-88 (2011)
82
— Pohorje – dolina Bistrice nad Slovensko Bistrico, 9559/3, na bukvi, 400 m, 13. 
6. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— dolina Kosca pri Višnji Gori, 0054/2, na drevesni skorji, 450 m, 1. 7. 2003. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Goričko – pri Šalovcih, 9163/4, Quercetum, na gozdnih tleh, 250 m, 24. 5. 
2000. Leg. et det. A. Martinčič
Metzgeria furcata (L.) Dumort. var. ulvula Nees: Julijske Alpe – Kobarid, 9747/3, na lipi, 
200 m, 29. 9. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Strevčev vrh pri Olševi (nad Rogarjem), 9554/3, Piceetum, na 
bukvi, 1400 m, 3. 10. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Dravski Kozjak – Javniški graben pri Ožboltu 9458/1, na brestu, 350 m, 17. 9. 
2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Dolenjske Toplice, 0256/1, na Acer pseudoplatanus, 170 m, december 1994. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
—  Goričko – Kobiljska šuma pri Dobrovniku, 9364/1, 230 m, 23. 5. 2000. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
Microlejeunea ulicina (Tayl.) A. Evans: Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, na Quercus 
petraea, 430 m, 22. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Črna dolina pri Grosuplju, 0053/2, na Fagus sylvatica, 350 m, 8. 9. 2004. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
Mylia taylorii (Hook.) Gray: Karavanke – dolina Topla, pri Florinu, 9554/2, na silikatnih 
skalah, 850 m, 20. 9. 2001.LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Šumik, 9558/2, vlažne silikatne skale, 900 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
Nardia scalaris Gray: Karavanke – Olševa, Zadnji travnik, 9554/1, Piceetum, na gozdnih 
tleh, 1400 m, 19. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Hruški vrh, 9550/1, alpska trata, 1700 m, 26. 8. 1960. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Pohorje – Planinka, 9557/2, 1500 m, 3. 9. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Nowellia curvifolia (Dicks.) Mitt.: Karavanke – dolina Topla, 9554/2, na trohnečem deblu, 
750 m, 20. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Debelo Brdo pod Belščico, 9550/4, na gozdnih tleh, 1200 m, 
apnenec, 28. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Vuhredščice pri Zorčniku, 9457/1, silikatno skalovje, 400 m, 
14. 7. 2005. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Loška dolina, Racna gora, 0253/3, Piceetum, na štoru, 850 m, 22. 9. 2006. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, Carici-Alnetum glutinosae, na štoru, 
430 m, 22. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Čaven, nad Ajdovščino, 0049/3, 17. 8. 1960. LJU. Leg et det. A. Martinčič
Odontoschisma denudatum (Mart.) Dumort.: Julijske Alpe – Bablarica pri Kamni Gorici, 
9651/3, zakisana gozdna tla, 550 m, oktober 1997. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Karavanke – Medvedjek nad Podkorenom, 9448/4, Anemono-Fagetum, na 
štoru, 1000 m, 10. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Nova nahajališča
83
— Trnovski gozd – Vk. Ledenica, 0049/1, vlažne apnenčaste skale, 1100 m, 15. 8. 
1956. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Mačkovec nad Robom pri Vel. Laščah, 0153/3, na trohnečem lesu, 700 m, 23. 
10. 1966. LJU. Leg. et det. A . Martinčič
— pragozd Pečke nad Sotesko pri Dolenjskih Toplicah, 0256/1, Abieti-Fagetum 
dinaricum, na štoru, 700 m, avgust 1975. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Pedinophyllum interruptum (Nees) Kaal.: Julijske Alpe – Kaninski podi, 9646/2, 
skalnata mesta, 2000 m, apnenec, 28. 7. 1971. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke–Jelendol, pod Penatco, 9552/3, vlažne skale, 900 m, apnenec, 5. 7. 
2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Vk. Planina, Zeleni rob, 9653/4, 1500 m, 6. 7. 1966. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kolpska dolina – dolina Mirtovičkega potoka, 0454/4, vlažne skale ob potoku, 
350 m, apnenec, 13. 8. 2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— dolina Kosca pri Višnji Gori, 0054/2, na skalah, apnenec, 1. 7. 2003. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— dolina potoka Vruja pod vasjo Žrnjovec, 0548/2, na skalah v potoku, 250 m, 
fliš, 12. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Pellia endiviifolia (Dicks.) Dumort.: Julijske Alpe – Berje pri Bledu, 9650/2, Cratoneuretum, 
lehnjakotvorni izvir, 470 m, 23. 6. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Polovnik, nasproti slapa Boka, 9647/3, vlažno gozdno pobočje, 
400 m, apnenec, 29. 9. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Plešivški mlin pod Uršljo goro, 9555/2, Molinietum 
caeruleae, močvirna tla, 900 m, 18. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, 9549/1, vlažne skale ob 
potoku Jerman, 1000 m, apnenec, 18. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – pri Lukanji, ob reki Oplotnici, 9558/3, vlažne silikatne skale, 900 m, 
3. 8. 1995. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kostelsko – v potoku Nežica, 0555/1, mokre lehnjakove skale, 300 m, 21. 8. 
2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Dobri Dol pri Horjulu, 9952/3, močvirna tla ob potoku, 340 m, karb. skrilavci, 
avgust 1993. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Bela Krajina – jama Zdenc pri Božakovem, 0358/3, vlažne skale ob vhodu, 
170 m, apnenec, 14. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Goričko – Čepinci, 9163/1, breg potoka, 300 m, 24. 5. 2000. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
Pellia epiphylla (L.) Corda: Karavanke – pri Črni, proti Javorju, 9555/1. Piceetum, vlažna 
gozdna tla, silikat, 21. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Vuhredščice, pri Zorčniku, 9457/1, silikatno skalovje, 400 m, 
14. 7. 2005. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, 0455/3, Fagetum, gozdna tla, 600 m, kremenov 
konglomerat, 5. 7. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Pellia neesiana (Gottsche) Limpr.: Karavanke – med Hruško planino in Sv. Križem, 9550/1, 
vlažna tla ob izviru, 1100 m, apnenec, 25. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Hladnikia 27: 77-88 (2011)
84
— Pohorje – Vranska peč pri Trbonjah, 9356/4, obcestne skale, 450 m, silikat, 9. 
9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Bistrice nad Slovensko Bistrico, 9559/3, silikatne skale, 
400 m, 13. 6. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Bela Krajina – jama Vidovec pri Božakovem, 0358/3, skalnat vhod v jamo, 
170 m, apnenec, 14. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Peltolepis quadrata (Saut.) Müll. Frib.: Julijske Alpe – Mangart, pod sedlom, 9547/4, močvirna 
tla ob izviru, 1950 m, apnenec, 2. 8. 2003. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Plagiochila asplenioides (L.) Dumort.: Škocjanske jame, Vk. Udorna dolina, 0349/2, 31. 8. 
1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Plagiochila porelloides (Torrey ex Nees) Lindenb.: Karavanke – Uršlja gora, 9555/2, skalne 
razpoke, 1650 m, apnenec, 18. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Vk. Planina, Velika Vetrnica, 9653/4, na vlažnih 
skalah, 1500 m, 6. 7. 1966
— Polom pri Hinju, 0255/3, Querceto roboris-Carpinetum, gozdna tla, 400 m, 
apnenec, julij 1994. Leg. et det. A. Martinčič
Porella arboris-vitae (With.) Grolle: Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, 0455/3, na trohneči brezi, 
550 m, 5. 7. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Gorjanci – Gospodična, 0257/2, Fagetum, 14. 8. 1966. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Porella cordaeana (Hueben.) Moore: Karavanke – Begunjščica, 9551/3, alpska trata, 2000 m, 
30. 6. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Uršlja gora, 9555/2, na štoru, 1600 m, 18. 9. 2001. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Smrekovc na Menini, 9754/2, Piceetum, 1450 m, 9. 5. 
1967. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Snežnik, vrh, 0452/2, alpska trata, 1750 m, apnenec, avgust 1962. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
Porella platyphylla (L.) Pfeiff.: Karavanke – Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, 9549/1, 
vlažne skale ob potoku Jerman, apnenec, 18. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Kukovnica, sev. pobočje, 9651/2, 1000 m, 24. 8. 
1962. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Bistrice nad Slovensko Bistrico, 9559/3, silikatne skale, 
400 m, 13. 6. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Dolnja Bistrica, 9463/2, ob reki Muri na Acer campestre, 170 m, 26. 5. 2000. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Preissia quadrata (Scop.) Nees: Julijske Alpe – Kanin, 9646/2, alpska trata, 2200 m, apnenec, 
5. 8. 1955. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Robič pri Kobaridu, 9747/3, obcestna škarpa, 250 m, apnenec, 
29. 9. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Spodnje Jezersko, Tisovec, 9552/4, lehnjakove skale ob reki 
Kokrici, 850 m, 16. 9. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Srednji vrh nad Gozd Martuljkom, 9549/1, vlažne skale ob 
potoku Jerman, 18. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Nova nahajališča
85
— Pohorje – Vranska peč pri Trbonjah, 9356/4, obcestne skale, 450 m, silikat, 3. 
9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kobilica, nad dolino Trebuščice, 9948/2, mokre obcestne skale, 600 m, 
dolomit, 6. 7. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— soteska Pasice pri Novakih (bolnica Franja), 9850/1, 3. 7. 1966. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Huda Polica pri Šmarjah, 0053/2, minerotrofno močvirje, 350 m, dolomit, 29. 
8. 1968. Leg. et det. A. Martinčič
— Starše pri Ptuju, 9560/2, breg reke Drave, 230 m, 15. 6. 1955. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
Ptilidium ciliare (L.) Hampe: Karavanke – Begunjščica, 9551/3, alpska trata, 1900 m, 
apnenec, 30. 6. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Strevčev vrh pri Olševi, nad Rogarjem, 9554/3, na trhlem lesu, 
1400 m, 3. 10. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Osankarica, 9558/2, Piceetum, 1200 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
Ptilidium pulcherrimum (Web.) Vain.: Trnovski gozd – Poldanovec, 9949/3, 1300 m, 16. 8. 
1960. LJU. Leg. et det.: A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, na Salix caprea, 430 m, 22. 9. 2004. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
Radula complanata (L.) Dumort.: Julijske Alpe – Jelovica, pri barju Za Blatom, 9750/1, 
Piceetum, na štoru, 1150 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Medvedjek, nad Podkorenom, 9448/4, na Fagus sylvatica, 
1000 m, 10. 7. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – dolina Topla, pod Florinom, 9554/2, Piceetum, na gozdnih tleh, 
850 m, silikat, 20. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Bistrice nad Slovensko Bistrico, 9559/3, na trohnečem lesu, 
400 m, 13. 6. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – barje pod Klopnim vrhom, 9558/1, na Pinus mugo, 1300 m, 29. 8. 
1991. Leg. et det. A. Martinčič
Radula lindenbergiana Gottsche ex C. Hartm.: Karavanke – Medji dol, 9550/2, Fagetum, 
1000 m, 27. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Jelendol, pod Penatco, 9552/3, na Fraxinus excelsior, 900 m, 5. 
7. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Podveža pri Lučah, 9654/3, gozdno pobočje, 550 m, 
silikat, 3. 10 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Reboulia hemisphaerica (L.) Raddi: Julijske Alpe – Mangartsko sedlo, 9547/4, skalna 
razpoka, 2000 m, apnenec, 2. 8. 2003. LJU. Leg et det. A. Martinčič
— Karavanke – Stol, 9551/3, alpska trata, 1800 m, apnenec, 29. 8. 1961. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Bela Krajina – dolina Kolpe pri Adlešičih, 0457/4, dolomitna podlaga, 22. 2. 
1955. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Riccardia chamaedryfolia (With.) Grolle: Julijske Alpe – Jelovica, pri barju Za Blatom, 
9750/1, Piceetum, na štoru, 1150 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Hladnikia 27: 77-88 (2011)
86
— Karavanke – Javorniški Rovt, 9550/2, na gozdnih tleh, 1100 m, apnenec, 27. 8. 
1961. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – dolina Topla, 9554/2, na trohnečem lesu, 750 m, 20. 9. 2001. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Jelovšek pri Hotedršici, 0050/4, na gozdnih tleh, 500 m, dolomit, 20. 8. 1966. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Travljanska gora pri Loškem Potoku, 0353/4, Omphalodo-Fagetum, na 
trohnečem lesu, 955 m, 14. 5. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Riccardia latifrons (Lindb.) Lindb.: Karavanke – Bačovski vrh, 9555/4, Piceetum, na štoru, 
1000 m, 19. 9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – dolina Topla, 9554/2, na trohnečem lesu, 750 m, 20. 9. 2001. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, Vaccinio-Pinetum, na štoru, 460 m, 14. 9. 
2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Riccardia multifida (L.) Gray: Julijske Alpe – Ribno pri Bledu, 9650/4, minerotrofno močvirje, 
450 m, apnenec, 27. 8. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Vk. Vrh pri Velikih Laščah, 0154/3, 600 m, 18. 9. 1966. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, Carici-Alnetum glutinosae, na zemlji, 
460 m, 14. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Spodnji Lakenc pri Mokronogu, 0057/3, 250 m, 2. 9. 1968. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Riccardia palmata (Hedw.) Caruth.: Julijske Alpe – Piškovica pri Zasipu, 9650/2, na štoru ob 
reki Savi, 460 m, 23. 6. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – Mangartska planina, 9547/4, na štoru, 1300 m, 2. 8. 2003. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Koprivna, 9554/1, ob reki Koprivni, na štoru, 900 m, 19. 9. 2001. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Jelendol, pod Penatco, 9552/3, Pinetum sylvestris, 900 m, 5. 7. 
2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Podvolovljek, Petkov graben, 9654/3, Piceetum, 
vlažna mesta ob vodi, 750 m, silikat, 3. 10. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – pri Jezerski jami, 9557/2, Piceetum, na štoru, 1220 m, 19. 8. 2004. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Slivnica nad Cerknico, 0252/1, na štoru, 800 m, 11. 9. 1960. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, Carici-Alnetum glutinosae, na štoru, 
430 m, 22. 9. 2004. LJU, Leg. et det. A. Martinčič
— Čaven nad Ajdovščino, 0049/3, na štoru, 1200 m, 17. 8. 1960. LJU. Leg. et det. 
A. Martinčič
Scapania aequiloba (Schwaegr.) Dumort.: Julijske Alpe – Mangart, Rdeča skala, 9547/4, 
alpska trata, 2100 m, rdeči kredni apnenec, 1970. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Črni vrh nad Jesenicami, 9550/1, Fagetum, 1400 m, 24. 8. 1960. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Nova nahajališča
87Hladnikia 27: 77-88 (2011)
— Karavanke – Klek, 9550/1, 1600 m, apnenec, 25. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Kamn.-Savinjske Alpe – Velika Planina, Zeleni rob, 9653/4, 1500 m, apnenec, 
6. 7. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Trnovski gozd – Mali Golak, 0049/1, na gozdnih tleh, 1350 m, apnenec, 14. 7. 
1956. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Snežnik, vrh, 0452/2, alpska trata, 1750 m, apnnec, avgust 1962. LJU. Leg. et 
det. A. Martinčič
— Čaven, nad Ajdovščino, 0049/3, 17. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Scapania aspera Bernet et M. Bernet: Rakov Škocjan pri Rakeku, 0251/2, 550 m, avgust 
1962. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— pri G. Brigi (Borovec), 0454/4, Lamio-orvalae-Fagetum, na drevesni skorji, 
700 m, 11. 5. 2004. LJU- Leg. L. Kutnar, det. A. Martinčič
Scapania curta (Mart.) Dumort.: Trnovski gozd – Poldanovec, 9949/3, 1300 m, apnenec, 16. 
8. 1960. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Scapania nemorea (L.) Grolle: Pohorje – pri Podvelki, nad kmetijo Mandelj, 9458/1, na 
silikatnih skalah, 350 m, 14. 7. 2005. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Šumik, 9558/2, vlažne silikatne skale, 900 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Divje jezero pri Idriji, 0050/1, na gozdnih tleh, 350 m, apnnec, 20. 8. 1966. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Borovniški Pekel, 0152/1, na gozdnih tleh, 350 m, apnenec, avgust 1962. LJU. 
A. Martinčič
— Brdo pri Kranju (Posestvo), 9752/1, Carici-Alnetum glutinosae, na štoru, 
460 m, 14. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Črna dolina pri Grosuplju, 0053/2, Luzulo-Quercetum, na gozdnih tleh, 350 m, 
karb. skrilavci, 8. 9. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Škocjanske jame, Vk. Udorna dolina, 0349/2, 31. 8. 1960. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Goričko, Čepinci, 9163/1, zakisana gozdna tla, 300 m, 24. 5. 2000. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
Scapania umbrosa (Schrad.) Dumort.: Pohorje – pri Jezerski jami, 9557/2, vlažne silikatne 
skale, 1220 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Otlica (pri Predmeji), 0049/4, 800 m, 18. 8. 1960. Leg. et det. A. Martinčič
Scapania undulata (L.) Dumort.: Karavanke – med Hruško planino in Sv. Križem pri Planini 
pod Golico, 9550/1, močvirna tla v gozdu, 1100 m, apnenec, 25. 8. 1960. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Planinka, 9557/2, mokra mesta ob izviru, 1500 m, 3. 9. 1966. LJU. 
Leg. et det. A. Martinčič
Scapania undulata (L.) Dumort. var. dentata (Dumort.) Jørg.: Pohorje – pri Jezerski jami, 
9557/2, vlažne silikatne skale, 1220 m, 18. 8. 2004. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
Scapania verrucosa Heeg.: Kamn.-Savinjske Alpe – Vk. Planina, Vk. Vetrnica, 9653/4, 
1500 m, apnenec, 6. 7. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
88 Nova nahajališča
Trichocolea tomentella (Ehrh.) Dumort.: Julijske Alpe – Češnjica pri Kropi, 9751/1, gozdna 
tla, 500 m, 27. 8. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – dolina Vuhredščice pri Zorčniku, 9457/1, silikatno skalovje, 400 m, 
24. 7. 2006. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Tritomaria execta (Schmiedel) Loeske: Julijske Alpe – Jelovica, Ledine, 9750/2, močvirni 
Piceetum, na gozdnih tleh, 1150 m, 24. 7. 1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Julijske Alpe – dolina Vrata, blizu Peričnika, 9549/3, na štoru, 800 m, 22. 5. 
1966. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Koprivna, 9554/1, Piceetum, na gozdnih tleh, 950 m, silikat, 19. 
9. 2001. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Karavanke – Javorniški Rovt, 9550/4, 1100 m, 27. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. 
Martinčič
— Pohorje – pri Jezerski jami, 9557/2, vlažne silikatne skale, 1220 m, 18. 8. 2004. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Mali Mošenik pri vasi Ajbelj, 0455/3, Molinio-Quercetum petraeae, 700 m, 
kremenov konglomerat, 5. 7. 2002. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Trnovski gozd – Smrekova draga, 0049/1, Pinetum mugi, na zemlji, 1100 m, 
apnenec, 18. 8. 1971. Leg. et det. A. Martinčič
Tritomaria exectiformis (Breidl.) Loeske subsp. exectiformis: Karavanke – Korenščica, 
9550/2, Fagetum, 1500 m, 27. 8. 1961. LJU. Leg. et det. A. Martinčič
Tritomaria quinquedentata (Huds.) H. Buch subsp. quinquedentata: Karavanke – Stol, 
9551/3, alpska trata, 2000 m, apnenec, 29. 8. 1961
— Karavanke – Javorniško sedlo, 9652/1, Fagetum, 1400 m, porfir, 24. 8. 1962. 
LJU. Leg. et det. A. Martinčič
— Pohorje – Šumik, 9558/2, vlažne silikatne skale, 900 m, 2. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
— Pohorje – Plešič, nad Peskom, 9558/2, Fagetum, 1200 m, 4. 9. 1966. LJU. Leg. 
et det. A. Martinčič
89Hladnikia 27: 89-92 (2011)
Miscellanea
Jože Bavcon, 2008: Mali navadni zvonček (Galanthus nivalis L.) in njegova 
raznolikost v Sloveniji. Common snowdrop (Galanthus nivalis L.) and its 
divesity in Slovenia. Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, Ljubljana, 
96 pp.
Jože Bavcon, 2009: Navadna ciklama (Cyclamen purpurascens Mill.) in njena 
raznolikost v Sloveniji. Botanični vrt. Oddelek za biologijo, Biotehniška 
fakulteta, Ljubljana, 136 pp.
Jože Bavcon, 2010: Žafrani (Crocus L.) v Sloveniji. Crocus (Crocus L.) 
in Slovenia. Botanični vrt, Oddelek za biologijo, Biotehniška fakulteta, 
Ljubljana, 176 pp.
Dr. Jože Bavcon, vodja Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, je v zadnjih letih objavil tri 
zanimive knjige, ki si zaslužijo, da jih kratko omenimo v glasilu slovenskih botanikov. Začel 
je z malim zvončkom (Galanthus nivalis), prvim znanilcem pomladi, Slovencem splošno 
znano rastlino. Težišče v tej knjigi je opis zvončkove raznolikosti – v knjigi natančno opisuje, 
kako je rastline opazoval, nabiral, jih presajal v botanični vrt in po katerih znakih med seboj 
razlikoval in ne nazadnje kot različke (forme) tudi poimenoval. S fotografijami so ti različki 
tudi nazorno predstavljeni. Čeprav imam z zvončkom veliko opravka, v območju svojega 
delovanja ga zadnja leta ob Soči pri Mostu na Soči (150 m n. m.) opažam že okoli božiča 
ali novega leta, najvišje v gorah pa sem ga videl na nekdanjih senožetih pod Črno prstjo, 
1500 m n. m., na razlike v njegovih cvetovih nisem bil nikoli preveč pozoren – pač zvonček 
kot zvonček. Bolj me je mučilo to, da ga uvrščamo med značilne vrste ilirskih gozdov belega 
gabra (Erythronio-Carpinion), raste pa tudi v altimontanskih in ponekod celo subalpinskih 
bukovih gozdovih južnih Julijskih Alp. Vem, da ga povsod ni, in zemljevid razširjenosti (ta bi 
bil v knjigi dobrodošel) te praznine nazorno pokaže. Moji prijatelji Bohinjci mi zagotavljajo, 
da pri njih (še) ne raste, v alpskih dolinah v Posočju (Bala, Koritnica, Lepena, celo Trenta, 
čeprav tam skoraj zagotovo subspontano) pa ga poznajo. Ponekod podivja z vrtov (kot sem 
nekoč opazil ob Obali) in se njegovo območje razširjenosti veča tudi na ta način. Vsekakor 
je ta Bavconova dvojezična (slovensko-angleška) knjiga opozorila na zanimivo, doslej v 
glavnem spregledano raznolikost zvončkovih cvetov pri nas in je bila, posebej v vrtnarskih 
krogih, tudi v tujini zelo lepo sprejeta.
V drugi knjigi se je Jože Bavcon temeljito spopadel z navadno ciklamo (Cyclamen 
purpurascens). Knjiga je precej bolj obsežna in v celoti v slovenščini (v istem letu je izšla tudi 
angleška različica). Če pogledam karto razširjenosti ciklame v Sloveniji, vidim same črne 
pike, nekaj manjših belih vrzeli je le v vzhodni Sloveniji. Rastlina torej, ki je za slovenskega 
botanika še bolj kot zvonček nekaj čisto običajnega. Srečujemo jo od nižin pa do (sub)alpinskih 
melišč v naših Alpah. Fitocenologi jo, morda z malo pretiravanja, uvrščamo med značilnice 
90
ilirskih bukovih gozdov iz zveze Aremonio-Fagion, navadno pa uspeva na bolj kamnitih 
rastiščih in na plitvih tleh. Avtor nam v uvodnih poglavjih opiše in s fotografijo predstavi 
tudi druge vrste iz rodu Cyclamen, ki naravno uspevajo v deželah južneje od Slovenije. Za 
navadno ciklamo zapiše, da je zelo raznolika glede velikosti listov, cvetov in listnega vzorca. 
Ker je splošno razširjena v Sloveniji in ker je ta fitogeografsko zelo raznolika, je avtor pred 
začetkom raziskave domneval, da tudi v Sloveniji lahko pričakujemo številne različice. S 
temeljitim in zahtevnim terenskim delom se je zelo potrudil, da je to domnevo dejansko tudi 
potrdil. Natančno nam opiše postopke nabiranja, morfologijo rastline, vlogo stebla in različne 
anomalije listov. Posebej je pozoren na listni vzorec, prstni odtis rastline, ki naj bi bil, po 
njegovih večletnih opazovanjih, za rastlino stabilen in značilen. Tak se ohranja tudi v kulturi.
Avtor v nadaljevanju precej podrobno opiše ekologijo ciklame, geotaksijo gomoljev 
(pojav, da se gomolji, če jih odtrgamo iz zemlje, lahko kotalijo, a ko se spet ustalijo, se navadno 
ponovno postavijo v pravi položaj: koreninski del obrnjen navzdol in stebelni navzgor).
Piše tudi o cvetenju in barvi cvetov. Vemo, da je ciklama v splošnem pozno, poleti 
cvetoča vrsta. Dejansko pa lahko zapišemo, da je tudi zelo dolgo cvetoča vrsta – sam na 
terenu posamezne cvetove kdaj opazim že junija, zadnje pa oktobra in novembra, ob topli 
jesen celo decembra. Avtor izčrpno pojasnjuje, zakaj je tako. V naslednjih poglavjih piše 
še o razmnoževanju, vegetativnem razmnoževanju v naravi in v kulturi, gojitvi, boleznih 
in škodljivcih, strupenosti in hortikulturni vrednosti in seveda tudi o tem, da je ciklama 
zavarovana. V zadnjem delu knjige je obsežna in nazorna (tudi s fotografijo) predstavitev 
številnih tipov (form) navadne ciklame v Sloveniji, ki jih je Jože Bavcon opisal predvsem na 
podlagi listnega vzorca. V grobem je ločil štiri skupine: srebraste, polsrebraste, marmorirane 
in zelene. V zaključkih ugotavlja, da so se prvotna predvidevanja, da so posamezni tipi (forme) 
vezani na določena fitogeografska območja ali na izpostavljenost rastišč, izkazala za napačna. 
V različnih fitogeografskih območjih lahko najdemo podobne različice. Zeleni tip, ciklamo 
z zelenimi, nemarmoriranimi listi, je Jože Bavcon v Sloveniji našel predvsem na kraških 
apnenčastih rastiščih. Kakorkoli, ko se zadnja leta ob jesenskih sprehodih na Kozlov rob 
pri Tolminu navdušujem nad bogato cvetočimi ciklamami, včasih pomislim na Bavconovo 
knjigo in moje občudovanje velja obema, lepi cvetici in Jožetovi bogati in zanimivi knjigi.
Tretjo, najdebelejšo knjigo, sicer pa po formatu in oblikovanju podobno prejšnjima, je 
vodja našega znamenitega Botaničnega vrta namenil žafranom. Knjiga je dvojezična, celotna 
vsebina je v slovenskem in angleškem jeziku. V njej avtor v uvodnih poglavjih predstavi rod 
žafranov, žafrane v Sloveniji in svojo domnevo, da je vsaj pri splošno razširjenih vrstah, kot 
sta pomladanski žafran in nunka, pričakovati večjo raznolikost. Delovni postopek je bil torej 
podoben kot pri zvončku in ciklami: opazovanje v naravi, nabiranje, gojitev v vrtu, s tem da 
je slednja težavnejša kot pri zvončkih. Vse v Sloveniji poznane vrste potem opiše, prikaže 
na fotografijah, označi njihova rastišča (tudi tu, morda še bolj kot pri zvončku, pogrešamo 
karte razširjenosti). Piše tudi o citologiji, času cvetenja, razmnoževanju in gojitvi. Posebno 
poglavje je ekologija žafranov. Pomladanskega (Crocus napolitanus) fitocenologi (a ne vsi) 
štejemo za značilnico ilirskih gozdov belega gabra (Erythronio-Carpinion). V teh nižinskih 
gozdovih ga je navadno res obilo, čeprav ga pogosto najdemo tudi v podgorskih in nekoliko 
redkeje gorskih bukovih gozdovih. Toda enako obilen je pomladanski žafran ponekod na 
naravnih (negnojenih) travnikih in senožetih, vse do zgornjega gorskega pasu. Neko pomlad 
sem nad njegovim marčevskim obiljem na travnikih Šentviške planote med Bačo in Idrijco 
in na robovih sosednje Banjške planote kar ostrmel in se vprašal, ali je to res značilnica 
Miscellanea
91
belogabrovih gozdov. Takšno vprašanje se mi je ponovilo, ko sem ga lansko pozno pomlad 
začudeno zagledal v altimontanskem smrekovem gozdu na Pokljuki, skoraj 1400 m visoko. 
Pokojni profesor Wraber me je vseeno prepričal, da so žafrani pogosto izvorno bolj gozdne 
kot travniške vrste. Tudi z nunko (Crocus albiflorus) imam tovrstne težave – štejemo jo za 
značilno vrsto mezofilnih gorskih travnikov iz reda Poo alpinae-Trisetalia, toda če gremo 
v gore dovolj zgodaj spomladi, jo ponekod obilno najdemo tudi na subalpinsko-alpinskih 
traviščih iz razreda Elyno-Seslerietea. V zadrego fitocenologa spravijo njena dolinska 
nahajališča, npr. na obrečnih travnikih alpskih dolin ali pa nahajališča na kraških travnikih. 
Glede rastišč sta, vsaj v Sloveniji, manj raznolika progasti žafran (Crocus reticulatus), značilen 
za suhe kraške travnike in dvocvetni žafran (Crocus biflorus) na nižinskih submediteranskih 
travnikih z globokimi, aluvialnimi tlemi. Pri cvetovih avtor največjo variabilnost v barvi 
opaža pri pomladanskem žafranu in nunki, pri ostalih vrstah skoraj ne. Opazil je tudi 
križance med nunko in pomladanskim žafranom. Pri teh dveh vrstah navaja tudi razmeroma 
pogosto dvocvetnost. Podrobno, tudi s fotografijami, predstavi različne barvne različke 
pomladanskega žafrana in nunke, nekatere opiše tudi kot nove forme.
Botaniki različnih usmeritev bomo tri knjige Jožeta Bavcona najbrž prebirali vsak v luči 
svojih zanimanj, gotovo nekateri ponekod tudi kritično ali celo z nestrinjanjem glede nekaterih 
avtorjevih metodoloških pristopov, ugotovitev in zaključkov. Gledano z mojimi očmi in z 
mojim skromnim znanjem tega področja, so knjige lepa predstavitev teh nam vseh ljubih in v 
glavnem pogostih vrst. Prinašajo novo vednost, kažejo na znotrajvrstno raznolikost in dajejo 
napotke za gojenje v vrtovih. Knjige so lepo oblikovane, z odličnim slikovnim gradivom. 
Napisane tudi v angleškem jeziku, prinašajo spoznanja slovenskega botanika daleč v svet 
in so dejansko v tujini že lepo sprejete. Enako doma, vsaj v vrtnarskih krogih. Tudi bralce 
Hladnikije vabim k njihovemu (kritičnemu) branju.
igor dakskobler
Hladnikia 27: 89-92 (2011)
92
Errata
V Hladnikiji 24: 36 in 65 je na zemljevidih razširjenosti za vrsti Dittrichia graveolens 
in Carex liparocarpos zamaknjena legenda za prvi dve številki kvadranta za eno vrstico 
navzgor. Številke kvadrantov v besedilu so pravilne.
V Hladnikiji 26: 59 (2010) je bila objavljena napačna številka kvadranta pri vrsti Carex 
bicolor. Prava številka je 9648/2 (in ne 9648/3).
Miscellanea