Iz naše vasice
(Pišc Janko Barle XI.
Lakoj onostran ccste od nas so- stanovali Novakovir Takrat Še niso imeli fisedanje risoke, zldane hi&e in stanovali-so v lesenej hižici z majhnimi okni. Dobro se še spominjam onih okenc, skozi katera bi komaj glavo pomolil in katera so bila zagrajena z drobnimi šibicami, kakor kletka, ker je bjla takrat taka navada, da so-si okna prepletali. V hiši je bila ogromna peČ, ki je zavzemala maio ne polovi^o prostora, a okolo po stenali so visele zaraazane in ^artijavele slike svetnikov, slikanih na stekio na jako priprost načiu. Tu sta bila sv. Jurij iu sv. Martin na belih konjili z veličastno grivo; tu je bil ^. Florijan/kateri je gasil ogenj z mnogo večjo golido, nego so bile oue liisiee. ki so gorele; tii sta bili sv. Barbara in sv. Katarina, tii je bila naslikana poslednja sodba z angeljci, ki so imeli tehtnice v rokali, na jednej strani je bil rudeč ogujen pekel z groznimi po-Šastmi, a na drugej rajska nc?besa, naslikana kot velik grad? v katerega so hitele pobožne množioo, tu je bilo še mnogo drugili slik, katerih se pa ne spominjam yež tako dobro. Toda kaj vse to pripovediijem, raje naj povem, da so imeli pri Novakovjh malo večjoga detka oil meue — zvali so ga Tioeta — s katerim sva si bila velika prijatetja, in ravno zaraili tega sem po večkrat dko&tl tja k Nova-kovim, da se z njim malo -poigrain in poskacem.
Tiue je bil morda leto, dve starejisi od mene,   a pasel je tudi on kakor jaz živino, le v tetn sva si bila različna, da je on pasel dva vitoroga vula, dve kravici
      94 
in tri teličke. rekši vsega skupaj sedem repov, a jaz samo naso dobro lisko. Votider mu nisem tega zavidal. Če sva skupaj pasla, kar je bilo prav pogostoraa, vrafal je nekaj časa on živino. nekaj časa pa jaz. Cesto sva žakurila ogenj in pekla, kar sva vže imela; a znal se nam je pridrnžiti še kak drug? tovariš, in potloj je bilo kaj pripovedovati. Posebno Tine, ta jih je znal. Irael je nenaradno bistro glarico, da si je zapomnil vse. kar koli je kdaj slišal, a sližal je ranogo, saj je znala nje-gova babica, ki je po ves božji dan sedela v zapefku in kašljala, mnogo pripove-dorati. Toliko pripovedek in pesnij ui znal nihče v uašej vasi, niti daleč na okolo, kolikor jih je znala stara Novakovka. In kaj bi jih ae znala, saj je sirota vže marsikaj slišala in doiivela. saj je iinela samo dve leti mauje nego devetdeset na svojem sključenem hrbtu, ko sc jc preselila iz tega sveta v tino boljše življenje. Tinfte je imel tedaj dokaj priložnosti muogo lepega slišati iz ust svoje dobre babice.
Po letu je bilo,- to je takrat, ko začno polje rumeneti, ko dozoreva strn; takrat, ko se iiri po vsoj okolioi ugodna voujava pnkošenega in na pol posušenega sena; takrat ko je vsakerau ngodno poscdcti nekoliku v hladnej senei, kcr ga solnce ne boža več tako lahno po licu, kakor v cvetočej vzpomladi. S Tiuetoin nisva bila več toliko skupaj. kakor vzpoinladi in v jeseni, ko jo povsod obilo paše. On jo gonil na občinski pasnik ati pa v gozd, a jaz sem pasfil našo lisko ob mejah. kev je imela tu kaj boljega ugrizniti.
Bilo je lepo, vroče popoludne. Neb6 je bilo čisto, jasno modro, a zrak je kar trepctal od vročine. Peteliu je zeval na dvorišči, kokoši so se zakopale v prah pod svinjakom, a nadležne rauhe so nadlegovale ljudi in živali, Xekje v zrakii je pivkala pivka, ua starej jablani je regetah žabiea in prosila dežja, a v hleru je mukala živina in si želela rtn na sveii zrak, saj jo bilo v lilevn še bolj soparuo. Ni bilo drugafe, odklenil sem Iisko, da-si nerad, in jo pognal na prosto. Komaj prideva z lisko do sosedovib, vže naju ustavi nenavaden prizor. Ciori po vasi je prihajala Tinctova mati vsa objokana in si brisala s platnenim predpasnikom debele solze, katere so jej kapale po nagubanem licu.
—  0 joj, Tine moj, o joj!   Kaj naj počnein sirota broz tebe. o joj?  0 joj kaj si mi napravil ti zlati moj, o joj! —
—  Kaj vani je Novakovka, kaj? — popraševali so sosedje, ki jili je privabilo Djeno upitje ua cesto.
•— 0 joj, uboga kukarica jaz, kaj sera ti storila? Kaj naj poSnem brez tebe, o joj! —
—  Nii, kaj za Boga svetega se vam je ptipetilo, soseda? — vprašali so jo sosedje.
—  Utonil je,  utonil Tine moj,  o joj! — odgovorila je Novakuvka in dalje jokala. Drugi 80 nam poredali vei.  Tine je bil odnesel takoj po kosiln vrečico v mlin, a ker je bila huda vroiina, liotel se je malo ohladlti in se ie\ kojsat, ali v svojo nesrečo baš tja na vir, kjer je reka Kolpa najglobokeja.   Oni np6žar" (kjer voda požira) poteguil je vže vcfi Ijndij, že celo nekoliko živine vase.   Tine je bil dober plavac in fa zavest ga je morda opogumita,  da je  plaval  na  ono nevarno mesto, kjer je kar izginil pod vodo in se ui vei pokazal na povrtje. Torni^eTi otroci so baš takrat prignali pujcke kopat na Kolpo,  videli so,  kako je f ioe izgioil, in ker se Di ni6 yei pokazal,  povedali so to domov gredii Novakovki, katera je na-
birala n^vojn^reaSn za svinje. Norakovka ni hotela tega preeej vorojcti, a ko   ' so otroci le zatrjevali,   odiutela je tafcor srna na Vir,  kjer sta jo skoraj Tinetova obleka in vretica, kateri sta na bregu ležali. preprifiali o žalostnej resniei. Uboga - mati!
Sosedje so se pvecej napotili Tineta iskat, ali niso ga našli. Še le tretji dan ga je rrgla voda sama na snho tam pod otoškira mlinom. Princsli so ga v quhi zavitega k Novakovim. Komaj sem izpozinvl svojega prijatelja. Liee mu je bilo blcdo, bledo in npadlo, v dolgih laseb se mu je držalo nekoliko vodnih evetic in dručja, a tudi ribe so ga vže začele glodati. .Tokala je vsa vas, jokal sem tudi jaz. Kaj ne bi, bi] je jedinec, a dober in pošten, kolikor ga jt1 biJo. Pae Disem inisli), ko sva se tolikokrat Teselo igrala na paši io si pripovedovala pripovedke, da bode tako zgodaj našel smrt v šumočih valovih, srebropene K61pa. Ubogi moj Tine! —