DR. O. ILAUNIG: TATENBAHZGODOVINSKA POVEST. Gostje so zasedli že med tem časom pripravljene konje ter zdirjali proti Riegersburgu, kjer je čakala došle obilna pojedina. Lastnica gradu je bila še posebno vesela, da je od njenega gosta pravnega svetovalca bila odvrnjena preteča mu nesreča. Grofu Tatenbahu pa so čestitali §e posebno kot rešitelju. Vladalo je razkošno veselje, družba je postala zelo živahna in tako ni čuda, da je ujel tisti večer grof Tatenbah marsikateri željni pogled iz oči krasne grofice Zrinjske, ki je bila še posebej ponosna da je njen oboževalec postal rešitelj življenja. Pri slovesu mu je na njegovo ponovno vabilo, da se vidijo v Račjem, podala svojo belo roko, kakor bi hotela reči: »Pridem, z veseljem pričaiujem ta dan — tedaj- se odloči tudi tvoja Minuli so veseli dnevi v Riegersburgu. GostJ* bo se vrnili v Gradec, kjer so ostali 8e do cesar- jevega odhoda, ki se je podal 20. avgusta čcz Zgornje Štajersko na Koroško, od tam na Kranjsko in Primorsko, odkoder je odšel preko LjubIjane v Maribor, kjer je bil slovešno sprejet meseca oktobra. V Gradcu se je mudil le en dan, nakar se je vrn.il na Dunaj. II. V gradu čakovec. V nevstrašni krog vstopimo se, Kot bratja vsi združimo se, Le sloge bratske ogenj vroč Nam daje moč. Cankar. Grof Krištof Frankopan je bil z dogodki o priliki poklonitve deželnih stanov v Gradcu prav zadovoljen. Njegove tihe žclje so se začele spolnjevati. Bil je klasično izobražen, Salustovo zaroto Catiline je znal na pamet, Catilina mu je bil vzor; svoboda in neodvisnost sta oni dve lepi besedi, ki jih je imel vedno na jeziku, prost in neodvisen pod zaščito Turčije. Ime Frankopan si je raziagal tako: svobodni gospodje smo. Ce ge je pobožna raati, ki je leta 1660 ustanovila frančiškanski samostan v Brežicah, opozorila, da se mora razlagati ta beseda tako-le: frange panem — lomi, deli kruh — ji je vedno ugovarjal s svojo razlago. Mladi živahni Krištof Frankopan je hotel posnemati svojega pradeda, ki je zada! zadnjemu Babenberžanu Frideriku Prepirljivemu v bitki pri Neustadtu smrtni sunek. Take pogovore je njegova sestra, poznejša grofica Zrinjska, kaj rada poslušala, sčasoma je bila vpeljana v vse, kar se je sklepalo; bila je Jugoslovanka po mišljenju in po postavi, želela si je samo, da bi mogla ravno tako hitro ravnati, kakor je njen brat govoril, saj misel gospodovali ji je bila prirojena. Peter Zrinjski in njegov svak Frankopan sta prišla v Gradec, da rešita Veliki Varadin. Prigovarjala sta gospodom, ki so prišli z Dunaja s resarjem ter opozarjala na nevarnost, ki je pretila Avstriji. Toda na cesarskem dvoru niso imeli smisla za to; prva stvar so bile veselicc, na Turka se niti spomnili niso, storilo se tedaj ni nič. Ko so potovali v Gradec, so upali ogrski nczadovoljnoži, Oa priclobijo kosa o priliki poklonitve stanov za svo;o narrfp. S tomi mislimi se je peCal Wesseleny, a Peter Zrinjski je menil, da so Štajerci trmasti in zvesto vdani svojemu vladarju. Frankopan je kar vzkipel od jeze, ko je slišal te besede. »Kaj praviš, trmasti in zvesti, Štajerci nas še ne poznajo, mi jim pokažemo že še kaj drugega.« S temi mislimi so potovali v Gradec. In tu se je tudi začelo delo, ki so ga hoteli izvrSitl zarotniki. Grofica Zrinjska, ki je tudi bila častihlepna, je našla s svojimi lastnostmi prav ugodna tla pri grofu Tatenbahu, ki ni poznal ne v dobroti, t\p v častihlepju prave mere, tako da je postal v dobroti mehak, na drugi strani pa se je povspel z visokoletečimi načrti v nedosežne višine. Ze v gradu Riogersburg je snrojela grofica Zrinjska Tatcnbahovo ponudbo, da ga obišče v Račjem. Grofu Frankopanu je bilo razmerje, ki je nastalo mod njpgovo scstro in grofom Tatenbahom, prav ljubo. sai vavno po toj poti jc mi^iil da naiprej pridobi živlienja želinoga Tatenbaha za načrte zarotnikov. Zato ie deloval na to, da so čimprej obiskali grofa Tatenbaha v njegovem gradu v Račjem. Bilo je koncem meseca oktobra leta 1660, ko sta se bližali gradu Račje dve kočiji, da se je dvigal prah, ki ga je vlekel močen jug daleč tja črez polje. Ko sta se ustavila vozova pred gradom, je naznanil čuvaj z visokega stolpa prihod tujcev. Zdajci se je dvignil most in skoz široka vrata so potegnili bistri konji voza na dvorišče. V tem trenutku je tudi prihitel grof Tatenbah, ki je iz visokega okna opazoval prihod gostov in jih tudi takoj spoznal. »Pozdravljeni, srčno me veseli,« vzklikne grof Tatenbah, »da ste spolnili besedo. Minulo Je že precej časa, in mislil sem že, da ostane vse le pri besedah. Kaj ne, premilostljiva gospa grofica Zrinjska?« »Kar rečemo, to tudi izpolnimo, to je naše geslo,« odvrne grofica — kajti ta je bila s svo.jim soprogom, bratoma ter konjušnikom Rudolfijem — »to je naše načelo in tega se-tudi vedno držirno.« Nato se grofica nalahno nasmehne tor poda jjrofu Tatenbahu roko, katero on strastno poiinbi. Za trenutek so se uieli njuni po^lpdi f-oHrn je uprla svoje ognjevite oči v Tatenbahove, kakor bi hotela reči: »Ali razumeš, po kaj sem prišla?« Po prvem pozdravu so se podali v veliko dvorano, kjer je grof Tatcnbah takoj dal pripraviti okrepčilo. Po nekaterih splošnih besedah je nanesel pogovor na dogodke v Gradcu o priliki poklonitve deželnih stanov. »No, gospod grof Tatenbah, ali si videl nemške plemenitaše, kako so se obnašali pred cesarjem,. sama ponižnost je bila pred tem mladim vladarjem, ki še nikakor ni izurjen v vladnih stvaroii.« reče grof Frankopan ter izprazni kozarec kipečega Pekerčana. »Sem opazoval,« odvrne grof Tatenbah, »sem sam nemškega rodu, toda tako se vendar nočem ponižati. to ni lastnost našega naroda.« »Vidiš. to je prava beseda, to mi ugaja,« pohvali ga Frankopan, »ponosen, neodvisen: to je moje goslo.« Grofica Zrinjska dregne svojpga soproga I~od mizo z nogo, češ. brat je mppljal vodo na mlin, ob pn^m pa pogleda spodbuievalno grofa Tatrnbaha tor so mu dražostno nnsmehna. T.o-ta ffi 7arn(!»l \n postnl nekoliko nemiren. ko je videl žareč pogled grofice Zrinjske, ki je bila danes posebno dobro razpoložena. »Ali si slišal,« nadaljuje Frankopan, »kako so hoteli potlačiti stare pravice in vpeljati novotarije?« »Slišal sem, kako si se potegoval za pravico,« meni grof Tatenbah, »pogumen sl bil, to mi je ugajalo.« »To je ravno, kar nam je potrebno,« reče Frankopan ves razvnet, »če dovolimo, da nam vzamejo stare pravice, bodo nam vzell še ostalo in nazadnje smo satno osebe, ki nimajo svobodne volje, marveC prikimajo k vsemu, kar se zahteva.« »To ne sme biti, s tem je prizadeta naša Cast,« se razburi grof Tatenbah, »potem je stan plemenitašev doigral svojo vlogo.« »Dobro si jo pogodil, dragi Tatenbah, vrlo si govoril,« ga navdušuje grof Frankopan. »Zato pa čuvajmo in bodimo oprezni, da ne postanemo brezpravni.« »Kako misliš to,« vpraša Tatcnbah. »Je pač labko razumeti,« poseže vmcs grof Peter Zrinjski, »cesar s svojimi dvorjani hoče dobiti vso moč v roke, sedaj na Štajerskem, po- tem še na Ogrskem in Hrvatskem, nam ostane samo pravica, se vdati in molčati. Zato si rnoramo pomagati sami ter se varoyati, da nas ne vprežejo v svoj jarem. Vsled tega še moramo zediniti, da nas najdejo močne, kadar nam hočejo vzeti naše stare pravice. In teh nam ne bodo ugrabili nikdar.« Grof Zrinjski je stisnil pest in oči so so mu jezno zabliskale, videlo se je, kaka odločnost je bila v tem možu. Grof Tatenbah, ki je bil ravno v tem oziru občutljiv, da bi se kršile stare pravice, se je prl teh besedah razvnel, to tem bolj, ko mu je grofica Zrinjska pritrdila z žarečim pogledom. »Vidiš,« nadaljuje Frankopan, »cesar je za sedaj dosegel, da je v navzočnosti nekaj odbornikov prisegel. Ali ni to omalovaževanje nas vseh? Prihodnjič še tega ne bo hotel storiti, in če se hočemo sklicev&ti na prejšnje pravice in navade, se bo reklo: Kaj pravice? To je bilo. Tako bo z nami, porogljivo se nara bodo smejali in rekli: Bili ste gospodje, a sedaj ste služabniki, zakaj ste se vdali?« »Ha, do tega ne pride nikdar,« se razburi grof Tatcnbah in postane ves rdeč v obrazu.