Poštnina plačana v gotovini. Leto IX., št. 18. („jutro" XIX., st. iooa> Ljubljana, ponedeljek 2. maja Upraviuštvo: LJubljana, Knafljeva & — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova uJL — Tel. 3492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baum-ea rtnerja. Ponedeijska Izdaja »življenje in svet** Cena 2 Din Uredništvo: ' Ljubljana, Knafljeva tO. 5. Telefon St. 3122, 3123 3124, 3125 in 3126 Ponedeijska izdaja »Jutra« iznaja vsak ponedeljek zjutraj. — Naroča se posebej m velja po pošti prejsmana Din 4.-, po raznašal-cib dostavljena Din 5.- mesečne. Maribor Grajski trg št. 7. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uL 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. OSNOVE VOJAŠKEGA SODELOVANJA FRANCIJO IN ANGLIJO zapadni velesili bosta popolnima izenačili svojo oborožitev, da basta tvorili povsem enotno obrambno silo Pariz, 1. maja. d. Potek posvetovanj francoskih in angleških državnikov v Londonu je zbudil veliko zadovoljstvo v vseh političnih krogih brez razlike Vsi listi vidijo v njihovem rezultati pomembno jamstvo za ohranitev miru v Evropi. Predsedniku republike Lebrunu je včeraj min. predsednik Daladier obširno poročal o londonskih dogovorih Pozornost je zbudilo v javnosti tudi dejstvo, da je istočasno zunanji minister Bonnet sprejel francoskega poslanika v Beogradu Bru-gera ter češkoslovaškega poslanika v Parizu Osuskega in ju informiral o londonskih razgovorih. Čeprav je bil londonski komunike o razgovorih francoskih in angleških državnikov sestavljen previdno, da ne bi izzval razburjenja na nobeni strani, smatrajo vendar v Parizu, da pomeni po svojem bistvu mnogo več, kakor bi se moglo sklepati na prvi pogled iz besedila samega. Posebno poudarjajo izjavo, da bosta Francija in Anglija razvili svoje dosedanje sodelovanje »ne samo zaradi obrambe svojih skupnih interesov, temveč tudi zaradi obrambe onih idealov narodnega in mednarodnega življenja, ki vežejo obe državi.« Dejstvo je, da ni bilo doslej še v nobeni francoski in angleški izjavi tako jasno poudarjeno, da se bosta obe zapadni velesili zavzeli za načela, ki predstavljajo osnovo njune državne ureditve. Prav tako poudarjajo tudi značilno izjavo komunikeja, da je bil dosežen splošen sporazum o akciji za »miroljubno in pravilno rešitev« vprašanja srednje Evrope. Poudarek komunikeja, da se mora ta rešitev izvesti pravično, smatrajo v Parizu kot uspeh teze, ki so jo zastopali francoski zastopniki. Dasi so Angleži zastopali stališče, da se zaradi zapletljajev v srednji Evropi ne sme skaliti mir, je bilo končno določeno, da bodo delali za ohranitev pravičnega miru. Kar se tiče za prihodnje tedne napovedanih razgovorov med zastopniki francoskega in angleškega generalnega štaba, v katerih bodo določili podrobnosti o fran-cosko-angleški oborožitvi, se je zvedelo iz zanesljivega vira, da bo njihov predmet naslednje: 1. Določitev področij, ki bodo dodeljena francoski in angleški vojni mornarici. Francoska mornarica naj bi prevzela kontrolno službo na Sredozemskem morju, v Sueškem prekopu in na Rdečem morju, angleške vojne ladje pa bi izvrševale kontrolo na Atlantskem oceanu in Severnem morju. 2. Osnovanje ogromne skupne rezerve pogonskega materiala, zlasti nafte in bencina za letala, tanke in druga bojna sredstva obeh držav. Ta pogonski material naj bi se po večni zbral v Franciji, Anglija, pa bi prevzela prva plačila. Razdelitev stroškov na obe državi bi se izvršila šele kasneje. 3 Francija bo rezervirala na svojem ozemlju za angleško letalstvo celo vrsto letalskih oporišč z vsemi potrebnimi napravami. Vzdrževale jih bodo francoske vojaške oblasti v polni pripravljenosti, da bodo Angliji vedno na razpolag:* za primere potrebe. 4. Francija in Anglija bosta izmenjali med seboj modele raznih tipov letal, da bi se omogočilo izenačenje bodoče proizvodnje letal in da bi mogli obe državi uporabljati in izdelovati enaka letala na veliko. 5 Anglija naj bi imela v pripravljenosti več eskadril brzih bojnih letal ;Bri-stol« za skupen nastop s francoskim letalstvom v resnem primeru. 6. Preučevalo naj bi se možnosti uporabe tankov istih tipov ter topov enakega kalibra v angleški in francoski vojski, Kar naj bi omogočilo obojestransko pripravljenost vojn h sredstev za skupno uporabo in njeno razširjenje. V službi miru Pariz, 1. maja. d. Zunanji minister Bonnet je zastopniku »»Intransigeanta« izjavil o pomenu londonskih posvetovanj med drugim: , • Z angleškim min. prdesednikom in zunanjim ministrom smo razpravljali na štirih sejah v duhu sodelovanja in zaupanja' polnega prijateljstva. Daladier in jaz sva našla pri min. predsedniku Chamberlainu in pri lordu Halifaxu največje razumevanje za francosko stališče, ki sva ga odkrito obrazložila. Izredno me je tudi zadovoljilo, ker sem videl, da sta francoski in angleški tisk soglasna v ugotovitvi, da predstavljajo francosko-angleške pogodbe, ki pomenijo novo etapo v razvoju dogodkov, popolno solidarnost obeh držav, ne samo za obrambo skupnih interesov, temveč tudi velikih idealov, ki jih gojita naša dva naroda. V Parizu obstoja v resnici vidno zadovoljstvo z rezultati, ki so bili doseženi v Londonu. Iz neprikritega optimističnega razpoloženja v francoski javnosti se more videti, da je bila dobljena zopet nova bitka za mir. Londonski obisk pomeni za Da-ladierjevo vlado velik uspeh. Daladier je govoril pred angleškimi državniki kot vojni minister in — lahko se reče — tudi kot vrhovni šef generalnega štaba. Zato so bili londonski razgovori v vojaških zadevah velikega pomena, podrobnosti dogovorov pa bosta določila oba generalna štaba prihodnje tedne. Država z najmočnejšo vojno mornarico na svetu se je zvezala z državo, ki ima najmočnejšo vojsko na svetu, pravi »Intransigeant« v svojem komentarju o Ion donskih razgovorih. Tudi združitev obeh letalskih sil jamči v zadostni meri za letalsko obrambo. Pri londonskih razgovorih je prevladalo naziranje, da močnega ne napadajo, temveč se skušajo z njim sporazumeti. Francosko-angleška zveza prinaša največjo koncentracijo sil, ki je bila • kdaj v službi miru. Gre za to, da se'na tej podlagi zgradi nova Evropa, in v Londonu so v teh zgodovinskih dneh postavili temeljni kamen za to novo zgradbo. Dejstvo je tudi, da sta Daladier in Bonnet izrecno vztrajala na svojem stališču glede Češkoslovaške ter obstoja tudi popoln razlog za domnevo, da jima je v tem pogledu dalo naziranje angleških državnikov povod za optimizem. Osnove za pogajanja z Nemčijo London, 1. maja. d. Angleško-francoska akcija za mirno rešitev češkoslovaškega vprašanja se bo morda pričela v kakih 14 dneh in sicer šele po povratku nemškega kancelarja Hitlerja iz Rima. Med tem bodo to vprašanje podrobno proučili, pri čemer bodo služile kot podlaga: 1. Spomenica češkoslovaške vlade o na-:merav3"em manjšinskem statutu in njeni notranji politiki, 2. Daladierjeva spomenica ter njegove izjave, kakor tudi francoskega vojnega ministra o nevarnosti kritičnega položaia. 3. Do^edania namigavan.ia nemške vlade o njenih načrtih in namerah na podlagi tolmačenj angleškega in francoskega poslanika v Berlinu. 4. Več ali manj Henleinove izjave od pretekle nedelje. Gotovo vlogo bodo imela tudi stališča Poljske in Madžarske ter Jugoslavije in Rumunije, ostalih dveh članic Male antan-te. Namen omenjene diplomatske akcije bo pregovoriti Nemčijo, da se odpove oboroženi rešitvi obstoječega vprašanja. Češkoslovaško pa za primerne korake v interesu miru. Vodstvo v tej diplomatski akciji bo prevzela Anglija, za katero se bo podajal v Berlinu njen poslanik, dočim bo v Pragi nastopala kot svetovalec Nemška vlada bo opozorjena, da se z kakim desinteresira-n.iem Anglije ne more računati, ker hoče Francija zavarovati neodvisnost Češkoslovaške, Anglija na mir, in ker bi se pojavila neposredna nevarnost vojne, če bi se ne našla mirna rešitev. Anglija bo skušala, najti primerno podlage za pogajanja med Praeo. H°n!einom in Berlinom, vsekakor pa je dejstvo, da je mogoča rešitev Derečih vprašanj samo v okviru nedotakljivosti suverenosti češkoslovaške republike. V Londonu tudi vedo. da mora pri tem igrati gotovo vlogo glede na svoj zemljepisni in politični položaj nove velesile tudi Poljska, ki bi mogla biti največiega pomena za gospodarske odnošaje s Češkoslovaško ter bi lahko mnogo prispevala k ureditvi razmer z razumno politiko v manjšinskem vprašanju. Kar se tiče Madžarske poudarjajo, da bo morala oprezno izbijati Berlin, 1. maja. br. Direktorij Državne banke je odredil, da morajo vsi nemški državljani najkasneje do 20. maja na predpisanih tiskovinah pri«viti vse svoje terjatve v inozemstvu, neglede na to. ali so bile do-sedaj že prijavljene ali ne. Za Avstrijo ta odlok ne velja. Francosko-italijanska pogajanja Pariz, 1. maja. AA. Francoski zunanji minister Bonnet je sprejel italijanskega odpravnika poslov ter ga obvestil o poteku razgovorov v Londonu. V prisrčnem razgovoru je francoski zunanji minister izrazil predstavniku Italije svojo željo, da se Čimprej začne z razčiščevanjem in ureditvijo odnošajev med Francijo in Italijo. V Rimu pa sta se danes popoldne sestala zunanji minister grof Ciano in Blon-del. Sestanek je trajal nad eno uro. Mero-dajni krogi zatrjujejo, da je sestanek potekel v veliki prisrčnosti. Z italijanske strani izjavljajo, da je v interesu samih razgovorov — kakor je bilo to tudi o priliki italijansko-angleških razgovorov — da se ohrani popolna diskretnost. Isto stališče zastopa tudi francoska vlada. Dodajajo pa še, da prekinjenje pogajanj, do katerega je pri šlo zaradi obiska italijanskega zunanjega ministra Ciana v Tirani in zaradi bližajočega se Hitlerjevega prihoda v Italijo, ne bo imelo hikakega vpliva na nadaljni normalni potek razgovorov. Rimski listi o tem sestanku ne objavljajo nikakih komentarjev. Samo »Mesaggero« piše, da bo sporazum dosežen še pred sestankom Društva narodov. Jutri bo imel italijanski zunanji minister Cianp nov sestanek s francoskim odpravnikom poslov Blondelom. glede na svoje stališče med raznimi vabami in nevarnostmi. Interesi Rumunije kot prehoda iz Češkoslovaške do Črnega morja in rumunske meje prihajajo prav tako močno v poštev. V ostalem kažejo vsi znaki, da se _ je , Chamberlainu posrečilo zavzeti prevladuio- ; če stališče v zunanji politiki antante. Nje- i govo načelo je bilo od prvega dne po Ede-novem odstopu, da je sporazum zapadnih sil z Italijo pogoj za vsak nadaljnji uspeh. Ta cilj je zahteval od angleške javnosti, kakor tudi od francoske vlade mnogo žrtev. ki se kažejo predvsem v priznanju aneksije Ab°s;nije in ohranitvi dosedanje španske politike. Francija je na sedanji konferenci v Londonu doprinesla to žrtev do zadniega, za k^r je prejela protiuslu^o v poglobitvi voiaškega sodelovanja z Anglijo To ie na drugi strani Daladierja oja-čilo v notranjem političnem pogledu, kar pa bo. kakor upa. odškodovalo francoski narod za seHnriio rešitev špan^k^a vprašanja in ureditev odnoša^v z Italijo. Kar se tiče ppkta z Rusiio. Chamberlain sicer priznava niegovo vrednost za vzhodni evT-op=ki poTožai in varnost Francije, pričakuje pa. kar ie tudi noissnil. da se mo-raio v vprašanih anfi^šk^-^^n^n^Vf3®?) co-delovania vpoštevati an<*Wke ž°lie glede na zemliepicne in politične razmere Amerika gradi nove vojne ladje Wa shington, 1. T.aja d. Predsednik Roo-sevelt jc poslal kongresu pismo, v katerem zahteva, naj za 1.1988 odobri naknadne kredite1 25,997.000 dolarjev za pomorsko oborožitev. Vsoto 5 milijonov bi porabili za dve novi oklopni križarki, ki bi nadomestili dve zastareli križarki. Vseh skupaj bi zgradili -6 novih oklopnih križark, izmed katerih dve že gradijo, dve pa sta določeni v gradbenem programu za 1.1938. Razen tega pooblašča pomorski proračun, ki ga proučuje sedaj senatni odbor, vlado, da lahko zgradi tri oklopne križarke po 450.000 ton. Papež se je umaknil iz Vatikana Vatikan, 1. maja. d. Papež je včeraj popoldne odpotoval v svojo poletno rezidenco Castel Gandolfo. Z njim je odpotovalo več vatikanskih dostojanstvenikov ter tudi njegov telesni zdravnik Zaradi odhoda papeža iz Rima skoro ni mogoče misliti, da bi prišlo do njegovega sestanka s Hitlerjem, ki so ga zadnje čase mnogi napovedovali. V Vatikanu izjavljajo, da je odvisno od vremenskih razmer ob koncu poletja, koliko časa bo ostal v Castelu-Gan-dolfu. Vsekakor je gotovo, da se papež v doglednem času ne bo vrnil v Rim. Smrtna nesreča albanskega poslanika Rim, 1. maja d. Albanski poslanik Dža-fervila se je na poletu iz Tirane v Rim smrtno ponesrečil. Letalo se je vračalo v soboto iz Tirane proti Brindisiju s poročnih svečanosti kralja Zoga. Z letalom je potovalo po nekaterih vesteh 15 potnikov, po drugih pa 19. Podrobnosti še niso znane ter z nestrpnostjo pričakujejo objavo uradnega poročila. Minister Jankovi« pri A. Rosenbergu Berlin, 1. maja d Včeraj je bil v hotelu »Adlonu« na čast podpredsednika JRZ ministra Jankoviča, banket, ki . ga je priredil Hitlerjev zaupnik Alfred Rosenberg. Poleg ministra Jankoviča so se udeležili banketa tudi jugoslovenski poslanik Cincar-Marko-vič s poslaniškim osobjem, minister Darre, šef štaba SA Lutze. šef nemške državne policije Himmler in državni tajnik Kor-ner. Popoldne je ministra Jankoviča sprejel minister Rudolf Hess. Namen rimskega sestanka Praga, 1. maja. d. Češkoslovaški tiskovni urad je objavil po informacijah z dobro poučene nemške strani naslednjo vest.: Obseg in sestava spremstva kancelanja Hitlerja na njegovem potovanju v ItaHio ee moreta, kakor sovore v tukajšnjih političnih krosih, vsesikozi smatrati, kot dokaz, da namen obiska v Rimu ni samo reprezentativnega značaja, vendar pa se tudi ne more smatrati, da bo sestanek kancelarja Hitlerja z Mussoilinijem prinese! kaka presenečenja ali ce.lo senzacije. Obojestranski odnošaji so bili razčiščeni z berchtesgadenskim protokolom meseca septembra leta 1936 Ln so se na tej podlagi dovolijino obnesli, zaradi česar skoraj ni mogoče pričakovati novih pogodb ali dogovorov. Da bodo ob priliki tega ob^a obravnavali v Italiji razna pereča vprašanja, se seveda more z gotovostjo pričakovati. Gotovo vlogo bodo pri tem igrali špansko vprašanje položaj na Sredozain--ikem morju po amg^ko italijanskem sporazumu. pa tudi rezultati angleško-fran-coskih razgovorov. Vendar pa prevladuje mnenje, da nemško-italijanski razgovori ne bodo imeli otnega močno poudarjenega vojaškega ali sploh politično vojaškega značaja, kakor se je pokazala pri londonskih razgovo rito. Kakor ee čuje, so na nemški im italijanski strani odločeni prirediti bližnji sestanek nemških in italijanskih državnikov v Rimu kot nov prispevek k pomirjenju Evrope. Cirilmetodarji na grobu kralja Uedinitelja Včeraj se Je poklonilo grobu kralja mučenika m Oplencu nad 500 Slovencev in Slovenk beograd, 1. maja. Davi ob 7. je prispelo v Zemun 6 posebnim vlakom iz Ljub'jane 530 čdanov in članic \iseh slovenskih podružnic sv. Cirila in Metoda. Vlak je imel nekaj zamude. Po kratkem postanku in pozdravu zastopnikov beograjske slovenske kolonije, je vlak odpeljal dalje, ne da bi postal v Beogradu v Mladenovac, odkoder so se slovenski izletniki odpeljadi v treh skupinah z avtobusi na Oplenac. Na Oplenac *o pri. speLi okoli 11 dopoldne ter takoj odšli v cerkev sv. Jurija, kjer so se poklonili kripti grobu pokojnega kralja Mučenika s tiho molitvijo. Prvomestnik družbe sv. Cirila in Metoda inž. Mačkovšek je položili na grob lep srebrn venec, na oegar posameznih listih so vrezana imena vseh podružnic CMD. Obenem so prižgali na grobu 3.5 kg težko in skoro 2 m dolgo svečo. Po svečanosti v kripti so si ogledali cerkev in raznje njene zanimivosti. Pred cerkvijo so se skupno fotografirali, prvomestnik inž. Mačkovšek pa ie imel ob tej priliki na vse prisotne nagovor, v katerem ie poveličeval neminljive zasluge viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja za zedinjenje jueoslovenske domovine ter poudarjal simboličen pomen Oplenca za ves jugoslovenski narod. Po ogledu okolice kraljevega posestva in ol»edu v hotelu, so se vrnili v Mladenovac, nato pa s posebnim vlakom v Beograd, kamor so prispeli ob pol 20. Na beograjski postaji so se zbrali k sprejemu vsi beograjski Slovenci in zastopniki mnogih beograjskih organizacij in ustanov, ki so jih prisrčno sprejeli. S postaje so odšli v posamezne hotele- po kratkem oddihu pa so imeli v domu Zveze nabavljalnih zadrug skuipno večerjo, ki je potekla v prijateljskem razgovoru z beograjskimi Slovenci. .Jutri si bodo ogledali razne prestcilniške zanimivosti, zlasti muzej kneza Pavla, vojni muzej. stari dvor iin drugo. Posebno odposlanstvo kakih 30 članic družbe sv. Cirila Ln Metoda, za-itopnic vseh njenih podružnic, bo sprejela Nj. Vel. kraljica Marija v posebni avdijenci. Po ogledu beograjskih zanimivosti bodo jutri oko'i polnoči odpotovali nazaj proti Ljubljani. Kakor izjavl jajo slovenski izletniki, je vož-. nja potekla povsem zadovoljivo in v nalep-' sem razpoloženju. Grško-turška zveia Slovo predsednika in zunanjega ministra turške vlade od Aten Atene, 1. maja. d. Predsednik turške vlade Dželal Bajar in zunanji minister Ruždi Aras, ki sta bila na uradnem obisku v Atenah, sta snoči odpotovala v Solun, kjer sta dopoldne obiskala hišo, v kateri je bil rojen predsednik turške republike Kemal Ataturk. Po ogledu raznih drugih zanimivosti sta prisostvovala sprejemu v turškem konzulatu, ob 11. pa sta odpotovala v Ankaro. Turškima državnikoma, ki sta se mudila v Atenah zaradi razširjenja gr-ško-turškega sodelovanja, je priredilo prebivalstvo tako v prestolnici kakor v Solunu velike prisrčne manifestacije. Sinoči ob 19. je Dželal Bajar sprejel grške in tuje novinarje ter jim izjavil: Prišel sem v Grčijo, da, kakor znano, podpišem s svojim tovarišem dr. Ruždijem Arasom turško—grško pogodbo, ki pomeni okrepitev prijateljstva med Turčijo in Grčijo, pa tudi, da obiščem našega velikega prijatelja, predsednika grške vlade Me-taxasa. Predvsem sem grškemu narodu prinesel prisrčen in bratski pozdrav vsega turškega naroda. Svoj obisk v prestolnici zavezniške države bom ohranil v ■ vednem spominu. Ves čas svojega bivanja v zavezniški državi sem imel priliko videti brezhiben red in vidne znake vedno večjega blagostanja. Ce bi hotel opisati vse. kar sem videl na Grškem, bi mogel reči na kratko, da sem videl v njej veliko blagostanje. S svojega obiska odnašava živo sliko, ki se izraža v bratski turško-grški zvezi. Sporočite vsemu grškemu narodu našo zahvalo 7.a velikodušno eostoljublje, ki sva ga našla na grških tleh. Matineja ob 14*15 uri Danes nepreklicno zadnjikrat velika plesna in muzikalna revija BROADWAY MELODY KINO MATICA Cene Din 3.50 — 6.50 Prvi maj v ČSR v znaku narodne sloeg Praga, 1. maja. h. Današnja prvomajska proslava je potekla tako v Pragi kakor po vsej republiki docela mirno. Tudi v nemških okrajih, kjer je bila dovoljena, je minil dan v popolnem redu brez vsakršnih incidentov. V Pragi je bila proslava tako ogromna, da ne pomnijo tolike udeležbe že izza prevratnih časov leta 1918. Na Vaclavskih Namestjih se je zbralo okoli 100.000 ljudi. Ob pol 10. dopoldne so prispeli na Vaclavske Namestje iz posameznih okrajev prvi sprevodi manifestantov, do pol 13. pa je bil ves prostor daleč na okoli nabito poln. Pri častni tribuni so tvorili častno stražo legionarji, Sokoli. Orli, narodna garda, skavti in razne druge organizacije. Na častni tribuni so se zbrali zastopniki vlade, zastopniki parlamenta in predstavniki raznih organizacij in ustanov. Ob pričetku proslave so združeni pevski zbori odpeli Husitski koral, nakar je govoril praški primator dr. Peter Zen-kel, ki se je v svojem govoru spominjal veličastnih manifestacij ored 20 leti ob ustanovitvi češkoslovaške republike. Ogromna množica mu je posebno burno pritrjevala, ko je poudarjal, da so Ceho-slovaki vedno pripravljeni braniti do zadnje kaplje krvi svojo svobodno domovino. Po njegovem govoru so zapeli Sveto-vaclavski koral in majsko himno. Kakor je bilo že rečeno ni bilo na majskih proslavah nikjer nobenih incidentov, kjer so bile dovoljene. Le v Opavi. kjer proslava ni bila dovoljena, so skušal' mlajši pristaši Henleinove stranke snoči demonstrirati, vendar pa jih je policija razgnala. Ko so hoteli nocoj ponovno manifestirati, so jih razgnali Cehi in nemški socialni demokrati sami. V ostalem je vladal po vsej republiki popolen red. Bučna proslava v Nemčiji Berlin, 1. maja. AA (DNB) V Nemčiji so proslavili prvi maj kot državni praznik. Na olimpijskem stadionu je bil naj-prvo defile hitlerjevske mladine pred Hitlerjem. Sledila je slavnostna seja kulturne zbornice v Krollovi operi, kjer je govoril minister dr. Gobbels. Seji so prisostvovali Hitler, vsi ministri in številne ugledne osebnosti, kakor tudi člani diplomatskega zbora na čelu s papeškim nuncijem Višek današnjih svečanosti so bile manifestacije v Lustgartnu. kjer so postavljali mlaje, ki so jih prinesli iz Avstrije. Slavnosti se je udeležil na čelu. večje deputacije tudi avstrijski pokrajinski namestnik Seys In-quart. Dr. Ley je kancelarju Hitlerju sporočil pozdrave nemških delavcev, nakar je spregovoril Hitler, ki je v svojem govoru poveličeval uspehe narodnosocialističnega režima. Izrazil je prepričanje, da bodo v nekaj letih rešena vsa vprašanja, ki do-zdaj še čakajo rešitve. Zvečer je bila velika baklada. Avstrijska plebiscitna kolajna Berlin, 1. maja. d. Za prvi maj je kance-lar Hitler izdal odredbo, s katero se ustanavlja kolašna v sipomin na glasovanje 13. marca kot znak njegove zahvale za zdruiiiev Avstrije z Nemčijo. V Franciji vse mirno Pariz, 1. maja AA (Havas) Prvi maj so v Parizu proslavili na zelo dostojen način. Nikjer ni prišlo do kakšnih incidentov. Na Francoskem danes listi niso izšli, razen fašističnega »Aktion Francaise«. V Belgiji Bruselj, 1. maja. AA. (Havas). Belgijski socialisti so danes proslavili 1. maja. Bila je prirejena velika manifestacija delavstva. Govorili so zbranim množ:cam voditelji bel-gijsk'h socialistov, med drugim tudi Vam-lervflde. Italija ima sedaj 106 podmornic Rim, 1. maja. o. Državni podtajnik za vojno mornarico admiral Cavagnari je te dni objavil podatke o italijanskem pod-morniškem brodovju. Italija razpolaga sedaj s 106 podmornicami, sposobnimi za plovbo nele po lokalnih morjih, nego tudi po Oceanu. S tem pa se italijanski gradbeni program glede podmornic še ni zaključil. Podatki o podmornicah, ki jih nameravajo še zgraditi, niso bili objavljeni. Pol stoletja ie deluje CMD, iarujmo še za pol stoletja! »JUTRO«. pone<9eTfs!» fofajs S Ponedeljek, 2. V, 1938. SAMO ŠE DANES OB 20.30 URI Mayerling in Metropolitan KINO MOSTE«— Celjski kulturni teden se je začel Celje, 1. maja V mali dvorani Celjskega doma. kjer je nameščena domaČa umetniška razstava slik in k pov. se je zbralo danes dopoldne lepo število odličnih goirtov in zelo mnogo občinstva. da prisostvuje otvoritvi Celjskega kulturnega tedna kot Drve velike revije celjske slovenske kulture. Predsednik odbora CKT celjski župan g Mhelčič je pozdrav1] navzočnega bana M Natlačena predstavnike posameznh veroizpovedi. predsednika uoravnegrs sodišča dr Likaria. predsednika okrožnega sodišča dr Vidoviča. komandanta mesta polkovnika Miljkov;ča polkovn;ka Defaria kot zastop-n>ka komandanta 39 p. p. in ostale predstavnike obla?tev in društev Med drugimi so bili navzočnf tudi skladateHa Risto Sa-v:n in dr Anton Schwab. slikar France Tratn;k in kulturni urednik »Jutra« B Borko Predsednik CKT ie nrečita' brzojavne pozdrave Zveze kulturnih društev notranjega ministra dr Korošca, prosvptnogra mi. nistra Mas-araševiča »n ^f^a liubliannke prosvetne uprave prof Sušnika ter pismen po-zdrav pesnika Otona žuoančča Od otvoritve CKT ie bilo poslan;h več brzoiavk med ni'mi vdanosti brzojavki Ni Vel kralju Petru TT in V'9 knoni nampetniVu Pavlu ter pozdravna brzojavka predsedniku vlade. Celjski oktet je zapel državno himno v slovenskem jez ku nato pa je predsednik CKT očrtal pomen 'n namen Celjskega kulturnega tedna, se zahvali) svojim sodelavcem m otvoril kulturni teden Celjski oktet je učinkovito zapel Schwabovi »Slanico« in »Večer na moriu«. Udeleženci so si ogledali ob'lno likovno razstavo nato pa izredno zanimivo razstavo celiskega slovenskega tiska. ki ie nameščena v dvorani Mestne hranilnice. V ponedeliek ob 19.30 se bo pričelo v mestnem gledališču gostovanie ljublianske opere. k: uorizori narodno opero sav'njske-ga rojaka Rista Savana »Matiio Gubca« Za opero vlada zelo živahno zanimanje Ne-kai vstopnic za sedeže je še na razpolago v Goričarievi knjigarni Mnoge celjske tvrd ke so ured:le svoie izložb* v stilu CeHskega kuitnrneea tedna V nekaterih izložbah so razstaviiene redke in dragocene zanimivosti i? oeUske zgodovine, ki zbujajo splošno pozornost Celje ie lahko ponosno na svoi kultura* teden ki ie sl'ka pomembne seljske misHe v zp-odovin5 slovanske narodne kulture in nienega oozifvnega uveliavliania in izživ-'iania v (Vlrvl-rri iiicAclnvoraU«» aViiTvno«t.i I LJUBEZEN IN VIHAR V V"F|T F-vn MT> TORNADO KINO MATICA ob 16.. 19.15 in 21.15 ur' Obmejni vinogradniki so zborovali i Maribor. 1 mara V banovinfki vinarski tn «adiar«k' šo' je bil dopoldne redn občni zbm marbor ske podružnice Vinarskega društva Vodi jja ie podružničn' predsednik dr losip Kronvogel Izčrpno poslovno por'»čilo ie podal strokovni učiteli g Pečovnik Dru štvo je delalo na io. da se zniža rr.išaru-s na vino. da se obnove vinofiridi za Kar je bila dana na razpolago vsota enega m' lijona dinarvesa »ličnega zavoda Ravnatelj Pnol je v zvezi s tem vprašan'em po'asnil da si ba-mvma prizadeva ohraniti *n ustanovo Če oa to ne pojde se bo s4cusala ustanoviti irevesnica in trsnica na posestvu sedanjega Račjega dvora, ki ga ie bita kupila ba novma Naslednji govornki so naglašali nujno j>otrebo zadružnih kleti. k. so prvi pogoj za uspešno vrovčevanje našega vina. ker je le tako mogoče oskrbovati kupce skozi vse leto z ksU kvaliteto 'r> vrsto vina. Ormoški delegat je menil, da bi lahxo banovina zgradila nekaj takšnih kleti, ker dobi letno nad 18 milijonov dinarjev od trošarin«. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika dr. Josip Kronvogel za jjodpredsedrvi-ka Avgus* Schwairzbach iz Bwtnce, za tajnika m blagajn tika Vinko Dmc. za odbornike pa Josip Zabavnik, Franc Pavlinič. Leopold Čresnar Anton G»mec. Ludvik Fili-pič. Miha Zidanšek ir. kletarski nadzornik Franc Vojsk Za delegate sc bili izvoljeni Anton Godec, Konrad Pečovnik, Janko Šmarčan. Franc Pavlinič in Ludvik FUiptč. Železniška nesreča brez hujših posledic Litija 1 maja Davi malo pred sedmo j« vx»il skoz: litijsko no^taio diretni tovorni vlak iz Ljubljane proti Zidanemu mo&tu. Ob prevozu skozi postajo Da se je začul nW>atn «M>ot Službujoči prometnik g. Viktor Lanr ie ot»a-zil. da se ie iztiril eden izmed vagonov, telefoniral ie takoi Hužbuiosemu kretniku. ki ie dal ustaviti tovorni vlak na koncu uo-sta :e Kmalu se je poiasnda vsa nesreča. K tovornemu v.lnku je bil priklenjen bolgarski vagon ki se ie vračal z garnituro iz Nemčije. Med tem ko je bil bogarski vagon p>a zen. sta bila prednjii in zadnji vason težko naložena Na ovinku pred litrsko postaio k> začeli zavirati vlak. pri tem pa ie vrglo pra zen bolgarski vagon s tira. Nekaj časa te te kel izven tira kar poleg ostalih, a nato ,o ga orani prevrnili. Vagon ie dobil hude po škoibe' šunk: so mu odhMi osi in pokvari1' kolesie pa tudi estali deli vagona so p<-škodovuni. tako da ie ves vagon neraben Le sreči ie pripisati, da ni iztirjeni va gon prevrgel £e ostalega vlaka Potem b bila materialna škoda mnogo večja V nevar noe bil na nem vozu. Ko ie opazil nezgodo ie datal t a vožnii .^k^i našo poitato rK>T>hne /.nake Ko so na savski strani naše postaje usta vili viak bolgarski vagon oliklopili nato pa s precejšnjo zamudo nadaljevali vožnjo Odskaku oči vagon je bil pokvaril do! proge Kako uro po nesreči je privozil v našo co-stajo reševalni wlak iz L.iubliiane ? žerjavom. Vsa reševalna dela so bila izvršena pod vodstvom e inž Stanka Šubiea Delavci so imeli ves dan rtevolj dela da so o-istranili nevšečmo=ti. ki jih ie povzročilo iztirjen je. Nenadna smrt mladega zdravnika Novo Celje, 1. maja V bolnici za duševne bolezni v Novem Celju je danes dcpoldne po kratki, hudi boezni iadiharl dr. Boris Krištof, vršilec dolžnosti apranika zavoda, star komaj 32 let. Z njim odhaja ii ž'vlienja eden najbolj s-mntičn;h in tale>-tiranih predstav-kov mlade adravnišike generacije a težko zaruho ie z n-Je^vo ^^^bei utr- I pela psihiatrija, od katere se je komaj preti neka] mesac poaovil tudi eden nje-?ov:b orvih učiteljev univ. prof dr. Alfred šerko. Or Bori3 Krištof je bil po rodu iz Ljubljane. kjer še ž;v? n-^-^va mati vdova. Njeg^ov oče je bil pcgtni nrmežčenec. a "•ep-av le druž na živela v skromrrh razmerah so ?e s*ar§i s skrbnim de'om In vzgojo potrudili. da otrokom pripravijo Hm lepšo cesto v življenje Eden izmed 9;nov je odvetnik v R"<*-ovloci Borts pa n je po končanih gimnazijskih Študijah posvetil medicini. Prve izpite je na-pravil na fakulteti ljubljanske univerze, kjer se je v žavljenaki šoli univ. pro(. dr. Janeza Plečnika nabral poleg temeljnega strokovnega znanjja tudi jasnih razgledov in trdne duhovne epore za delo in kario:o. Na umiver-zo ie n^flei kot m ren skromen srčno dober ta resno ambiciozni fant, kakršni dajejo najboljši material naraščaju v akademskih pokiicih, a posebej še v zdravniški panogi, ki mnogo bolj kakor druge z nstvene stroke terja od človeka »vet^rem lern^t^ -n ^'rrmo-i^oo* duha T z Ljubljane je šel v Innstbruck, kjer je pred >ti k—>r Službo- val je nekaj časa na kirurškem oddelku splodn« bonice v Ljubljani, leta 1934 pa V t-r-1 Tv-prnpiV*,- v fj^nr^ Oplje Za SVO^O stroko si je izbral psihiatrijo, ki se jI je pasvetil z vso uušo P ed ne'ta.i leti se je poročil, v srečnem zakonu g soprogo se mu je rod.ila hčerka ,ki je bila njegova življenjska rados* in ^krb. Ko se je nedavno isTp-a.7i-rlo mo?ti upravnika „'ie bilo niprnu p^veir^e-no v^^Htvo z^vr-ia. Z vso vnemo se je pripravljal na 'znit iz specializacije in §e o-ed dnev1 se ie v študijske ramene mudil v umobolnici na Poljanah Ko se ;e vrnil v Novo Celie ^e obolel a bolezen se izprva ni zdela nevarna Pa se je pridruž iš zavratna plu>čn ca in po kratkem trpljenju ga je smrt iztrgala i2 dela in življenja številni prijatelji in znanci, ki jih je mel pokoin'k v vseh krogih naše javnosti in posebej še v vrstah izobražene mladine bodo ohranili dr Borisu Krištofu časten spomin Hugo prizadeti rodbini naše iskreno sožalje' Smrt zglednega nacionalnega šolnika Celje. 1 maja V svojem stanovanji: na Vrazovem trgu 2 v Celju je danes v rani uri v 83 letu starosti izdihnil svojo plemenito dušo So'ski upravitelj v p. g. Ivan K e r n. Pogreb bo v to^ek ob 16. iz hiše žalosti na okol'ško pokopališče Pokoiini Ivan Kern je bil odličen predstavnik s*are na.c?oialne učitel^ke srarde. Rodil se je leta 1855 v že^ah pri Kamniku kot s;n malega posert^iki. Ko je dovršil sedem razredov e^m"azjie-~~se je odločil za u^ite-iTski pDkl'c. Kot i^čUeM ie naiprej služboval v voinj sirotšnici Fi-fchau pri Ehina-skem Novom mc^u Od tam Ml preme§^en na šo'o v Trbovljah-Vodah Po niesovem Dri^deva^iTu i« bila leta 1883. tej šoli priTjiama oravica -javnosti šola ie b'la takrat ?lpx>mn«' dvo-razrednica, Kern pa je s svoio nemmorno-stV> izpoeloval dft ie b-la oolao-menike globoke hvaležr>r^ti. Tudi izven šoie si je pridobil s poJi-tvovAilnim in nesebičnim delom na proevetneim in pacio-nalnem področju nevemlfvih 7r>siue. Po upokojitvi se je preselil s svoio ženo go. Ireno v Celje, klerr mu *e pred dvoana letoma smrt ugrabila ljubljeno življenjsko družico. Znača^emu in »aphtžnem1' nacionalnemu možu bodi ohranjen časten spomin, sinu Šolskemu upravitelju v p. g. Štefanu Kermi v Cel+u ostaiKm sorodnikom Ja-Se lrfcreno sožalje! Nedelja v Mariboru Maribor 1. maia Prva majska nedelja je bna prav tiha. Čez noč se je nebo zastrlo z oblaki in Mariborčani smo se dav: predramili v . hodnem, deževnem jutiu zaradi česar $o bili prečrtani mnogi izletniški ačuni Niti nogometnih tekem ni btio o^nes za, 1 maj. Prav tako ni bilo običsjn.h nedeljskih tujskih avtomobilov V gledali^u je bilo snpči Gostovanje Vekoslava Janka člana ljubi janske opere. Nas>topil je v vlogi grofa Lune v Verdijev, oper »Trubadur« Njegov odličr* šolani bariton je obvladoval najvišje in najniž»e lege Navdušenje občinstva se ie stopnjevalo do viška ob znani ari ti grofa Lune v četrti sliki. Njegove speve spremlja živahni m močna dramatika. kar daje njegov ign še jx>seben poudarek Gledališče ie bilo dooro zasedeno in ni občinstvo šrtedilo s toplim priznanjem. Janko ie bil deležen obilo cvetja. Proslava Zrinjskega in Frankopana Tudi letos je Manbor počastil spomin mučenikov Zrinjskega in Frankopana Včeraj dopoldne je bila v stolnici maša laduš-nica. snoč« pa v Ljudski univerzi spomin- cpU - • J ASPIRIN SPREDAJ ZADAJ Oela& je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937 skr" večer, ki sta ga v počastitev obeh mu-čenikov priredili Ljudska univerza in tukajšnja podružnica Hrvatskega kulturnega društva »Napredka« Tople uvodne besede je izpregovoril predsednik Ljudske univerze inž Kukovec nato pa je povzel besedo anam zagrebški zg~oovinai m književnik profesor dr Horvat, ki je irisal okoliščine zarote ki sta jo pripravljala Znnisiki in Frarvkopan. Ogenj v mariborski zvonoli varni Danes dopoldne se je nenadno razširila po Mariboru vest. da go** Pcng^ova zvono-livarna v Motherjevi ulic: Pa antje so opazili, kako se je iz tvorriških objektov valil gos.t črn dim. Na pomoč so nemudno pohiteli mariborski gas'lc n p^, polurnem nap>ornem gašenju se je posrečilo udušiti ogenj, ki še ni napravil pomembne škode. Vzrck požara še ni znan. Smrtna kosa Na Tržatlci cesti 20 je preminila v starosti 52 let gospa Josipma Tintova, soproga upokojenega podpreglednika finančne kontrole Na Vojašniiikem trgu 2 pa ie umrl v cvetu mladosti, sitar komaj 24 let. sin trgovskega potnika g Kurt Schon. Žalujočim naše sožalje! Krvav nočni dogodek v studenškem goz£u V tukajšnjo splošno bolnišnico so pripeljali davi 29 letnega mizarja Avgusta Švar-ca iz Studencev Ko se je bil Švarc vračal ponoči iz Peker proti domu. ga je bi-l napadel neznan moški iz zasede in ga zabodel z nožem v hrbet. Obležal je v gozdu. Ko je prišel k sebi se ie zavlekel do roba gozda in začel klicati na pomoč. Prišla je njegova sestra, ki stanuje v bližini in oskrbela, da so ga sipravili v splošno bolnišnico, Praznik prvega maja izgublja stari sijaj Ljubljana, 1. maja Praznik prvega maja je v zadnjih letih izgubil mnogo zunanjega s jaja, kakršnega so mu svoj čas pridajale manifestacije delavskih množic, vendar mu je vse do danes ostalo nekaj tistega intimnega občutja, ki ga je od nekdaj premogel ta dvakrat slovesni dan: praznik dela in praznik pomladi. Letos je prvi maj padel na nedeljo, a vreme. ki nam nagaja že vso to prehodno dobo iz zime v pomlad, nam je naklonilo topel, solnčen dan ki ga je šele v popoldanskih urah začelo jjomalem zastirati nrkaj redkih oblakov. Zjutraj mesta sicer ni drami-la tradicionalna budnica, s kakršno so vča-s h delavske godbe korakale po ulicah, pa je vendar Ljubljana tudi letos oživela že na vse zgodaj. Majnik je v katoliškem svetu mesec Marije in šmarnie, in tako je bil prvi maj ie od nekdaj tudi dan ženstva in mladine. Lepo vreme ie velik del Ljubljane zvabilo na izlete. Vlaki, ki so jih vozile prav tako z zelenjem okrašene lokomotive. so bili od zore do mraka polni v vseh smereh. Kar je Ljubl jančanov ostalo doma, pa so včeraj in danes napolnili lokale, gledališči in kinematografe. Ljubiteljem pevske umetnosti se je snoči nud'la prilika redkega užitka: v »Tosci« je v vlogi Cavaradossija gostoval tenorist Josip Rijavec. Hiša je bila razprodana, gost je bil razpoložen, kakor je tudi velik umetnik samo v izbranih minutah ln občinstvo je pevca nagradilo z navduSenlm aplavzom. V drami so popoldne še enkrat dali priljubljeno komedijo »Rdeče rože« v Kreftovi režiji, zvečer je vnovič napoln:! gledališče škvarkinov »Izpit za življenje«. V dvorani M kličevega hotela pa je Društvo nižjih mestnih uslužbencev priredilo snoči »Večer cvetja«, ki je bil deležen prav številnega obiska. Prisotni so bili tudi mnogi člani mestnega sveta s predsednikom mestne občine. Huda nesreča kolesarke Ljubljana 1. maja Danes popoldne se je pr peljala s kolesom do Podpeči 52 letna Uršula Kvaoniko-va. žena sprevodnika državnih železnic, »ta-nujora na G>lincah pri Ljublian* Po nesrečnem naključju ji je na kamnu spodrsnilo kolo in je padla tako nesrečno, da si je zdrobila nogo in se tudi sicer poškodovala. Na pomoč poklicani reševalci so jo prepeljali v bolnišnico. Vremenska naooved Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo oblačno vreme v vsej državi, le na vzhodu se bo nekoliko zjasnilo. V zapadnih krajih po padal po nekaterih krajih dež-Toplota se ne bo dosti spremenila. INSERIRAJTE V „JUTRU"! Vsemogočni je poklical k sebi v večno življenje po večno plačilo našega ljubega očeta, starega očeta, gospoda Ivana Kerna šolskega upravitelja v p. Zapustil nas je v 83. letu starosti v nedeljo 1. maja ob 1. ponoči. Dragega pokojnika bomo spremljali na zadnji poti v torek 3. maja ob 16 iz hiše žalosti, Vrazov trg 2. na okoliško pokopališče Maša zadušnica se bo darovala v sredo ob 7. zjutraj v farni cerkvi sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 1. maja 1938. Žalujoči sin ŠTEFAN in ostalo sorodstvo. os »JUTRO«, ponedeljaka bdhja 9! S = Ponedeljek, 2. V. 19S8. Porazi treh favoritov V XVI. kolu so izgubili vsi trije kandidati za naslov prvaka — Ljubljana je ostala na osmem mestu Predzadnje kolo ligaških tekem se je končalo s senzacijami, kakor §e nobeno izmed vseh dosedanjih v jesenskem in spomladanskem tekmovanju. Trije kandidati za prva mesta, ki so jim bile zmage neobhodno potrebne in so seveda nastopili tudi kot veliki favoriti, so tekme izgubili, tako da nobeden izmed njih ni dobil točke in je ostal torej vrstni red na vrhu nespremenjen. Zato pa se je čudno zasukala situacija na koncu tabele, kjer so vsa tri zelena moštva ostala s skupnimi desetimi točkami na poslednjih treh mestih in je za njihov vrstni red za enkrat odločilna samo razlika golov. Do kraja prvenstva v ligi manjkata sedaj samo še dve koli, v katerih je situacija za dosego naslova prvaka nespremenjena, rešitev vprašanja pa, kdo bo izpadel iz lige, bo še vse bolj zaple- tena kakor je bila po sedanjih računih. Prihodnjo nedeljo ligaških tekem ne bo, ker bo igrala naša državna reprezentanca mednarodno tekmo z Rumu-nijo, tako da se bo ta ligaški spored, ki postaja šele zdaj prav napet, kakor ves čas ni bil, nadaljeval šele v 14 dnevih. Do tedaj pa je slika prvenstvene ta- blice naslednja: BSK 16 11 2 3 42: 22 24 Hašk 16 11 1 4 35 : 19 23 Gradjanski 16 9 3 4 44 :20 21 Hajduk 16 6 5 5 31 : 32 17 Bask 16 7 2 7 34 : 29 16 Slavija 16 6 3 7 21 : 25 15 Jugoslavija 16 5 4 7 21: 21 14 Ljubljana 16 3 4 9 21 : 35 10 Concordia 16 4 2 10 22 : 48 10 Jedinstvo 16 3 4 9 12: 30 10 V naslednjem naša poročila: Bask : Ljubljana 6: t (2 s 0) Beograd, 1. maja. Na igrišču Jugoslavije, kjer je bil danes dvojni ligaški spored, se je do pričetka druge tekme zbralo okoli 5000 gledalcev. Prva nasprotnika sta bila Bask in Ljubljana, ki sta nekaj po 15. uri nastopila v naslednjih postavah: Bask: Jakšič, Ivkovič, Djenadič, Kllsa-rič, Vojnovič, Dimitrijevič, Milic, Detlin-ger, Cabrič, Matijas, Sarič. Ljubljana: Pogačnik, Hassl, Žitnik, Slapar, Pupo, France Lah, Vlado, Košar, Ce-bčlc, Erber. Takoj v začetku je treba ugotoviti, da je današnjo tekmo Ljubljana izgubila s tako visoko razliko zelo nezasluženo. Proti pričakovanju so Ljubljančani danes pokazali prav lepo igro, kar velja zlasti za prvih 30 minut drugega polčasa. Ce bi ne bilo v golu Ljubljane nerazpoloženega Pogačnika, ki je sam kriv kar štirih golov, in bi ne bilo v Baskovem napadu odličnega Cabriča, ki je izkoristil z neverjetno srečo vse možne situacije za strel, bi bila danes Ljubljana prav verjetno zapustila igrišče z neodločenim rezultatom. Glavna krivda za poraz zadene torej vratarja, ki si je dal zaradi neodločnosti in neprisebnosti iz popolnoma pohlevnih situacij ustreliti štiri gole in je v vseh teh primerih kapituliral prav začetniško. Hassl je bil siguren in miren, Žitniku pa se more očitati taktična napaka, da se je dal premotiti Cabriču, ki mu je ušel ter pri stanju 3 : 2 za Bask zabil še četrti gol za domače. Slapar je odlično držal srednjega napadalca in z njegove strani Baskovci absolutno niso mogli priti do zgoditka. Pupo v sredini je bil povprečno dober, France na levi pa je dobro jemal žoge, jih je pa slabo oddajal, ker mu je bila žoga očividno pretežka. Napad je imel svoj naiboliši čas v prvih 20 minutah drugega polčasa. Ves kvintet je bil dovolj h'ter, toda udarcev na gol nI bilo pravih. Dobri sta bili obe krili, posebno Erber, ki pa ie tudi pri kritičnem stanju 3 : 2 za Baska izpustil nekatere sijajne prilike, da bi bil rezultat lahko izravnan. Sicer pa se je tudi notranji trio mnogo trudil in 7aslu?il vso pohvalo V Baskovi ena'storici je bil naiboljši Cabrič v napndu. ki pametno vodil svojo vr«to in spretno izkoristil vsako situa-ciio Eno i^o pred tekmo je pričelo deževati tako da se ie igrišče popolnima raz-mehščalo in je bil teren 7elo težak. Prva dva gola Napadati je začel Ba*k, toda Ljubljana je takoj vrnila in ostala nekaj minut v premoči. Potem so spet dobili v roko igro domačini in so prav za prav ostali v lahni premoči ves ta polčas. V 25 min. ima Det-linger žogo in nanj startata Žitnik in France, tako da ostane Milic nepokrit. Detlin-,ger da Miliču, ki strelia na Bol; žoga pride do Cabriča. ki jo z lahkoto pošlje v mre*o. 1 : 0 za Bask. V 36. min France zaustavlja igro z roko 18 m daleč od gola. Prosti strel izvaia Klisarič. ki strelia naravnost v vrata. Pogačnik se ne gane in žoga obtiči v mreži. 2 : 0 za Bask. Naslednji štirje V drugem polčasu se Basku že v 4. min, še enkrat nasmehne sreča, tako da zviša rezultat na 3 : 0. Takoj nato Ljubljana močno reagira in moštvo izvede celo vrsto nevarnih napadov, največ preko levega krila, ki je zdaj najboljši mož na polju. V 11. min. pride žoga do Erberja, ki uide Tvkoviču in krasno centrira, Jakšic pade in Vlado neubranljivo pošlje med drogove. 3 : 1 za Bask. Minuto kasneje je v akciji Lah, ki odda Kosarju, ta preigra Basko-vega branilca in zabije še drugi gol. 3 : 2 xa Bask. Publika burno oloska Ljubljani. V 16 min. je žoga na sredini igriSča pri Mati jasu. Zaradi nesporazuma med Slaparjem in Pupom se Baskova napadalna vrsta premakne nenadoma pred ljubi lanski gol in Cabrič ustreli četrti gol. 4 : 2 ?a Bask. V 34. min. Pogačnik nesieurno brani, takoj ;je pri njem Detlineer. ki mu izbiie žogo — v mrežo. 5 : 2 za Bask- V 35. min. strelja Erber o=tro in nevarno, toda žoga se od droea odbije v out V 42 min. je spet Po-gačn'k krivec zadnieea gola. Prekratko ustreljeno žopo iz vrat uiame DetHneer, ki ;io da Cabnču. ta pa nenadoma strelja v vrata in prekani Pogačnika 6 : 2. Tekmo ie codil precej slabo sarajevski sodnik g. Dukič. Jugoslavija : Gradianski 5 * i (t: 0) Jugoslavija je v današnji tekmi že od vsega začetka pokazala, da se bo ta igra morala končati v njeno korist. Zaigrala je teko lepo, kakor že dolgo ne in njen napad je kar nepretrgoma uhajal skozi izvrstni obrambni zid Gradjanskega ter ustvarjal pred njegovimi vrati nevarne situacije drugo za drugo Sploh je bila enajstorica Jugoslavije danes v vseh vrstah odlično razpoložena in se je Gradjanski šele proti koncu igre zbral toliko, da je zabil vsaj svoj častni gol. Po seriji nevarnih napadov je v 9. min. Aca Petrovič ustrelil vodilni gol, nato pa je v 32. min. Bednar povišal na že davno zasluženi 2 : 0. Tudi v drugem polčasu je imela Jugoslavija precej od začetka še glavno besedo, potem pa je polagoma začel z ostrimi napadi tudi Gradjanski. Kljub temu je Jugoslavija v 12. min. po Domorackem s krasnim strelom prav pod prečko prišla še do tretjega gola. Ves Glaserjev napad pri tem golu ni pomagal nič. Gradjanski je nato menjal postavo in poslal Kokotoviča na levo krilo, Pleše pa je odšel med krilce. Zdi se, da je bila ta sprememba zelo koristna, kajti odslej so bili Zagrebčani enakopravni domačinom, kljub temu pa je Jugoslavija še vedno krepko gospodarila na terenu. Naposled se je vendarle v 34. min. posrečilo Kokotoviču iz prostega strela zabiti častni gol in tako postaviti končni rezultat. Concordia: BSK 3:0 (0:0) Zagreb, 1. maja. Današnji tekmi med prvim in zadnjim v ligaški tabel BSKom in Concordijo je prisostvovalo okoli 4500 gledalcev. Sodnik je bil g. Biro iz Budimpešte. 2e od vsega začetka je Concordia, vzpodbujena od tisočev občinstva, prevzela prvo vlogo na terenu, BSK pa je bil ves čas samo v obrambi. Zeleni napad je že v prvih 10 minutah izvedel več krasnih napadov, toda Beda in Martinovič sta jih za- igrala, nekaj pa jih je ustavil tudi vratar Puhar. Moštvo BSKa je popolnoma razbito in niti Stevovič ne more spraviti reda v enajstorico. Prvi strel je BSKov napad izvedel na vrata Podhraškega šele v 20. min. Dve minuti kasneje je bil gol za Beograd že v zraku, toda Podhraški je krasno branil. Concordia pa je bila v ostalem stalno v premoči in sta se v krilski vrsti najbolj odlikovala Ralič in Jazbec. Takoj v začetku II. polčasa je bil ble-ziran Beloševič II. ter je šel igrat branilca Paviša, Beloševič pa na levo krilo. V 17. min. je Puhar spet odlično ubranil svoj gol. V 20. min. preda Jazbec Beloševiču, ta Pospišilu in ta zopet Martinoviču, ki pošlje iz 7 do 8 m daljave v mrežo. 1 : 0 za Concordijo. Concordija je še dalje v premoči in v 35. min. poviša Beda na 2 : 0. Zmaga Concordije nad razbitim BSKom ni zdaj več dvomljiva in v 43. min. doseže Pospišil iz 18 m daljave še tretji in zaključni gol. Publika je razočarana zapustila igrišče. Slavija: Jedinstvo 5:2 (0:2) Sarajevo, 1. maja. Današnja Iigaška tekma med Slavijo in Jedinstvom je imela zelo neobičajen potek. Medtem ko je Jedinstvo do odmora vodilo že z 2 : 0, je v II. polčasu S'avija zabila gostom 5 golov. Ce ne bi bil vratar Jedinstva Novak v tako od^čnl formi, bi bil noraz Beograjčanov še večji Tekmo je sodil madžarski sodnik Hercka. Hajduk : Hašk 2 :0 (1:0) Split, 1. maja. Okoli 4500 gledalcev je bilo danes priča lepe zmage Hajduka nad drugoplasiranim Haškom. Do 30. min. sta oba nasprotnika Igrala precej raztrgano, kar je tembolj presenetljivo za Haška, ki je bila ta tekma zanj velikega pomena. Edine šanse. ki jo je imel do tedaj, ni izkoristil. V 44. min. je Zmara odbil Radovanovičev strel v gnečo pred golom, kjer je žogo pobral Alujevič, jo oddal Lemešiču, ta pa poslal v mrežo. 1 : 0 7a Hajduka. V tem delu igre so se med Haškovci odlikovali Golac, Gajer, Fink in Medarič. pri domačih pa je bil najboljši mlajši Matošič. V II. polčasu se je Hajduk znatno popravil. V 15. min. je Haškovec Konstantl-novič rešil brezupno situacijo z roko. toda Zmara je odlično ubranil Lemeš'čevo 11-metrovko. Malo za tem pa se je Matošlču II. ponudila prilika, da je ustrelil drugi gol. Gajer je bil v tem delu igre tudi še dober, -»pazila pa se je slaba forma Kacijana. Hermes je dobil t točki Včeraj je bila odigrana samo ena prvenstvena tekma I. razreda, tekmi v Mariboru in Kranju pa sta bili odpovedani Ljubljana, 1. maja. Prvenstveni nogometni spored v I. podsaveznem razredu je danes zaradi oblastvenih prepovedi utrpel precejšnji zastoj. Med tremi tekmami v finalnem tekmovanju za prvenstvo LNP, ki so bile določene za današnjo nedeljo, so mogli nasprotniki odigrati samo eno, in sicer le enajstorici Hermesa in Celja v Ljubljani, medtem ko so bila igrišča v Kranju in Mariboru prazna. Hermes je v današnji tekmi pobral še ostali dve točki od Celjanov in se tako trenutno premaknil na tretje mesto pred Železničarje. Celje bo moralo po današnjem porazu —• res tudi samo trenutno —■ ostati na zadnjem mestu, čeprav ima s Kranjem en'ko število točk in celo enako razliko golov, toda Kranj ima tekmo še pred seboj. Tabela je torej zaradi izrednih ukrepov izven LNP do prihodnjega kola od-nosno do nadaljevanja VII. kola naslednja: CSK 6 5 1 0 13 :5 11 Maribor 6 3 2 1 12:7 8 Hermes 7 2 3 2 17:17 7 Železničar 6 2 2 2 15:11 6 Kranj 6 114 6:16 3 Celje 7 115 5:16 3 V naslednjem podrobno o ljubljanski tekmi: Hermes : Celje 4:1 (4:0) Proti Siškarjem Celjani res nimajo sreče. Po mato slavnem rezultatu, ki so ga proti njim dosegli doma in s katerim so Herme-žanom prepustili obe točki so morali sedaj spraviti zopet poraz, tako da so prepustili Siškarjem vse štiri točke iz obeh tekem. Precej zasluženo so zmagali Šiškarji, čeprav se s samo igro ne bodo smeli bopve kako bahati. Do prvega gola, ki ga je Siškarjem vrgla usoda kar tako v naročje, niso bili boljše moštvo na terenu. Proti koncu prvega polčasa pa so urno izkoristili celjsko šibkost, ki se je nenadoma pojavila, obdržali situacijo krepko v rokah in nanizali še tri komade v nasprotnikovo mrežo. Po odmoru je hermežanska premoč narasla skoro že v igro na en sam gol, aH za čudo niso v tem času prisil do nobenega uspeha: še tretjo enajstko so po nemarnem zsstreliali. Igra, ki so jo Š;Skarji tokrat predvedli ni mogla nikogar ^dovoMiti Ni bilo nobene prave skupnosti med fanti, nobena ak- cija se ni izpeljala s premislekom, marveč so vse prepustili golemu naključju. O nekem sistemu ni bilo niti sledu. Najbrže so Šiškarji povzeli igro po nasprotniku, ki tudi ni bil v sredstvih pretirano izbirčen, in tako se je odvijala na igrišču monotona borba brez prave borbenosti, igra brez vsake finese. Tehnično je dejanje na travniku ostalo precej pri tleh. V moštvu je še najbolj ustrezala srednja vrsta, ki je s precejšnjo zanesljivostjo zadrževala rahle poskuse nasprotnikovega napada, da bi se preril v bližino hermežan-skega gola; tako so morali Celjani tvegati strele od daleč, ki so pa šli vsi brez izjeme mimo cilja. Po dragi strani pa so herme-žansk5 krilci še dovolj podpirali svoj napad, ki je bil res potreben temeljite pomoči iz 07adja. V napadu se je delalo manj kakor običajno. Krili sta izvedli nekaj lepih stvari, še Kveder se je tokrat pokazal v prijetnejši luči kot sicer. Mladi in mali fantje sredi napadalne vrste pa so le s težavo prihaiali do Izraza, tem manj, ker je bila celi^ka obramba precej ostra, a je tudi Slamič kot srednji krilec ohranil še dovolj starega repertoarja za defenzivno igro, s katerim je mnogokrat prelisjačil napadaiočo mlad^ž. v obrambi hranilca nista napravila vtisa nen*-emnf»Hivostl. narobe. močn^iš^mu nanadu bi b;!a eotovo dovolila znatno ak+!'-nost p»pd Rožičem v golu; ta ni imel prilike, da bi pokazal, kaj zna. Pohlevno moštvo so postavili Celjani; pohlevno in brez vsakih pretenzij. Rekli so nekaj o nekih rezervah. ki da so jih morali vstaviti v moštvo. Toda. kar smo o tem moštvu videli, je napravilo vtis, kakor da bi bile skoro same rezerve na terenu. Nekaj se je gibal vratar, toda ie z nesigumimi poseg v igro napravil nekaj prav kočljivih situacij pred svojo mrežo. Od branilcev je bil Zupane vidnejši. Seveda je Slamič tudi še nekaj vreden, le prekomoden ^e postal. V napadu je Dobrajc edina unorabna moč; sprva ie igral v sredini, proti koncu igre pa je po-romal na de«no krilo. S teea mesta je tudi dosegel edini u^peh ?a svoje barve. Kratek potek Dolgo je bila partija remfs. Preko pol ure je traialo. da se je celjska mreža v prvič potresla. Dotlej so bili Celjani nasprotniku enakovredni in so mestoma celo prevladovali. V 34. min. diktira sodnik enajstmetrovko proti Celiu. ki io Berglez pretvori. V 38. min. strelja Kveder iz kota. celjski vratar in desni branilec se ne moreta takoj sporazumeti glede odboja, pa nano«led potone brani,oc nreko črie v 2 : 0 7a Hermes. Po»lpdnii dvo minuti pr«ne*eta Hermesu še dva zgoditka: v 43. min. ser- vira Ice prav lep centerpas Cirmanu, ki ga ta lepo plasira v 3 : 0. V naslednji minuti prejme Herines še eno enajstko, tokrat jo Cirman pretvori in postavi na 4 : 0. Drugi del igre je potekel skoro ves v znaku velike terenske premoči Hermeža-nov. Imeli so pa precej smole pred golom in niso utegnili niti enkrat realizirati. Se celo enajstko je Borut lahkomiselno streljal vratarju v roke. Sele proti koncu polčasa so se Celjani nekoliko otresli neprestanega nasprotnikovega pritiska in uprizorili par energičnejših napadov. Iz ene take stvari je Dobrajc utegnil izbiti korist in je žogo ostro plasiral v mrežo. S tem je bil postavljen rezultat 4 : 1. Sodil je g. Betetto. Prvenstvena n. razreda v Celju Laško t Jugoslavija 3 : 0 <0: •) Celje, 1. maja. V današnji prvenstveni tekmi II. razreda so Laščani zasluženo zmagali nad Jugoslavijo, čeprav je rezultat izražen nekoliko previsoko. Domačini so igrali raztrgano in tudi brez elana ter niso imeli pravih strelcev pred nasprotnikovim golom Laščani so bili kombinatorno in tudi taktično boljša enajstorica. Goli so padli v 14., 16. in 26. min. prvega polčasa. V drugem polčasu so gostje nekoliko popustili, toda Jugoslavija ni znala izkoristiti nobene prilike, da bi zmanjšala rezultat. Tekmo je sodil g. Presinger točno in objektivno. Drugo kolo pokalnega turnirja V drugem kolu sta se na igrišču za Ko-linsko tvornico srečala para Reka - Svoboda in Mars - Jadran. Dočim je bila prva igra manj zanimiva, se je gibala borba med Poljanci in Trnovčani na dokajšnji višini. Zanimanja za to prireditev je bilo dovolj in se je zbralo na igrišču okoli 200 ljudi. Reka : Svoboda 7 * o (3 t •) Ni bila Reka toliko močna kakor kaže rezultat. Narobe, dali so Rečani precej slabotno igro in so kljub temu z lahkoto zmagali. Iz tega sledi, da so bili Svobodaši tokrat docela podrejen partner. V izgovor morejo sicer navesti serijo rezerv, ki so jih postavili v moštvo, toga opravičilo to ni. Igralo se je skoro ves čas na en gol. Ce bi se bili Rečani vsaj malo bolj potrudili, bi utegnili nasuti v nasprotno mrežo še dokaj večje število žog. Svobodaši so v vsem prodrli samo parkrat v nasprotnikovo polovico in si niso izdelali niti ene prilike za gol. Od Rečanov bi bilo omeniti Aljangiča kot srednjega krilca, Ermana v napadu, ki je svojo okolico pametno zaposlil, ter oba branilca. Med Svobodaši ni bilo nikogar, ki bi se bil posebno izkazal. — Gole so dali Tuma 2, Slanina 3, Legat 2. — Sodil je g. Erlich. Mars : Jadran z 11 (o 11) Druga igra je bila znatno zanimivejša. Obe moštvi sta dali neprimerno boljšo partijo od prvega para. Zlasti so se z dobre strani pokazali Poljanci, ki so bili tehnično boljša enajstorica. Po poteku igre bi jim bil šel celo večji rezultat. Prvih dvajset minut igre je poteklo v znaku odločne premoči Marsovcev, ki so imeli nešteto šans, pa so vse spustili iz rok. Sredi najhujših napadov Marsovcev je padel edini gol za Jadran iz naglega prodora. Dal g^ je Marn. Razvila se je potem do konca polčasa odprta igra, ki ni prinesla uspeha nobenim. Tudi začetek drugega polčasa je potekel ves v znamenju premoči moštva s Poljan. Tokrat so bili Marsovci boljše sreče. Zigon je z dvema lepima streloma dosegel najprej izenačenje, potem pa še zmago za svoie moštvo. Marsovci so bili v vseh delih bolj uglajeno moštvo in so razpolagali predvsem z močnejšim napadom. Napad je prav lepo kombiniral, v njem je bil Zigon brez dvoma vodilna moč. V krilcih je bil dober Dro- bež kot srednji krilec. Obrambi ne gre noben prigovor. Jadranovci so bili bolj razbiti. Najboljši mož jim je bil Marolt na srednjem krilcu, toda bil je osamljen. Razmeroma solidno se je držala ožja obramba, ki ima prece; zasluge, da rezultat ni bil za Marsa višji Sodil je g. Camemlk dobro in objektivno. Naši sabljači v Zagrebu Še nekatere podrobnosti s tekmovanja za državno prvenstvo v sabljanju H koncu preteklega tedna je biio v Zagrebu tekmovanje za sabljaško državno prvenstvo za vsa orožja in vse kategorije Po dveletnem odmoru se ga je udeležila tudi sabljaška sekcija SK Ilirije s tremi seniorji, sedmimi juniorji in eno senior-ko gdč. Gotzovo. Ljubljanski sabljači niso izpolnili nad, ki smo jih po njihovem tehničnem znanju, rezultatih iz prejšnjih let in uspehih na vnanjih turnirjih polagali v nje. Tu mislimo pred vsem na naše olimpijce seniorje g. ing. Mariona in Pen-gova, o katerih smo bili prepričani, d£ nam bosta prinesla državno prvenstvo v Ljubljano. Vse nade pa so zato izpolnili juniorji. ki so od 21 tekmovalcev prišli štirje v finale in tam zasedli zaporedno vsa mesti od drugega do petega. Prvo mesto je zasedel stari borilec in senior v sablji in meču g. Weiss iz Zagreba. Glede na to, da se od 9 finalistov prevedejo prvi trije v seniorje, se je kader ljubljanskih senior-jev povečal za dva. in sicer za Jurka in Koršiča ml. Gdč. Gotz Melita, ki je zasedla tretje mesto, bi bila z nekaj več sreče prav take lahko prva, ker edini dve izgubljeni borbi je izgubila z rezultatom 4 :5. Tehnike je imela brez dvoma od vseh tekmovalk največ, videlo se ji je pa, da ji manjka treninga v prosti borbi. Ing. Marion in Pengov izjavljata, da r doseženim rezultatom nista zadovoljna ir zavračata glavno krivdo na nerazpolože-nje. Vzrok je pa tudi ta, da so se to leto seniorji Ilirije preveč ukvarjali s treniranjem juniorjev in tako zanemarjali sam. sebe. Drugi, nič manj važen razlog pa je da se niso vse leto udeležili nobenega turnirja, zaradi česar je močno trpela njihova samozavest, ki je za taka tekmovanja nujno potrebna. Zelo dobro se je držal med seniorji najmlajši, Ferlan, ki je pokazal na turnirju dosti znanja in borbenosti. Ce ga ne bi pri zadnji borbi proti Zagrebčanu Mažu-raniču oškodoval za par tušejev pristranski sodnik, bi bil končni plasma naslednji: 1. Tretinjak, 2. Pengov. 3. ing. Marion in 4. Ferlan. Postopanje seniorja Mirka Koršiča, ki je v zadnjem času treninga za drž. prvenstvo odpovedal sodelovanje, je smatrat za nesportno, in upamo, da bo zopet pristopil v vrste stebrov sabljaške sekcije SK Ilirije. Na slavnostni savezni skupščini, ki je bila 21. t. m., je bil določen kraj prihodnjega drž. prvenstva in sicer Petrovgrad v Vojvodini. Za prireditev se je potegovala tudi SK Ilirija, ki pa je pri glasovanju propadla s 5 :8 glasovi. Dobila pa K izvedbo in organizacijo državnega prvenstva moštev, ki ga namerava prirediti v prvih dneh avgusta na Bledu. Letos bo v Pragi prvič tekmovanje v sabljanju držav Male antante. V državn: reprezentanci bosta nastopila v moštvu iz štirih borilcev v vsakem orožju, v floretu gg. ing. Marion in Pengov. kot rezerva pa je določen g. Ferlan. V sablji bo tudi reprezentiral g. Marion. Ta tromateh moštev Male antante bo v prvih dneh maja in bomo o njem še poročali. ★ Finale za angleški pokal. Na stadionu v Wimbledonu je bila v soboto odigrana finalna tekma za angleški pokal. Tekmo je gledalo 93.000 ljudi. Med gledalci je bi! tudi angleški kralj Jurij VI. V finalu za angleški pokal sta nastopila tokrat nogometna kluba Preston Northead in Hudder-sfield. Tekma se je končala z 1 : 0 za Preston, ki je dozdai drugič zmagal pri tekmah za angleški pokal, in sicer po 41 letih Iz Julijske Krajine „Svetogorska kraljica41 Pod tem naslovom je pričel pretekli teden izhajati v Gorici nov majhen slovenski nabožni list. Izdajajo ga italijanski patri v samostanu na Sv. gori pri Gorici. List bo, kakor sam napoveduje, izhajal vsak mesec. Njegov odgovorni urednik je pater Guglielmo Endrizzi. Tiskajo ga pa v tiskarni L. Luchesija (nekoč Lukežiča) v Gorici Prva številka Usta je izšla na 4 straneh. V uvodniku, pravi list, da bo kakor sve-togorsrki zvon klical in vabil vse brate na božjo pot k sveto gorski kraljici, kjer bodo kmalu velike svečanosti, ka/krSnih dežela v svoji zgodovini še ne pozna. Svojim čitateljem bo podal svetogorsko zgodovino od prvih začetkov do današnjega dne. Zares je list otojavil tudi debelo tiskane pozive k slovesnostim v spomin na čudež, ki se je dogodil pred 400 leti na Sv. gori, ko se je Mati božja prikazala slovenskemu dekletu na Skalnici in jo nagovorila v cerkveni latinščini. V posebni beležki opozarja list tudi »na svoj zgodovinski poroen«. Vso drugo stran je posvetil velikemu prijatelju goriških m tržaških Slovencev goriškemu nadškofu ter upravitelju tržaško-k oprake Škofije Cariu Mar-gottiju in generalnemu predstojniku frančiškanskega reda Leonaiviu Mariju Bellu. Novi žrtvi granat Šele v soboto eino poročaM o veliki nasie-fci, ki se je pripetila v goriški okolici pred dobrim tednom dni, ko je eksplozija granate zahtevala življenje mladega fanta iz Ozolj&na. Odtlej sta se v pičlih trefo dneh zvnptili že dve taki nesreči. V Bokavici se je ponesrečil 29 let stari Damjan Bodberšič. V »oadu je naSel granato kalibra 105 mm jo skušal razstaviti, pri Pemur pa mu j« eksp'odirate. Podbeaišič je bil pri priči mrtev. Druga taka nesreča se je pripetila pod Kalvarijo pri Gorici. Tam se ie smrtno ponesrečil kmet Karel Perin star 43 let iz Pod gore. Perin ie le dolga leta nabiral po nekdanjih boiiSčih irranate In rasno staro orožje, in je veljal v tem svojem po- slu že za pravega strokovn jalka. Zato je na pravila njegova smrt po vsej okolici tem globlji vtis. Zapustil je ženo in več nedoraslih otrok. V sredo so ga pokopali ob udeležbi velike množice ljudstva. Drobne novice Nov grob. V Saležu je umrl v stairosti TJ. tet g. Josip Trobec. Bil je obče spoštoval in znan daleč po vsem Krasu. Pogreba se je udeležilo poleg domačinov tudi zelo mnogo Ijudii iz vseh bližnjih va*i. Na grobu so se od pokojnika poslovili pevci z nekaj zalo r-tinkami. Njegovi rodbini naše sožalje! Zaradi bega Fez mejo je bil obsojen kakor poroča jo listi, Sreoko Gregorič iz Buko-vice pred goriškim sodiščem rta tri mesef^ zatpara in 2000 lin globe. Na meji so obmejni miličnaM, kakor poroča »Gazzertinoc. prijeli Albino Bajčevo i* Sentvi&ke gore. Bila je brez dokumentov. Odvedli so io v tolminske zapore. Nagrajeni kmetovalci. V Rimu 30 Imeli na p rajnik dela posefono slovesnost tudi za kmetovalce in kolone. Oni, ki so bili pri posebnem natečaju proglašeni za najboljše kmetovalce, so prejeli posebne diplome in nagrade. Iz Julijske Krajine so bili teh nagrad deležni Albina Černe-La harnar iz Tomaja, Miio Gerdovič iz Za-dra in Pavle Valentič iz Divače. Posebne nagrade so prejeli oni, katerih rod živina svoji zemlji najmanj že 100 let Taki nagradi so piejtli poleg drugih Sima Draži-čevič iz zadrske pokrajine .katerega rod živi že 400 let na istem posestvu, in An-te Marinčič iz Istre, ki je lahko Ba 100 let nazaj dokazal, da so njegovi predniki obdelovali isto aemljo kokor on sam. Na Re*i sd se v četrtek mudili jugoelo-venski narodni poslanec Ilija Mihajlovič, ravnatelj Kreditne banke v Beogradu Ra-jič in zastopnik petrolejSke rafinerije »Aqu41a« iz Trsta. Kakor poročajo lista, so potovali v Trst zaradi nekih razgovorov z lastniki omenjenega tržaškega podjetja.. »Vedetta JUTRO** ponedeljska Izdaja 4 Ponedeljek, 2. V. 1938 Spor med škofom In cerkvenimi krogi v Gorici Tržaški »Piccolo« je pred dnevi poročal, da je nadškof msgr. Margotti na veliko soboto v katedrali sv. Justa posebno slovesno posvetil za duhovnika dva bogo-slovca, Giorgia Bearija in Enrica Minato-rija. »Ta dva nova mašnika sta obiskovala bogoslovno semenišče v Benetkah«, pravi list, »skupno z dvema drugima mladeničema naše škofije, Kazimirom Fraglacomom iz Trsta in Umbertom Ubaldinijem iz Milj, ki sta že lani pela novo mašo. Vsi štirje tržaški bogoslovci z beneškega semenišča so, gnani od vztrajne vneme za duhovniški stan, dovršili zadnji del študij pod duhovnim vodstvom msgr. Lucianija in pod pokroviteljstvom kneza nadškofa msgr. Margottija.« Pri Bearijevi novi maši je msgr. Luciani v svoji pridigi poudaril, da se Bea-ri »ni dal odvrniti od duhovniškega poklica kljub silnim nasprotstvom.« List dostavlja, da »pripadajo spričo ljubeče naklonjenosti nadškofa Margottija zdaj naši škofiji vsi štirje mladi Tržačani. ki so študirali v beneškem semenišču.« Tudi Enri-co Minatori (nekoč Knafelc) je opravil prvo mašo na veliko noč v župni cerkvi pri Sv. Ivanu zelo svečano in tudi o njem je msgr. Luciani dejal, da je premagal s svojo vztrajnostjo vse ovire in nasprotstva. Ti štirje bogoslovci, Minatori, Ubaldini, Fragiacomo in Beari so v tržaških cerkvenih krogih dobro znani. V živem spominu je še, kako sta bila v juniju 1934 internirana profesorja bogoslovnega semenišča v Gorici msgr. Carlo Musizza in prof. Anton Rutar. Cerkvena preiskava je pokazala, da so bile obtožbe proti njima docela neutemeljene. Cerkvena oblast v Rimu se je tudi prepričala, da so ovadbo proti profesorjema izzvali štirje tržaški bogoslovci: baš Minatori-Knafelc, Fragiacomo, Ubaldini in Beari. Zato jih je najvišja instanca, sveta kongregacija za semenišča in vseučilišča z odlokom z dne 5. julija 1934 protok. štev. 733 definitivno izključila z vseh semenišč zaradi krive ovadbe lastnih predstojnikov. Tudi po ponovnih prizivih prizadetih je kongregacija vztrajala pri svojem stališču. Ta ukrep je bil tedaj sprejet z zadoščenjem na znanje. Sedaj je nadškof Margotti te štiri bogo-slovce posvetil za duhovnika neglede na odlok rimske kongregacije. Razumljivo je, da je to javnost močno presenetilo. Poudarek, da so dovršili svoje študije in se posvetili svojemu poklicu kljub vsem oviram ter da so uživali ljubečo naklonjenost nadškofa Margottija, je moral le še bolj mučno vplivati na vse vernike. Profesorja, ki sta bila od njih ovadena, doslej nista prejela nikakega zadoščenja. Cerkveni krogi v Trstu in Gorici zato napeto pričakujejo, da bo rimska kongregacija, kot najvišja instanca posegla vmes, omejila samovoljo nadškofa msgr. Margottija in dala žaljenemu čutu pravičnosti dolžno zadoščenje. Marc je bil gospod — april pa Salot. • • Litija, v začetku maja Letošnjih 40 mučenikov nam je prineslo v marcu prelepo vreme. Zato se je pomlad prebudila poprej kakor druga leta. Nad vse podlo pa je ravnal z nami april. Nič se ni držal starih postav, zato so zabavljali naši kmetje: »Marc je bil gospod, april pa falot«. Zaradi hudih pozeb zadnjih dni je uničeno sadje. Pa tudi vinska trta po južnem delu litijskega sreza je ugonobljena. Pred dnevi so se vrnile v dolino lastovke in so letale nad Savo. Ker pa smo imeli naslednje dneve izredno mrzlo vreme, so lastovke spet nekam izginile. Na nedavnem izletu pod Kumom smo imeli vreme, kakor ga v tem času ne pomnimo. Najprej je bil prelep solnčen dan, a okrog poldneva se je pooblačilo. Nato se je odela Velika planina nad čemšenikom v lahno tančico in od Menine je prihrumel snežni vihar, ki je zametel vse zasavske vršace z novim snegom. Sejmarji na Pol-šniku, ki po veliki noči takega vremena ne pomnijo, so bili tako zameteni, kakor bi bili šli k polnočnicam. Znan je pregovor naših lovcev o kukavici, ki mora sredi aprila oznanjati pomlad v naši dolini. Pregovor veli: »10. aprila utegne priti, 15. pa mora tukaj biti.« No, letos pa še proti koncu aprila kukavice od-nikoder ni bilo. V vseh lovskih in izletniških vrstah predobro znani lovski starina Miha izpod Janč je dejal, da je ta rek veljal 50 let. Očak Kum, dolenjski Triglav, ima na planoti okrog temena debelo odejo. No, v okolišu Sopote, Dol in Preske pa so morali še nedavno razbijati v koritih ledeno skorjo, če so hoteli napojiti živino. ILaradi pozebe — orehi so vsi ožgani, češnje in tudi drugo sadje trpi — gremo v slabo letino, v letino sedmih suhih let... Značilno je, da bi morali biti tu že razni pomladni ptiči, pa so se nad Savo še te dni spreletavale jate divjih rac. No, maj, kakor kaže bo naposled le premagal zimo... čez drn in stm... Z GORENJSKEGA Nekje na Gorenjskem se je zgodil strašen in nadvse pretresljiv dogodek. Neki fant je ljubil dekle, pa se je zaklel: »Če te ne bom vzel za ženo. naj me hudič vzame.« čez nekaj časa se je poročil z drugo. Prišel je čas, da je njegova žena porodila. Kakšno razočaranje! Otrok ni bil ustvarjen po človeški podobi in je imel na glavi rogove. K sreči je takoj po rojstvu umrl. (»Domoljub«, 12. aprila.) Na, pa naj se še kdo na koga zanese in rta j gre magari za samega hudiča iz pekla! Fant je čisto moško rekel, naj njega vzame vrag. če on dekleta ne bo vzel, hudič pa gre. prezre vošteno povabilo in pohabi nedolžnega otroka. IZ DOMOVINE HMELJA Danes so svetovni hmeljski nasadi tako razširjeni, da bo že srednje dobra letina pomenila nerentabilne cene. v dobri letini pa bo zraslo toliko blaga, da se bo spet pojavila hmeljska kriza v najhujši obliki. Samo hude vremenske katastrofe, posebno pa presuho leto, bi mogle brez kontingentaci-je zavleči pojav nove hmeljske krize. (»Jutro«, 16. IV.) Ah, sosedje iz prelepe Savinjske doline, kdo vam ne bi zavidal! Svet ječi pod. težo krize in v pričakovanju katastrof vam pa lahko prav kriza in katastrofe prineso :eši-tev in rentabilnost! SLOVO V ponedeljek popoldne je odplula šolska ladja vojne mornarice »Jadran« izpred Šibenika v Ameriko. Na obali zbrani mornarji so se prisrčno poslovili od svojih staršev in jim želeli srečno pot. (»Slovenski Narod«, 20. IV.) V resnici bi si človek kdaj pa kdaj zaželel. da bi bilo tako: da bi šolske ladje odpeljale starše čez ocean, mladina pa bi ostajala na obali in jim želela srečno pot. ERROR IN LCO Letalska katastrofa pri Pokleku, okraj Šmarje pri Jelšah (včeraj je bil pomotoma naveden brežiški okiaj), ko je zgorel tro-motorni bombarder italijanskega izvora, namenjen za rumunsko vojsko, še ni danes popolnoma pojasnjena. Slovenski 2G. IV.) | Kočljiva zadeva zares, raziskovati vzroke in razmere, ki so dovedle do katerekoli aeroplanske katastrofe. Del tragike pri Podsredi ponesrečenih letalcev je bil, kakor pravijo, najbrž v tem, da a o v slabem vremenu zgrešili pravo smer. A če nesrečni ljudje tik pred padcem niso vedeli, kje so, bi to bil najbrž post festum lahko ugotovil reporter. Poklek je v občini podsreški in Podsreda spada v resnici v brežiški okraj. ERROR IN PERSONA Ravnatelj ljubljanske opere g Mirko Polič bo 2. maja dirigiral koncert beograjske filharmonije na Kolarčevi univerzi. To bo že 7. koncert beograjske filharmonije v tej sezoni. Poleg ljubljanskega dirigenta, ki si je pridobil velik sloves že na zadnjem združenem nastopu beograjske, zagrebške in ljubljanske filharmonije, se bo predstavil beograjskemu občinstvu tudi sloviti francoski. čelist Michelin. (»Slovenski dom«, 22. IV.) Teatrski ljudje so precej občutljivi ljudje, zato bi si moral človek pri takšnemle pisanju zmerom gledati na prste. Na zadnjem združenem nastopu beograjske, zagrebške in ljubljanske filharmonije si ni utegnil pridobiti velikega slovesa ravnatelj Mirko Polič, ker si ga je pridobil Niko Štri-tof. MANIFESTACIJA NA RAKEKU Manifestacija je bila zanimiva, ker je pokazala jako nazorno številčno moč dravskega sokolstva, saj je bila udeležba pri izletu na Rakek strogo obvezna, skoraj tako kakor za glasoviti »skrivni« obrambni zbor, ki bo v naju (= v maju). Astronomske številke v današnjem »Jutru« pa je videl samo navdušeni poročevalec antifašist v maju. (»Slovenski dom«, 25. IV.) Astronomske številke? Dragi kolega, še za razumevanje jezikovnega kaosa je skorajda treba astronomskega znanjal TIRALICA Tatovom, ki so pred nekakim tednom ukradli v oddelku finančne kontrole v Gru-žu pri Dubrovniku 100.000 din, je dubrov-niška policija že na sledu. Za zdaj imen še ni izdala javnosti zaradi nadaljnje preiskave, obvestila pa je vse ostale policijske in orožniške postaje v državi, naj pazijo, če se te tatovi nenadoma kje pojavijo. Torej jih v rokah še nimajo. (»Slovenski dom«, 27. IV.) Da, policijet, kako pa so v resnici te reči: na sledu ste jim, par jih še nimate v rokah? ROMANTIKA IN REALIZEM Klub slušateljev romantike na naši univerzi organizira študijsko ekskurzijo svojih članov v Italijo. (»Jutro«, 28. IV.) Tako torej? Enega samega drobnega lap-susa, pisca, stavca ali korektorja je bilo treba, da je skrivnost prišla na dan: na naši univerzi ima romantika svoje slušatelje in svoj klub. Pod Pireneji, na obalah Rumene reke grmijo topovi, države se čez noč brišejo z zemljevida, zadeve dneva kričijo do neba, na naši univerzi pa ima romantika svoje slušatelje in svoj klub! Kaj bo iz tega naroda, kdo mu bo napisal program, odkod gc bodo vze&i»gije, de ga izvedejo v resnici? Da, prijateljici umetnost in zna- | nost, kdaj bosta tudi pri nas dejali romantiko s strona in stopili v službo resnice, kakršna je? GOSPOD ŽUPAN Župan v Velikem Popoviču. Vojina Voji-noviča, so te dni ubili iz zasede. Pravijo, da je bil Vojinovič zelo znana osebnost v vsej mora\'ski banovini. Njegova preteklost je res zanimiva. Med svetovno vojno je šel med hajduke ter vodil boje proti Bolgarom. Izkazal se je tako hrabrega, da so ga proglasili za narodnega junaka. Po vojni je bil celo obtožen rbznih zločinov in je bil tudi že večkrat kaznovan. (»Slovenski dom«, 29. IV.) O, dragi moji, kako smo še daleč od vzora narodnega junaka! Glejte, dandanes se še nekaterim zdi — o tem nam priča tale drobni celo — do zločin lahko pomeni samo višjo stopnjo narodnega junaštva. PRED HERCEnoVC, POZOR Na delo v Nemčijo je zadnje čase odšlo tudi že precej Hercegovcev. Pravijo, da bodo v Nemčiji dobro zaslužili. Večinoma so to sami mladeniči, tiari okoli 20 let. Pravijo pa, da ti mladi Iiercegovci niso postali nenadoma tako zelo jridni, pač pa da jih žene v Nemčijo le želja, da bi videli kaj sveta, zdaj, ko se jim nudi tako lepa prilika. Po svoje si bo razlagal to hercegovsko potovanje v zamejstvo oni ki ve, da so nekoč ravno Herccgovcem ponujali v Vojvodini zemljo za obdelovanje, pa da ted ij med njimi ni bilo bof, ve kaj pripravljenosti, da bi sprejeli to povabilo, ki je bilo zanje dosti poceni. (»Slovenski dom«, 29. IV.) V interesu stvari je. da bi Hercegovci te iskreno mišljene lekcije ne prezrli. Kaj bodo v resnici hodili r.a lahkomiselne ekskurzije čez mejo, če jim pa toliko možnosti obstanka nudi njihov dobri, stoodstotni kras? 200 AFRIŠKIH NAREČIJ Ker ima vsako narečje v Afriki svoje posebne jezikovne zakone, zato je treba vsem tem narečjem dati tudi književni jezik. V tem oziru opravljajo misionarji nečloveško delo, saj morajo proučiti do podrobnosti njihov jezik, da lahko v njega prelije jo božjo besedo. (»Slovenski dom«, 29. IV.) Kolikor misli, toliko zablod. Ali je res treba vsem afriškim narečjem dati književni jezik prav zato, ker ima vsako teh narečij svoje posebne jezikovne zakone? In ali je to kakšna božja beseda, da je zanjo treba nečloveškega dela? — kr.i — Goriške elektrarne že preteklo jesen smo podrobneje poročali o elektrarnah, ki jih nameravajo zgraditi na Soči med Kobaridom in Gorico. V teh elektrarnah bodo pridobivali skupno za 450 milijonov kilovatnih ur toka na leto. Dela pri Sv. Luciji in pri Do-blarju so malone že dovršena. Tam so zgradili 4 km dolg predor in pri Doblar-ju veliko centralo. Te dni so se pričela dela za novo elektrarno med Kanalom in Plavmi Elektrarna pri Plaveh bo dajala po 150 milijonov kilcvabndh ur toka na leto. Zgrajena lx> do konca prihodnjega leta. Istočasno pa so pričela tudi velika pripravljalna dela za ogromno elektrarno., ki jo nameravajo zgraditi v Brdih. Močvirnati teren med Vipolžami, Ruišičjem. Trebežem in Blan-chisom bodo spremenili v umetno jezero. Po posebnem kanalu bodo vanj napeljali tudi del vode iz SoJe, ki jo bodo zajemali pri novi centrali v Plaveh. Kanal bo zgrajen do Dolnjega Cerovega pod zemljo, od tam pa po njenem površju do Vipolž, pod katerimi se bo voda stekala v jezero. Pri Blanchisu bodo zgradili nov kratek kanal in blizu Ložnika veliko centralo. Pb jezeru bodo blizu Rušičja in onstran krminskega gričevja ter pod Gradiškuto zgradili tri visoke jezove, da se voda na teh krajih ne bo razlila po furlanski ni-ižni Od novega umetnega jezera, ki bo obsegalo kakšnih 10 kv. km površine, si obetajo tudi dokončno ureditev problema, kako namakati furlansko ozemlje med Brdi in Idrijo. Menijo, da bo jezero pomenilo veliko pridobitev tudi za tujsko prometni razvoj krajev ob njem. Za ta velika dela nameravajo v kratkem najeti okrog 1000 delavcev. Zanimiva vest, ki jo je v zvem z vsem tem objavil tržaški »Poipolo«, l'! pravi, da so, se med zastopniki podjetja, k-" gradi te elektrarne in jugcslovenskim met-nim ministrstvom pričela pegaji- da bi se tok teh elektrarn odvajal tudi jugoslovanskim železnicam, v kolikor bodo v bližnjih letih elektrificirane. Naše gledališča DRAM A Ponedeljek, 2.: Zaprto. Torek, 3.: Izpit za življenje. Red A. Sreda, 4.: Nočna služba. Red Sreda. Četrtek, 5.: Pokojnik. Izven. Znižane cene od 20 din navzdol. OPERA Ponedeljek. 2.: Zaprto. (Gostovanje v Celju: Miatija Gubec). Torek. 3.: Za,prto. Sreda. 4.: Madame Sans Gene. Red B. Četrtek. 5.: Don Juan. Red Četrtek. v Petek. 6.: Zaprto. KLISEJE ^ ENO IN Večbarvne SV "ETRA NASIP <121 M. ŠTELE TRGOVINA Z JUŽNIM IN DOMAČIM SADJEM, ZELENJAVO IN DEŽELNIMI PRIDELKI NA DERELO Ljubljana — škofijska palača, vhod Pogačarjev0.trg NA ZALOGI ZMEROM SVEŽA POVRTNINA (SOLATA, ŠPARGLJI, GRAH, NOV KROMPIR, ARTIČOKE, KARFIOLE), SADJE, ORANŽE — ITALIJANSKE, GRŠKE IN JAFFA — LIMONE, ROZINE, FIGE VSEH VRST, MANDLJI, LEŠNIKI, OREHI L T. D. Tisti, ki so prisiljeni sedeti! Odebeljeni! Ki trpijo na kamnu, revmi, protinu! Vi, ki izločate moten seč in katerih seč vsebuje rumeno usedlino, vi, ki uživate mesno hrano, vina, likerje, vi, ki ste prekoračili 40. leto. TOČNA POSTREŽBA. TELEFON 25-47 SOLIDNE CENE. SKLADIŠČE TAROR 2 Etablissements CHATELAIN dobavitelj pariških bolnišnic 22 VELIKIH NAGRAD PARIZ LEDVIČNI KRVNI OBTOK A. B. — Karoditi C. — Srce D. — Aorta E. F. — Ledvice G. — Mehur Vi pripadate ali boste pripadali, če se ne varujete, veliki družini artritičarjev Kopičenje sečne kisline v krvi in celicah organizma, a istočasno vzrok in posledico artritizma se povzroča z nezadostnim izločevanjem in slabim zgorevanjem maščobe. Artritizem je s svojimi bolečinami in boleznimi: revmatizmom v mišicah in sklepih, nevralgijo, kamnom v ledvicah in mehurju, protinom itd. rana sodobnega življenja. Nevaren je, ker vodi k obolenjem srčne arterioskleroze, navalom krvi in kapi. Uporabljajte- Urodonal, da se izognete komplikacijam, ki so pogosto nevarne in nesrečne. URODONAL se uporablja pri artritizmu, ker preprečuje sesedanje sečne kisline. Dobi se v vseh lekarnah. Generalni zastopnik za kraljevino Jugoslavijo »STERILAB« Angleški kemijsko-farmacevtski laboratorij, Beograd, Knez Mihajlova 33. Oglas reg. pod S. Br. 4271 od 12. II. 1932. Pomlad na pariških bulvarjih Pariz, o veliki noči »Monsieurs, flerurissez Vos dames!« Na vsak korak začuješ ta stavek. In težko izbiraš med pisanim cvetjem, ki ti ga ponujajo prodajalci. To je odmev pomladi, ki jo čutimo po bulvarih, odmev pomladi, ki je obsula tudi naše domače poljane in travnike s cvetjem in zelenjem in po katerih včasih lahko zahrepenimo. V Latinski četrti smo letos posebno bučno pozdravili pomlad. Po devetih letih se je obnovila stara dijaška tradicija tedna * Faluche«. Faluche je studentovsko pokrivalo — baret. V tem tednu dobe novinci bruci pravico nositi »faluche«. Teden je posvečen petju, pitju, veselju, pristni pariški studentovski razposajenosti. Svečana otvoritev je bila 4. aprila zvečer. Uvod pa je bil že 1. aprila. V prvem letniku prava poučuje rimsko pravo prof. Collinot. Star bradat možiček, ki ne zna očuvati discipline. Običajno ga posluša 20 do 30 študentov (ostali poslušajo predavanja prof. Giffarda), ta teden pa je bil amfiteater nabit razposajene mladine. S huronskim vpitjem in aplavzom pozdravljen je vstopil Collinot v dvorano. Trenutek nato je eksplodirala petarda in nato še ena. Pod strop je zletelo 10 golobov. Nato novi izbruhi tuljenja, katerim je sledila studentovska himna. In zopet tuljenje, žvižganje in cepetanje z nogami. Par študentov pa je le smatralo za opor-tuno, da dobi tudi profesor besedo. »Pet minut tižine za g. profesorja!« Profesor je res pričel predavati, pa je izgovoril le par besed, ko se je hrup znova začel. Nato je sledilo »preseljevanje narodov« ali: dekleta na levo, fantje na desno. Nekaterim juristkam (jih je skoro več kakor juristov) so le bolj ugajali prostori med močnejšim spolom, vendar jim ni uspelo, da bi tam ostale. Eksekutiva jih je hitro spravila na prave prostore. Vsa komedija je trajala pol ure, ko je profesor končno le našel najboljšo rešitev položaja — vstal je in odšel. Manifestacije so se nadaljevale še pod oknom profesorske zbornice, kjer je navdušena množica soglasno zahtevala: »Collinot au balcon, Collinot au balcon!« 4. aprila zvečer je bil otvoritveni sprevod tako zvane »Monome de la Faluche«. V gosjem redu s faluche na glavah so odkorakali študentje izpred Pantheona, prepeva je: »Formez le monome.« če je srečal sprevod kako »fejst« dekle, se je takoj začulo: »les poucelles avec nous« — dekle z nami! In na to občo zahtevo so po trije fantje pograbili ubogo žrtev, ki je hočeš-nočeš morala poleg. Na bulvaru Saint Michel, ki je središče vsega studentovskega življenja, je naenkrat zastal ves promet. Taksiji, avtobusi, zasebni avtomobili, vse se je pokorilo novi velesili. »Embrassez! Embrassez!« se je začulo iz velike skupine, (po naše: »objemčkat, objemčkat!« Tudi to je zelo lepa navada. Kjerkoli je sprevod srečal kak parček, pa bodisi, da je bila dvojica v avtomobilu, v kavarni ali se je sprehajala, je množica takoj obkolila fantka, gospodiča ali često tudi priletnega gospoda in gospico, gospodično ali mlado gospo (starih tu skoro ni) ter zahtevala: »Embrassez!« Srečna ali nesrečna, hočeš ali nočeš, se je vsaka dvojica končno le uklonila obči zahtevi, se objela in poljubila. Mnogim je prišlo to zelo prav. Tak je bil z manjšimi ali večjimi izpre-membami ves teden. Večina študentov je nosila faluche okrašene z neštet;mi znaki in svetinjicami. Fakultete so se razlikovale po barvah trakov, za vsako leto pa je pripeta na kapo zvezdica. Poleg pravne fakultete, odkoder so se razvijali vsi sprevodi, je policijska prefek-tura. In tako je sprevod po navadi spremljal kamion policajev. Sicer so pariški policaji še zelo reakcionarni imajo čisto črne obleke, le pendrek je malo belo pobarvan. In pendreki so celo le za urejevanje prometa. Komisarji so pa vsi v civilu. Po mojem mnenju je to velika škoda, kajti iz prakse vem, da uniforma naredi človeka. Pravijo, da zavisi to od čuta za teatralnost, od lepega glasu in pa od — domišljavosti. Zanimiva so bila tudi športna tekmova- nja v tem tednu, tako tek po bulvaru Saint Michel, pri katerem je moral vsak tekmovalec izpiti v vsaki kavarni »demi« (3 del.) piva. Kavarn je okoli 15. Izmed 20 tekmovalcev sta prišla na cilj le dva... Ob zaključku tedna je bila velika ka-valkada, katere se je udeležilo okoli 5000 študentov, 6 voz z živimi slikami, godba z 200 godci. Zopet so se vrstili prizori »Embrassez«, ugrabljanje deklet in nek avto, ki se ni hotel umakniti, je navdušena množica prenesla kar na pločnik. Prav za prav je bil to le avtomobilček. To pot n'so postale samo »fejst« dekleta plen sprevoda, kajti nazadnje je ostala na trgu pred Pantheonom kar cela garnitura kavarniških stolov in miz. Praznovali pa smo »Semaine de la Faluche« seveda tudi ponoči. še malo o pariški morali. Zadnjič sem se šel kopat v pokrit bazen. »P'sc'ne Lu-tetia«. S seboj sem vzel kratke kopalne hlačice kakršne lahko nosimo v naši pobožni Sloveniji. Pa glej ga šmenta! Komaj stopim iz kabine že je kopalni mojster pri meni in m; dopoveduje, da je prepovedano kopati se v takih, tako rekoč po-hinšljivih hlačkah. Dopovedoval sem mu, da sem tujec iz strogo moralne dežele in da nimam niti najmanjšega namena pohujševati Pariža-nov in da se pri nas oko postave prav nič ne razburja če se kopljemo taki. Nič ni pomagalo. Za 3 franke sem si moral izposoditi dostojne hlačke. Zanimivo pa je, da so v Parizu prav različne norme za dame in gospode. V Mussic-hallih in kabare- x tih lahko vsak večer občuduješ čisto gole plesalke, celo brez figovih peres in tudi v kopališčih kopalke prav rade odkrivajo svoje dražesti. Gospodje pa — stop! Pozneje mi je neka Francozinja razložila, da je to najbrž zato, ker so gospodje vedno tisti, ki postavljajo zakon o morali. In tako privoščijo le sebi. nežnemu spolu pa ne! Pa recite, če nevoščljivost ni greh. Da pa se vam malo zbudi nevoščljivost, naj vam povem, da je tu božja kapljica res nebeška in pa grozovito poceni. Liter starega bordojca — 5 fr! To pa je vino z okusom in vonjem! In nazadnje, da ne nvslite, da se ne zanimamo tudi za drugačne stvari. Sedaj je otvorjena razstava angleške slikarske umetnosti iz 18. in 19. stoletja. Prvovrsten kulturni dogodek. Nameščena je v Louvru pod pokroviteljstvom angleškega kralja in predsednika francoske republ;ke. Posebna komisija je zbrala po muzejih in pri zasebnikih najboljša dela angleške umetnosti. Aristokratska umerjenost in resnost veje s slik. ki so večinoma pokrajine in portreti. In človek se kar nehote zamisli v puritansko miselnost Angležev, ko ne vidi na nobeni sliki niti koščka golote, še svoje ljube domovine sem se spomnil pri tem... Bil sem že trikrat na razstavi in bom še šel, tako je odlična. b. Urejale Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rib nikar. — Za Narodno tiskarno d. d kot tiskarnama Frax> Je ran — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.