.priznanje.
PRIZNANJE
PRIZNANJE
PRl/.N'
IteHM
KOLEDNIKI OBISKALI OKOLI
150 DOMOV
,4
Za pomembna dejanja ni važno, koliko je kdo star
<ML> STRAN 11
	7777		If-jil
			
. N i . •	•v I ^	s	f ‘¥; è	;
w	^ Vv\ ■		W ffc	if ^
p I				
		H	
■. M	RTf i Jr * »	N J	H
	V 1	
		
	te !	
www.zkz-mozirje.com
i£C Ljubija *	\
Tél^837078Óiin.837078n]
PODJETJE S TRGOVINO, INSTALACIJE IN STORITVE
BONI
Delavni čas:	Telefon:
delavniki od 7.00 do 18.00 ure, 70 50 280 sobote od 7.00 do 12.00 ure.	70 33 130
• toplotne črpalke in sončni kolektorji \
-	centralno ogrevanje
-	vodovod
-	sanitarna keramika
-	Dostava na dom
-	Montaža
-	gradbeni material
> barve in laki
-	vijaki in okovje
-	izolacije
-	bela tehnika
Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad,
SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3,
Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno,
SP Foršt. Foršt 6, Ljubno,
SP Luče, Luče 105, Luče,
SP Solčava, Solčava 17, Solčava
584-51-32
584-50-05
839-43-20
584-75-09
838-80-84
838-	80-42 584-10-35
839-	43-10 839-43-30
Zimska sezonska razprodaja tekstilnesa blaga in obutve
v Blagovnici Ljubno 584 10 20
in Tekstilu Gornji Grad 584 30 36	q(|	j dii II čir jel
do 25. januarja 2010
PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje,
837-07-80
837-07-81
837-	07-82 839-44-20 584-12-41 584-40-24
838-	80-43 584-10-20 584-30-36
Zadruga mozirie
Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, Železnina Luče, Luče 34,
Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno,
Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad
Zgomjesavrijska kmetijska zadruga Mozirie z.o.o.
Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 838-80-03
Nudimo bogat asortima HYUNDAI varčnih žarnic
Usodne cene
-	koruze,
-	umetnih gnojil Kutina: Kan,
Urea, NPK 15-15-15
m;
Barvni TV gorenje
Izdelki trgovske znamke Mercator
Inox sodi za spomladansko pretakanje vina	...
PC Ljubija
Caj 1001 cvet 207. CENEJE
SPREJEMAMO NAROČILA ZA SEMENSKI KROMPIR
HMK—:--n—
Suhe marelice, 250 <
0,99 EUR
86,90 EUR
139,90 EUR
109,90 EUR
Ugodne cene zunanje in notranje keramike v Železnini Gornji Grad 839-44-20 * Jfe
Wffil
IZPUŠNI LONCI IN CEVI
za osebna in lažia tovorna vozila traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in motaža
MARIVI s.p., Vransko 18b, 3305 Vransko
Tel./fax: 03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail: slavica.marn@siol.net, wwvv.marn-vransko.si
Andrej Terglav
SLIKOPLESKARSTVO
Andraž 96b
Polzela
3313
.
•	Beljenje notranjih površin in fasad
•	Dekorativni opleski
•	Izdelava izolacijskih fasad
•	Delo na višini z dvižno košaro
OSREDNJA____________________________________________________________________________
KNJIŽNICA	Tretja stran
------------------------------------------------------------------------------------J
Podražitve terjajo racionalnejše obnašanje
Decembra so se v Sloveniji cene življenjskih potrebščin znižale še četrti mesec v letu 2009, tokratza pol odstotka, vendar pa povprečje dvanajstih mesecev lanskega leta v primerjavi s povprečjem leta 2008 kaže dvig cen za 0,9 odstotka. Nekdo je torej lani več zaslužil na naš račun.
V	času od decembra 2008 do decembra 2009 so se najbolj podražile alkoholne pijače in tobak, in sicer za osem odstotkov. Cene v kategoriji stanovanj so bile višje za dobrih šest odstotkov, raznovrstno blago in storitve za dobre tri odstotke in pol, prevoz je bil dražji za skoraj tri odstotke, gostinske in nastanitvene storitve za nekaj manj kottri odstotke, izobraževanje za 2,6 odstotka, rekreacija in kultura za 1,7 odstotka, itd. Po drugi strani smo beležili tudi nekatere pocenitve, ki so bile najbolj konkretne pri oblačilih in obutvi (- 3,4 odstotka), komunikacije so se pocenile za 1,9 odstotka, hrana in brezalkoholne pijače pa za 1,1 odstotka.
V	vladnem Uradu za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) so izračunali, da je na lanskoletno (evropsko primerljivo) inflacijo v višini 2,1 odstotka vplival zlasti upad gospodarske aktivnosti v Sloveniji in njenih najpomembnejših gospodarskih partnericah, po drugi strani pa so inflacijo pospeševale višje cene energentov,
storitev, trošarin in nekaterih izdelkov oziroma storitev, ki so sicer pod različnimi režimi regulacije, na primer komunalnih storitev.
Omenjene podražitve nas, potrošnike, vodijo k varčevanju oziroma racionalnejšemu obnašanju. Uporaba varčnih žarnic, ločevanje komunalnih odpadkov, načrtno iskanje najugodnejših ponudnikov izdelkov in storitev - vse to in še marsikaj drugega postaja sestavni del našega življenja, pri čemer pa si seveda prizadevamo, da se nivo našega standarda ob tem ne bi znižal.
Še posebej na področju energetike in ekologije lahko v prihodnje pričakujemo pomembne spremembe v smislu progresivnejše obremenitve porabnikov. Kmalu ne bo več važna samo prostornina posode za odpadke, ampak dejanska masa odpeljanih odpadkov. Lastna oskrba z energijo (z uporabo toplotnih črpalk, sončnih kolektorjev, geotermalnih sond in podobnih naprav) bo postala nuja, sicer bodo mesečni stroški previsoki. In nenazadnje, že v letu 2012 lahko pričakujemo na trgu prve električne avtomobile iz serijske proizvodnje.

ZLTC Golte praznuje
Za 40 let novih 40 cm snega
Dohodnina za leto 2009
Veliko sprememb ni,
za nekatere pa je dobro vedeti.............
Do pekla in nazaj:
Spomin na resnico nekega časa
IZ VSEBINE: 2
Tema tedna:
Gospodarstvo okreva, cene pa kvišku.4
Zgornja Savinjska dolina:
Obilno sneženje povzročilo
nekaj nevšečnosti................
Intervju:
Franci Kotnik, direktor ter glavni in odgovorni urednik Savinjskih novic.
BSH Hišni aparati Nazarje:
Kljubujejo recesiji in še povečujejo uspeh... 10
Izletnik Celje:
Osemdeset let vzponov in padcev
ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 2, 15. januar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Šteti Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Sa-vinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http:/ /www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.

VIŠJE POLOŽNICE TUDI V LETU 2010
Gospodarstvo okreva, cene pa kvišku
Politiki in večina poznavalcev gospodarskih razmer so lansko leto zaključili z optimističnimi napovedmi. Gospodarska kriza gre menda h koncu in Slovenci lahko pričakujemo okrevanje našega gospodarstva. Žal so to v tem trenutku le pričakovanja, realnost je še vedno precej drugačna. Okoli sto tisoč brezposelnih išče službo, v novo leto pa vstopamo z bremenom številnih podražitev.
DRAŽJA ELEKTRIKA. BENCIN,
ZDRAVSTVO...
Podražilo seje ali pa se še bo kar nekaj produktov In storitev, ki so redni odjemalci naših financ. Tako jes 1.januarjem dražja elektrika. Za električno energijo bomo plačevali več, ker je vlada na novo določila prispevek za obnovljive vire energije in prispevek za zagotavljanje oskrbe z uporabo domačih virov energije. Zaradi spremembe prvega prispevka bo povprečno gospodinjstvo plačevalo 1,55 evra oziroma za 3,5 odstotka več kot doslej, medtem ko drugi prispevek račun poceni za 0,34 odstotka. Račun povprečnega odjemalca elektrike se bo torej povečal za okoli 1,40 evra na mesec.
Z novim letom se dviga tudi cena naftnih derivatov, sicer le za minimalen znesek, a kot zatrjujejo pozna-
valci naftnega trga, se bodo derivati v letošnjem letu le še dražili. Že vjan-uarju lahko po predvidevanjih direktorja Geoplina Alojza Stana pričakujemo kar 9-odstotno podražitev
zemeljskega plina, do konca leta bi lahko bil dražji tudi do dvajset odstotkov.
Zdravstvo že dolgo ni več poceni in tudi vtem sektorju lahko pričakujemo ie še podražitve. Medtem ko vodstvo Vzajemne zdravslvene zavarovalnice zatrjuje, da letos pri njih ne bo zvišanja premij prostovoljnega zavarovanja, Triglav, zdravslvena zavarovalnica že napoveduje petodstotno podražitev premije, podražitev v letošnjem letu pa kot zelo možno sprejemajo tudi v Adriatic Slovenica.
Leto 2009 je prineslo precej dražje artikle na številnih področjih. Največ, za osem odstotkov, so se podražili alkoholne pijače in tobak. Cene v skupini stanovanje so se dvignile za 6,3 odstotka, cene prevoza za 2,9 odstotka, za
2,6	odstotka so dražje gostinske storitve in izobraževanje. Dviga se tudi cena zdravja (za 0,3 odstotka v lanskem letu). Za vsaj delno izravnavo še povejmo, da je bila hrana v letu 2009 za 1,1 odstotek cenejša kot leto poprej, komunikacije so se pocenile za 1,9 odstotka, obleka in obutev pa za
3,4	odstotka.
letošnjem letu le še dvigale. Na računu, ki ga izstavlja Komunala Mozirje, lahko po besedah direktorja Andreja Ermenca, pričakujemo višji znesek za vodo, odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, zbiranje in odvoz komunalnih odpadkovter odlaganje preostanka komunalnih odpadkov.
Poleg tega bi v mozirski komunali radi dvignili še osnovne cene
Koliko od prisluženega denarja nam bo v letu 2010 ostalo v žepu?
ZVEZA POTROŠNIKOV SLOVENIJE
Projekt »Precenimo cene« postal predrag?
Od februarja 2008 je Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) v okviru projekta Precenimo cene spremljala in analizirala cene prehranskih izdelkov in izdelkov za osebno higieno. S pomočjo zapletenega in obsežnega projekta je ZPS na svoji spletni strani in s pomočjo drugih medijev potrošnikom ponujala informacije o tem, v katerih trgovinah kupiti najcenejši izdelek iz določene vrste živil in potrebščin.
Na ta način so ljudje brez velike izgube časa pri nakupih lahko opazno varčevali, poleg tega so bili redno obveščeni tudi o pogostem zavajanju potrošnikov, ki se ga trgovske verige poslužujejo s pomočjo oglaševalskih akcij. Analiza cen je
bila med potrošniki zelo dobro sprejeta, z opozorili o nepravilnostih so se na ZPS oglašali številni kupci.
Projekt, ki je v teh časih draginje pomagal ljudem do resnično najbolj ugodnih nakupov, pa se končuje. Kot je javnost obvestila direktorica zveze Breda Kutin, za nadaljevanje projekta med pristojnimi ni več razumevanja. Financer projekta, ministrstvo za gospodarstvo, le-tega ne bo več podpiral, kar vsekakor kaže na veliko ignoranco vodstva države do potrošnikov, ki se iz meseca v mesec prebijajo s premajhnimi prihodki, da bi lahko brezskrbno kupovali celo osnovna živila.
TG
OBČUTNO DRAŽJE TUDI KOMUNALNE STORITVE
V zadnjih mesecih lanskega leta se je občutno podražila še ena storitev, ki si jo vsa gospodinjstva vračunavamo v svoje mesečne izdatke. Cene komunalnih storitev se bodo zaradi novega sistema obračunavanja komunalnih storitev v
Zdenko Purnat,
direktor Komunale Gornji Grad:
»Storitve, kijih izvaja naše podjetje, Komunala Gornji Grad, zaenkrat še niso dražje. Smo v postopku sprejetja podražitev, kijih prinaša nov pravil-
nik.	Proces sicer še ni zaključen, kljub temu pa lahko rečem, da bo prišlo do podražitve, verjetno v začetku aprila. Tako v letošnjem letu načrtujemo podražitve na področju odvajanja in čiščenja komunalnih vod.«
storitev, ki se niso spremenile že zadnjih 15 let. Zaradi novega pravilnika za oblikovanje cen komunalnih storitev podražitev napovedujejo tudi v Komunali Gornji Grad. Višjo ceno položnice lahko koristniki gornjegrajske komunale pričakujejo v začetku aprila.
Tatiana Golob
Tema tedna, Aktualno
Herman Remic, Dobletina
Iskreno povedano, ne vem, kako bomo preživeli etošnje leto. Lansko leto je bilo kritično, a se mi zdi, ia bo letošnje za nas še težje. Naročniki od nas iričakujejo znižanje cen, a vhodne surovine se Iražijo. Kljub temu da bo davek na dodano vred-ìost, če se poveča, izdelke podražil, se tega ne )ojim, saj ga dobimo povrnjenega. Ta bo bolj prizadel fizične osebe. Recept za zniževanje stroškov bi mogoče bil zmanjšanje javne uprave, kotto predlagajo politiki. Že sedaj varčujemo pri elektriki in na nekaterih drugih področjih, ker drugače ne bi preživeli. Še težje bo za delavce, tudi če bodo zaslužili 600 evrov neto, bodo s tem denarjem komaj uspeli pokriti vse življenjske stroške.
Cvetka Praznik, Kokarje Povsod bo potrebno malo bolj varčevati, kot smo do sedaj. Verjetno bo potrebno omejiti vožnjo z avtomobilom, obisktrgovin. Mogočeje naša sreča, da imamo malo zemlje, tako da hrano pridelamo doma in pri tem kar nekaj privarčujemo. Tudi izletov si ne bomo privoščili toliko, kot je bilo to možno v preteklosti.
Mija Ugovšek, Ljubno ob Savinji
Da bi manj zapravil, je najbolje, da se izogibaš trgovin in seveda kupiš le najnujnejše. Življenjski stroški so bistveno višji kot leta poprej. Še vedno pa si stvari kupim tedaj, kojih potrebujem, in-ne čakam na razprodaje. Saj tam navadno ostanejo manj kvalitetni izdelki.
Ivan Verbuč, Mozirje S podražitvami se pač moramo sprijazniti. Navadni smrtniki itak ne moremo nič spremeniti, kljub temu da se jezimo, ko opažamo, kako evro izgublja vrednost. Že v preteklosti smo začeli varčevati pri električni energiji in smo postavili po hiši varčne sijalke. Ksreči nimamo najnižje pokojnine in si lahko še marsikaj kupimo.
Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem
Naša anketa
Zaradi podražitev tudi Zgornjesavinjčani zategujejo pasove
Novo leto prinaša številne spremembe. Te bodo občutile tudi naše denarnice. V povprečju za evro in pol bodo od novega leta dalje višji zneski na položnicah za električno energijo. Vlada bo zvišala prispevek za obnovljive vire energije. Zaradi višjih nabavnih cen se bo kmalu podražil zemeljski plin. Nov davek na motorna vozila je vzrok, da se bodo podražili tudi avtomobili. Na ministrstvu za okolje in prostor pa razmišljajo o novih trošarinah pri davku na goriva.
V začetku leta naj bi vlada odločala tudi o dvigu trošarin na alkohol, obetajo se nam podražitve bančnih storitev. To je le delček napovedi podražitev, ki se bodo zgodile letos. A ob dejstvu, da plače ostajajo enake, ekonomisti napovedujejo, da bo standard začel stagnirati. Kako se bodo s podražitvami spopadli Zgornjesavinjčani?
Drogo Klemenšek, Rečica ob Savinji
Enostavno bo treba varčevati in skromno živeti. Gledati je potrebno na cene in izbirati stvari, ki so cenejše. Razprodaje so pogosto tiste, kjer lahko kupimo artikle po bistveno nižjih cenah.
Darinka Ošep,
Radegunda Enostavno poskušam, da ne hodim v trgovine v tolikšni meri, kot sem v preteklosti. Pred časom smo namreč lahko zidali hišo in si tudi marsikaj privoščili. Hiša je sedaj gotova, kljub temu pa si ne moremo več privoščiti, kot smo si tedaj. Življenje se je bistveno spremenilo. Na razprodajah ne kupujemo, temveč se znajdemo na drugačen način. Pri elektriki varčujemo tako, da pazimo pri razsvetljavi in ugašamo luči. O omejevanju rabe interneta nam še ni potrebno razmišljati, ker ga zaradi lege domačije ne morejo priključiti, bomo pa poskusili manj telefonirati.

'Na kratko
Novela zakona o žrtvah vojnega nasilja
Državni zbor RS je septembra sprejel novelo zakona o žrtvah vojnega nasilja, uporabljati pa se začne od začetka letošnjega leta. Novela uvaja nekatere nove kategorije žrtev vojnega nasilja. Za
prisilno mobilizirane pa prinaša pravico do doživljenjske rente. Status in pravice se uveljavljajo na zahtevo stranke, ki jo poda na upravni enoti.
ML
Festival za šolarje, starše, podjetja, iskahe zaposlitve
Celjsko sejmišče danes, 15. januarja, gosti največji karierni dogodek v Savinjski regiji. Na festivalu, za katerega so organizatorji prepričani, da bo postal tradicionalen, predstavljajo izobraževalne in zaposlitvene možnosti v regiji in širše. Na voljo so informacije o nad-
aljnjem izobraževanju, kariernih in zaposlitvenih možnostih, podjetja predstavljajo svoje kadrovske potrebe in znanja, kijih pričakujejo od svojih bodočih sodelavcev.
Festival je namenjen vsem, ki se soočajo s poklicnimi odločitvami -osnovnošolcem, dijakom, študen-
tom, staršem, iskalcem zaposlitve, lahko med 9. in 17. uro (natančen brezposelnim ali zaposlenim, ki program dogajanja je na www.ee-iščejo druge priložnosti. Vstop na sejem.si). dogodek je prost, obiščete pa ga	IS
Avtobusni prevozi nekoč in danes
Zgodovina avtobusnih prevozov v Zgornjo Savinjsko dolino sega še pred obdobje Izletnika Celje, kajti prvi avtobus je iz Celja v Logarsko dolino pripeljal potnike že v letu 1926. Šofer tatre je bil Rok Kopitar iz Radmirja, kije, razen v času druge svetovne vojne, vozil na tej
Neporabljena zdravila
Doslej so lahko uporabniki neporabljena zdravila in zdravila s pretečenim rokom oddali le v akcijah zbiranja nevarnih odpadkovjavnim komunalnim podjetjem. Odslej jih bo možno oddati v vsaki lekarni v zato
relaciji vse do svoje upokojitve leta 1960. Prvih avtobusnih prevozov se še dobro spominja Aleksander Videčnik iz Mozirja, ki je kot deček stanoval v starem magistratu, ravno nad prvo avtobusno postajo v Celju.
ŠS
vrnite v lekarno
namenjene posode. Tako določa uredba o ravnanju z odpadnimi zdravili in veletrgovci so z novim letom dolžni zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih zdravil.
ŠS
Več o teh temah v prihodnji številki Savinjskih novic.
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
OSEMDESET LET VZPONOV IN PADCEV IZLETNIKA CELJE
Avtomobili izpodrivajo avtobuse s cest
Izletnik Celje se uvršča med vodilna avtobusna podjetja v Sloveniji
(foto: Štefka Sem)
Začetek delovanja podjetja Izletnik Celje sega osemdeset let nazaj, v daljni september leta 1929. Takrat je podjetje nosilo ime Avtobus mesta Celja, svoje poslanstvo pa je pričelo opravljati z dvema avtobusoma. Vse od takrat v podjetju skrbijo za mnogoštevilne potnike, da točno in varno prispejo na cilj.
IZGRADILI CENTER NA GOLTEH
Od začetnih dveh avtobusov so že v drugem letu poslovanja število povečali na osem. Prvi večji vzpon podjetja seje zgodil v letih 1936 in 1937, saj so takrat izboljšali vozni park in potnike prevažali že na trinajstih relacijah. Druga svetovna vojna je rastočemu podjetju zadala hud udarec in po vojni so ponovno, kot na začetku, pričeli prevažati potnike z dvema avtobusoma. V letu 1954 so zamenjali večino voznega parka, zgradili garaže in servisno delavnico.
Prelomno leto je bilo 1960, saj se je takrat bistveno razširil primestni promet in turizem. 1964 seje podjetje preimenovalo v Izletnik, kakor ga poznamo še danes. V letu 1967 je podjetje razširilo področje delovanja še na gostinstvo in konec 60. let začelo z gradnjo zimsko športnega centra na Golteh, ki so ga kasneje prodali, ustanovili so samostojni sektor za turizem in v letu 1974 nove tehnične delavnice. V letu 1995 so se preoblikovali v delniško družbo, danes pa so v lasti Skupine Viator & Vektor. Dejavnost je teritorialno organizirana v osmih poslovnih enotah, njihova glavna dejavnost so avtobusni prevozi, v okviru podjetja delujejo tudi servisna delavnica, avto šola in turistična agencija. Dnevno obratuje okrog 220 avtobusov na mestnih, primestnih, medkrajevnih in turističnih vožnjah.
V MOZIRJU Z 54 NA 20 DELAVCEV
Podjetje vse od začetka skrbi, da je naša dolina povezana z ostalimi kraji in daje kruh mnogim šoferjem. Robert Klemenak je vodja mozirske poslovalnice Izletnika že od leta 1982 in se dobro spominja boljših časov podjetja. »Med leti 1984-88 je bilo v naši poslovalnici zaposlen-\
ih 54 delavcev, sedaj nas je le še
20.	Po letu 1990, koje začelo število potnikov upadati, se je najprej ukinilo delo sprevodnikov«
Število prevoženih kilometrov seje vteh letih zmanjšalo za tretjino, predvsem na račun ukinjanja nerentabilnih prog. Trenutno 19 šoferjev s 17 avtobusi mesečno prevozi okrog
90.000	kilometrov. Skupaj s podizvajalcem A.P.M. Touring iz Letuša
Robert Klemenak: »Podjetje BSH iz Nazarij je edino podjetje v regiji, ki je v zadnjih dveh letih
storilo največ v smislu preusmerjanja prevozov na delo iz osebnih vozil na avtobuse.«
(foto: Štefka Sem)
dnevno prepeljejo okrog 390 dijakov v Celje in Velenje, 120 nazorskih osnovnošolcev, 420 delavcev treh podjetij in okrog 400 potnikov v javnih linijskih prevozih. Občasno nudijo prevoze organiziranim skupinam na izletih doma in vtujino.
»Podjetje BSH iz Nazarij je edino podjetje v regiji, ki je v zadnjih dveh letih storilo največ v smislu preusmerjanja prevozov na delo iz osebnih vozil na avtobuse zaradi racionalizacije prevozov, zmanjševanja potreb po parkirnih mestih in končno tudi s poudarkom na ekologiji,« pove Klemenak
POMOČ DRŽAVE KONCESIONARJEM
Da časi za avtobusne prevoznike niso rožnati, se zaveda tudi država in na ministrstvu za promet so v pripravi koncesijske pogodbe, na
osnovi katerih bi država izbranim koncesionarjem delno pokrivala stroške vjavnem linijskem prometu. Cilj tega so cenejše vozovnice in posledično povečano število potnikov. Za Izletnik bi to pomenilo tudi povečano število relacij po obeh dolinah v smeri Celja in Velenja.
S	tem bi postali zanimivejši za prevoz delavcev na delo, istočasno pa se zavedajo, da je prevoze težko prilagajati različnim delovnim časom zaposlenih v raznih centrih izven doline. Trenutno država avtobusnim prevoznikom že sofinancira stroške prevoza, in to s pokrivanjem določenega dela stroškov na prevožen kilometer, subvencija za dijaške karte pa je vezana na višino dohodka. S tem ukrepom država pomaga, da so cene prevozov za potnike že dlje časa nespremenjene.
Direktor podjetja Darko Šafarič upa, da bodo s kandidaturo za koncesijo na območju širše celjske regije uspeli in s cenejšimi pre-
vozi spodbudili prebivalce k večji uporabi avtobusnih prevozov. »Ljudem priporočamo, da se odločajo za avtobusni prevoz, saj se tako izognejo gneči na cesti in iskanju parkirnih mest,« poudari. Z redno obnovo voznega parka želijo poskrbeti za zadovoljstvo potnikov in okolje, saj so novi avtobusi okolju prijaznejši.
»V letošnjem letu bomo uvedli nove kartice za potnike, kar bo za podjetje velik finančni zalogaj, bo pa potnikom omogočalo hitrejše vstopanje in poenostavilo delo šoferjev,« o novih pridobitvah pove Šafarič. Želje v tem letu so dogovor z Mestno občino Celje o izvajanju mestnega prometa v Celju in večji posluh države za težave avtobusnih prevoznikov. Osemdeset let podjetja so v slogu sedanjih kriznih časov obeležili skromno. Največja pridobitev, kije sovpadala stem praznovanjem, je bilo odprtje nove avtobusne postaje v Velenju.
Štefka Sem
Sklop predavanj Živimo zdravo
V kulturnem domu v Gornjem Gradu bodo v januarju in februarju pripravili sklop predavanj Živimo zdravo na temo Učimo se zdravih odnosov. Predavanja organizirajo občina Gornji Grad, zasebna splošna ambulanta Irene Blažič Lipnik, Osnovna šola Frana Kocbeka in Kulturno društvo Gornji Grad.
Predavanja bodo potekala ob sre-
dah ob 18. uri, začnejo pa se 20. jan-uarja. Kot predavatelji bodo sodelovali različni strokovnjaki s področja medsebojnih odnosov. Še posebej bodo osvetlili odnose med starši in otroki ter sožitje med generacijami. Eno predavanje bodo posvetili raku črevesja in nacionalnemu preventivnemu programu SVIT.
Marija Lebar
SLUŽBA NUJNE MEDICINSKE POMOČI V MOZIRJU OPOZARJA
Kdo naj kida sneg pred reševalno postajo?
Intervencijska pot je javna prometna površina posebnega pomena, katero je po mnenju župana Ivana Suhoveršnika dolžna čistiti Komunala Mozirje (foto: Ciril M. Sem)
Zadnje obilje snega je službi nujne medicinske pomoči v Mozirju povzročilo nemajhne skrbi. Njen vodja zdravnik Bojan Leskovšek je opozoril na problem čiščenja snega z javnih površin, med katere spada prostor pred garažo za reševalna vozila v mozirskem zdravstvenem domu.
»Sneg smo bili prisiljeni odstranjevati ročno. Takšen način je kljub pomoči snežne freze zamuden in v primeru večje količine snega ne omogoča dovolj hitrega izvoza reševalnega vozila. Zato obveščamo vse prebivalce Zgornje Savinjske doline, da v teh primerih ne moremo v primernem času zagotoviti dostopa ekipe NMP in ne moremo nositi odgovornosti za ogrožena življenja občanov v regiji. Naj opozorim, da vsaka zamujena minuta za deset odstotkov zmanjša možnost preživetja v primeru srčnega
zastoja.« Bojan Leskovšekje spomnil na, po njegovem sporen sklep občinskih svetnikov, po katerem občina ni dolžna očistiti površine pred reševalno postajo, in pozval, naj na eni od prihodnjih sej rešijo ta problem.
V zapisniku seje občinskega sveta, kije bila 29.januarja 2007, lahko preberemo, da so se člani občin-
skega sveta dogovorili, da sta »v bodoče za čiščenje snega zadolžena javna delavca«. 7. maja istega leta so svetniki menili, da naj za to poskrbi hišnik zdravstvenega doma. Direktor Komunale Andrej Ermenc je o tem povedal: »Glede odstranjevanja snega pred reševalno postajo v Mozirju pojasnjujem, da je JP Komunala Mozirje
zadolžena za občinske kategorizirane javne ceste in na njih organizira in izvaja zimsko službo. Vemo, da sta v Mozirju dva javna delavca, ki urejata javne površine in druga dela v javno korist. Usmerjanje njihovih aktivnosti opravlja Občina Mozirje.«
Ostaja torej odprto, kdo in kdaj bo odstranil sneg. Reševalna ekipa je v pripravljenosti 24 ur. Javni delavci imajo svoj delovni čas, a po mnenju župana Ivana Suhoveršnika bi ti lahko koristili ure med tednom, če bi zaradi izrednih razmer delali v soboto. Edina, ki ima dežurno zimsko službo, je Komunala Mozirje, katere ustanoviteljica je tudi Občina Mozirje. Z njo ima sklenjeno pogodbo za vzdrževanje občinskih cest, med katere sodijo tudi javne poti, intervencijska pot pa je javna prometna površina posebnega pomena.
Andreja Gumzej
OBILNO SNEŽENJE POVZROČILO NEKAJ NEVŠEČNOSTI
Sneg pozimi ne bi smel biti presenečenje
Zakon zahteva, da se z odstranjevanjem snega prične, ko je tega na cestišču 15 cm, vendar so komunalni delavci z delom pričeli prej
(foto: Tatiana Golob)
Obilno sneženje, ki je minuli konec tedna zajelo tudi Zgornjo Savinjsko dolino, je povzročilo kar nekaj težav, zlasti v prometu, pretrgani pa so bili tudi nekateri električni vodi. Kakšnih hujših posledic ni bilo, so pa ponekod občani negodovali zaradi neočiščenih cest. Za večino občin opravlja zimsko službo mozirska Komunala, za občino Gornji Grad pa tamkajšnja Komunala.
RESNEJŠIH TEŽAV NI BILO
Na občinah so župani povedali, da resnejših težav zaradi snega ni bilo, razen negodovanja občanov, ker vse ceste niso bile očiščene takoj. Na Ljubnem so plužili vse od petka do nedelje popoldne in sneg tudi odvažali, saj zaradi ozkih ulic ni prostora za snežne kupe, je povedala županja Anka Rakun. Gornjegrajski župan Stanko Ogradi je dejal, da imajo okoli 90 km občinskih cest in javnih poti, kijih vzdržuje in čisti Komunala Gornji Grad. Imajo pa določeno tudi prioriteto, katere ceste je treba očistiti najprej.
V Lučah, na Rečici ob Savinji in v
Nazarjah niso beležili kakih posebnosti. Ob tako obilnih snežnih padavinah pač ni mogoče pričakovati, da bodo vse ceste očiščene naenkrat. Na občino Mozirje se je zaradi neočiščenih cest pritožilo nekaj občanov. Občina Solčava sklepa pogodbe z izvajalci zimske službe sama. Kot pravi župan Alojz Lipnik, so pri njih takih zimskih razmer vajeni. Poleg ostalih cest stalno skrbijo za prehodnost ceste čez Pavličevo sedlo. Na avstrijski strani čiščenje te ceste ni prioritetno, tako daje morda včasih očiščena neko-
liko pozneje, v glavnem pa je prevozna.
9.	januarja je ob 8. uri zaradi pretrganih žic prišlo do izpada transformatorskih postaj Nazarje in Solčava. Nekaj časa je tako brez električne energije ostalo 15 gospodinjstev v občini Nazarje in 80 gospodinjstev v občini Solčava, delavci Elektra Celje so napako kmalu odpravili.
KOMUNALA MOZIRJE SKRBI ZA OKOLI 500 KM CEST
Glede čiščenja cest smo se za
pojasnila obrnili na Komunalo Mozirje. Vinko Zahojnik je povedal, da sami razpolagajo z dvema voziloma za pluženje snega in še z enim specialnim vozilom, ki ga lahko uporabijo v primeru intenzivnejšega sneženja. Pogodbe imajo z več kot 70 podizvajalci. V primeru močnejših padavin pripravijo krizni sestanek s podizvajalci, tako je bilo tudi v petek, 8. januarja.
Zakon zahteva, da se z odstranjevanjem snega prične, ko je tega na cestišču 15 cm. Zahojnik pravi, da ne čakajo tako dolgo, saj njihovi delavci na terenu in tudi dežurni v podjetju spremljajo razmere in pričnejo s pluženjem večinoma že prej, še posebej na nevarnejših in strmejših odsekih cest. Glavnih cest, uvozov in izvozov nanje ne pluži isti izvajalec, kot priključne ceste, zato te niso vedno očiščene istočasno. Individualne priključke morajo očistiti lastniki ali stanovalci sami. Marsikdaj izvajalcem pluženje otežujejo tudi zgradbe same ali ograje in druge ovire, še pravi Zahojnik.
Marija Lebar
FRANCI KOTNIK, DIREKTOR TER GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK SAVINJSKIH NOVIC
S Savinjskimi novicami v peto desetletje
Franci Kotnik (foto: Marija Lebar)
Konec minulega leta so Savinjske novice praznovale 40 let svojega obstoja. 6. novembra 2009je izšla jubilejna številka. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali s Francijem Kotnikom, ki je v uvodniku omenjene izdaje časopisa zapisal »Gremo skupaj v peto desetletje«. Tokrat želimo bralcem približati zgodovino Savinjskih novic in malo podrobneje predstaviti glavnega in odgovornega urednika, ki je z našim lokalnim časopisom tesno povezan že osemnajst let. To pa je le del njegovih aktivnosti, saj je Kotnik tudi direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice, poznamo ga kot voditelja javnih prireditev, je član mnogih društev in splošno vpet v družbeno dogajanje.
-	Od kdaj želja po pisanju?
Naklonjenost literarnemu izražanju sem začutil že zgodaj, v osnovni šoli.
-	Kakšen je bil prvi stik s Savinjskimi novicami?
Leta 1990 so se v Glinu začele pojavljati resne težave v poslovanju, socialni in ekonomski položaj zaposlenih je postajal negotov. Prav takrat so v Savinjskih novicah objavili razpis za glavnega in odgovornega urednika. Ker sem iskal alternativno zaposlitev, ki bi mi bolj ustrezala, sem se na razpis prijavil. To je bil zame nov izziv. Napisal sem nekaj vzorčnih prispevkov, ki so bili nato sic-
er objavljeni, vendar je razpisano mesto zasedel protikandidat. Leto dni kasneje se je takratna Skupščina občine Mozirje odločila Savinjske novice predati v zasebno izdajateljstvo, izbrano je bilo podjetje Epsi iz Nazarij. Lastniki podjetja so navezali stik z mano in mi ponudili sodelovanje, kar sem tudi sprejel. Moje soustvarjanje zgornje-savinjskega časopisa se je tako začelo januarja 1992.
-	Kako se je zgodba nadaljevala?
Takrat smo naredili nekaj radikalnih sprememb. Mesečnik je postal štirinajstdnevnik, časopisni format smo spremenili v revijalnega, vzporedno pa smo morali vzpostaviti še naročniški sistem, saj je pred tem časopis prihajal v vsako zgornje-savinjsko gospodinjstvo brezplačno.
-Tedanja tehnologija se je gotovo razlikovala od sedanje. Na kakšen način ste takrat »delali« časopis?
V podjetju je za potrebe časopisa delala še tajnica, ki je skrbela tudi za naročniško evidenco, pri grafičnem oblikovanju pa sta se izmenjevala tehnična sodelavca. V tistem času je bila večina prispevkov, ki smo jih dobili v uredništvo, napisana v rokopisu ali tipkopisu. Vse je bilo potrebno vnesti v računalnik. Tako imenovano namizno založništvo je bilo takrat še v povojih. Računalniški programi, ki smo jih uporabljali, so pogosto zablokirali. Pri izvedbi prehoda na računalniško pripravo časopisa nam je stalo ob strani grafično podjetje Igea na čelu z direktorjem Miranom Beletom. Brez njihove pomoči si težko predstavljam, da bi nam uspelo.
-	Vse omenjeno se je dogajalo tik po osamosvojitvi Slovenije, kakšna pa je bila takrat gospodarska klima?
Ekonomska situacija je bila v tistem času zelo zaostrena. Z izgubo jugoslovanskih trgov so zašla v težave tudi zgornjesavinjska podjetja, začelo seje odpuščanje. Negotov gospodarski položaj smo občutili tudi pri časopisu in smo s celotnim projektom precej tvegali, saj nismo vedeli, ali bodo občani v kriznih razmerah pripravljeni plačevati časopis.
-	Kakšne so bile Savinjske novice takrat?
Časopisje v obsegu praviloma dvajset strani izhajal vsakih štirinajst dni. V začetku sem poleg uredniškega dela skoraj polovico prispevkov napisal sam. En teden sem delal na terenu in pripravljal članke, drugi teden pa sem delal v pisarni in urejal časopis. Poleg tega sem sam tržil oglasni prostor. Veliko gradiva sta v tistem času prispevala Aleksander Videčnik in Edi Mavrič - Savinjčan, ki sta bila sodelavca Novic že prej.
-	Tudi digitalnih fotoaparatov takrat še nismo poznali. Kako je bilo s fotografijo?
Na tem področju je bil ključni sodelavec Ciril M. Sem. Ni bil samo fotoreporter, temveč nam je črno bele fotografije tudi izdeloval.
-	Kdaj so se Savinjske novice osamosvojile?
Leta 1994 je stopil v veljavo nov zakon o medijih, na podlagi katerega je bivša Občina Mozirje objavila razpis za izdajatelja Savinjskih novic. Glede na to, da smo imeli znotraj Epsija različne poglede na nadaljnji razvoj Savinjskih novic, sem
»Časopisje kakovostno najbolj pridobil s prehodom na tedenski režim izhajanja, ko smo se začeli načrtno ukvarjati z aktualnimi temami in sami odpirati različne problematične zadeve.«
se odločil za individualno prijavo na omenjeni razpis, kar je pomenilo samostojno podjetniško pot. Svojo vizijo razvoja in programske smernice sem predstavil časopisnemu programskemu svetu pod vodstvom Antona Veneka, ki me je podprl. Pravtakoje mojo vizijo in program podprl takratni izvršni svet občine, izdajateljstvo Savinjskih novic sem prevzel s prvim oktobrom leta
1994.
-	Kako se je zgornjesavinjski časopis razvijal naprej?
Novice smo postopno tehnično in vsebinsko nadgrajevali. Prej je bil ovitek dvobarven, po prevzemu izdajateljstvo smo prešli na barvni ovitek. V notranjosti smo uvedli barvne strani leta
1995.	Leta 1999 smo zamenjali tiskarskega partnerja in od takrat dalje naš časopis tiska Grafika Gracer iz Celja.
-	Kdaj ste prešli na izdajanje tednika?
Oktobra 2001 smo izdali prvo številko tednika Savinjske novice. To je bii še en negotov korak v prihodnost. Ni bilo mogoče z gotovostjo predvideti odziva naročnikov in bralcev, čeprav smo prej izvedli nekaj anket. V tem obdobju smo tudi pridobili nove sodelavce. S tedenskim izhajanjem smo bralcem zagotovili aktualnejše informacije.
-	Številne bralce pritegnejo zanimivi in raznovrstni, včasih tudi polemični uvodniki, s katerimi jim postrežeš vsak teden...
Uvodnike pišem od leta 1992 in razmišljam o tem, da bi njihov izbor ob priliki izdal v knjižni obliki - skupaj s karikaturami, ki so v Savinjskih novicah tudi že dolgoletna stalnica. Sicer pa sem mnenja, daje časopis kakovostno najbolj pridobil s prehodom na tedenski režim izhajanja, ko
smo se začeli načrtno ukvarjati z aktualnimi temami in sami odpirati različne problematične zadeve. To počnemo še danes.
-	Kako vidiš Savinjske novice v bodoče?
Še naprej bomo spremljali dogodke v in zunaj naše doline. Lahko rečem, da bi večina teh dogodkov brez zapisa v našem tedniku utonila v pozabo. Naši dopisniki jih pozorno spremljajo in o njih ažurno poročajo. Zagotovo bo potrebno v prihodnje poročati še bolj jedrnato, zgoščeno, saj se bralne navade spreminjajo in ljudje si za branje ne vzamejo več veliko časa. To bo naša osrednja naloga. Več bo treba narediti tudi na reporterski fotografiji, naš cilj je namreč, da preidemo na povsem barvni tisk. Če se bo recesija unesla, bi se to lahko zgodilo v prihodnjem letu.
-	Savinjske novice najdemo tudi na internetu...
Sedanja spletna stran www.savinjske.com je predvsem orodje za promocijo časopisa, v prihodnje pa načrtujemo tudi elektronsko verzijo Savinjskih novic, ki bo vsebovala dodatno slikovno gradivo in multimedijske vsebine. Dostopna bo samo naročnikom oziroma proti plačilu.
-	Leto 2009 je bilo v znamenju 40-letnice Savinjskih novic. Kako ste obeležili ta jubilej?
Odločili smo se, da bomo 40-letnico praznovali vse leto. Za naše bralce, naročnike in sodelavce smo pripravili kar nekaj dogodkov: kulinarični večer, predavanje o zdravi prehrani, Križarjenje okrog sosedovega škornja ... S sodelavci smo obiskali tiskarno Gracer in si ogledali zadnjo fazo nastajanja Savinjskih novic. V začetku novembra smo izdalijubilejno številko časopisa. Jeseni smo skupaj z društvom Utrip z Rečice ob Savinji
»Naš cilj je, da preidemo na povsem barvni tisk. Če se bo recesija unesla, bi se to lahko zgodilo v prihodnjem letu.«
pripravili večer v spomin na preminulega sodelavca Edija Mavriča - Savinjčana, na katerem smo osvetlili celotno paleto njegovega delovanja. Tudi letos načrtujemo podoben dogodek, le da se bomo tokrat osredotočili samo na eno izmed njegovih dejavnosti, pripravili pa bomo tudi razstavo reporterskih fotografij našega sodelavca Cirila M. Sema.
-	Kam je izginil znameniti kačon, svoj čas nepogrešljiva maskota Savinjski novic?
Kačon je na malce daljšem oddihu in nabira energijo za vrnitev na časopisne strani.
-	Pravzaprav si »dvojni« direktor. Poleg svojega podjetja vodiš še Savinjsko-šaleško gospodarsko zbornico v Velenju ...
Regionalno gospodarsko zbornico vodim od sredine leta 2007. Direktorsko funkcijo sem sredi največje negotovosti, kaj se bo ob uvedbi prostovoljnega članstva zgodilo z zbornico, sprejel kot nov izziv. V tem času smo zbornico,
ki je bila prej organizacijska enota Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), preoblikovali v samostojno pravno osebo in postavili trdne temelje za njeno delovanje. S krovno zbornico v Ljubljani na podlagi pogodbe tesno sodelujemo, hkrati pa smo veliko bolj fleksibilni in učinkoviti pri povezovanju in sodelovanju z različnimi organizacijami v regiji.
-	Hkrati s formalnimi ste vpeljali tudi nekatere vsebinske spremembe...
V želji, da bi čim bolj realno zaznali utrip našega gospodarstva, smo začeli z gostovanjem upravnega odbora pri posameznih članih. Tudi to
»Prepričan sem, da se je potrebno vse življenje učiti in izobraževati, saj se spremembe dogajajo tako rekoč vsakodnevno.«
nam je omogočilo, da smo zelo zgodaj zaznali gospodarsko krizo in se na njen prihod ter posledice tudi odzvali. Že novembra 2008 smo konkretne predloge in zahteve tukajšnjega gospodarstva poslali tako na GZS kot na vlado. Nekaj od tega je bilo tudi realizirano.
-	Si tudi predsednik območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo. Kako deluje združenje?
Z zadovoljstvom ugotavljam, da združenje po kadrovski osvežitvi vodstva v letu 2008 dobro deluje. Lani in predlani smo ob dnevu državnosti organizirali srečanje udeležencev vojne za Slovenijo, na katerem se nam je obakrat pridružilo kar nekaj novih članov. Sedaj nas je že več kot 150, pričakujemo pa še nove člane, saj zanje vsako leto pripravimo tudi zanimivo strokovno ekskurzijo. Junija lani smo pridobili nove društvene prostore v domu kulture v Nazarjah, kjer se sedaj lahko redno sestajamo.
-	Si tudi član upravnega odbora zgornjesavin-jske godbe na pihala. Kako te je zaneslo v glasbene vode?
K sodelovanju v tem društvu me je povabil predsednik godbe Jakob Presečnik. Kot ostali Zgornjesavinjčani sem tudi sam ponosen na naše godbenike. Sodelovanje na številnih prireditvah v dolini in visoke nagrade na različnih tekmovanjih pričajo o tem, na kako visokem nivoju je naša godba na pihala. Da dosegajo tako izjemne rezultate, člani godbe na čelu z umetniškim vodjo Tomažem Gučkom vlagajo v to dejavnost veliko prostega časa in truda.
-	K sodelovanju so te povabili tudi zgornjesav-injski avtomobilistični navdušenci...
Avto-moto društvo Zgornje Savinjske doline sodi med najmlajša društva pri nas in prav nenavadno je, da se ljubitelji avtomobilov in motociklov nismo že prej povezali v samostojno organizacijo. Na srečo seje pri tem angažiral podpredsednik Avto-moto zveze Slovenije
(AMZS) Vinko Poličnik, ki sedaj predseduje našemu društvu, in lani smo v Moziiju že organizirali prvo odmevno prireditev, kije bila namenjena izboljšanju prometne varnosti na naših cestah.
-	Bi omenil še katero od svojih »prostočasnih« aktivnosti?
Vsekakor članstvo v zgornjesavinjskem društvu generala Maistra, na katerega sem zelo ponosen, saj je bil moj stari oče po mamini strani Maistrov borec. Morda k temu dodam še delovanje v Rotary klubu Velenje. To je specifična oblika humanitarnega udejstvovanja, ki temelji na druženju prijateljev. Zaradi študijskih obveznosti sicer v zadnjem času nisem tako zelo aktiven kot prej, vendar me tolaži zavedanje, da sedanje akutno pomanjkanje časa ne bo trajalo v nedogled...
-	Poleg vsega naštetega si se odločil še za podiplomski študij. Kako zmoreš?
Prepričan sem, da seje potrebno vse življenje učiti in izobraževati, saj se spremembe dogajajo tako rekoč vsakodnevno. Žal moram na račun študija velikokrat žrtvovati čas, namenjen druženju s sorodniki in prijatelji, vendar je študij zelo zanimiv in mi pomeni svojevrsten izziv. Navdaja me upanje, da bom imel po zaključku študija spet nekaj več časa za družabnost. Ja, pa še na bobne se moram naučiti igrati, kot sem obljubil na dobrodelnem koncertu ob 15-letnici novih Savinjskih novic (smeh).
-	Med drugim si znan tudi po tem, da kot voditelj sooblikuješ različne kulturne in druge dogodke. Kar nekaj časa si na radiu Goldi vodil oddajo Savinjske novice na Savinjskem valu. Se še spominjaš, kdaj si sploh prvič nastopil na odru?
(premislek) Hm, nastopati sem začel že zelo zgodaj, na nižji stopnji osnovne šole, vendar se žal svojega prvega javnega nastopa ne spominjam. Tudi natančne evidence o svojih nastopih ne vodim, vsekakor pa bi številka že presegla stotico.
-	Kaj pa na vse te dejavnosti reče tvoja družina?
Moja družina, čeprav marsikdaj časovno zapostavljena, je zame največja vrednota in kot takšna daleč na prvem mestu. Soproga in sodelavka Helena ter hčerki Nastasja in Rebeka z razumevanjem sprejemajo moje udejstvovanje in me podpirajo, za kar sem jim iskreno hvaležen. Trenutkov našega skupnega prostega časa je res sorazmerno malo, zato pa jih skušamo preživeti karseda učinkovito, z željo, da bijih bilo v prihodnosti več.
-	To ti želimo tudi mi, a nekateri te že kmalu vidijo v politiki...
(smeh) V politiko sem nekoč že malce pokukal, sedaj sem, glede na specifiko dela v medijih in gospodarski zbornici, politično povsem neangažiran, v ne tako bližnji prihodnosti pa... Kako že pravijo: »Nikoli ne reci nikoli...«
Pogovarjala se je Marija Lebar
©
Gospodarstvo
V BSH HIŠNI APARATI NAZARJE KRIZO ZAOBŠLI
Kljubujejo recesiji in še povečujejo uspeh
V proizvodnji podjetja BSH Hišni aparati Nazarje so minulo leto delo našle številne delavke, ki so zaposlitev izgubile ob stečaju Elkroja
Kljub neugodnim razmeram v svetovnem gospodarstvu v nazorskem podjetju BSH Hišni aparati uspešno kljubujejo recesiji. Še več, poslovno leto so zaključili v skladu z načrtovanim planom in dosegli petodstotno rast prihodkov glede na leto poprej. Povečali so tržni delež na nekaterih trgih ter zaposlili številne nove sodelavce. Božičnica 900 evrov neto je bila oziroma bo izplačana v dveh delih. Ostajajo med najuspešnejšimi slovenskimi podjetji.
DOSEGLI VEČINO ZAČRTANIH CILJEV
Po prvih podatkih so lani ustvarili okoli 240 milijonov evrov prihodkov, to je za pet odstotkov več kot prejšnje poslovno leto. Povečali so tudi fizični obseg proizvodnje, saj so lani izdelali 5,7 milijona kosov izdelkov, medtem ko sojih leta 2008 izdelali 5,6 milijona.
Povišali so število zaposlenih; sedaj jih je 1.050, kar je devet odstotkov več od leta poprej. Zaradi uspešnega poslovanja so se odločili povišati tudi božičnico, tako je ta od prejšnje višja za 30 odstotkov.
POVEČAN TRŽNI DELEŽ IN NOVI IZDELKI
Na uspeh podjetja in uspešno kljubovanje krizi je vplivalo tudi širjenje poslovanja v celotni regiji, kijo pokrivajo BSH Hišni aparati. Podjetje skrbi za trženje Bosh in Siemens aparatov v celotni Adriatic East regiji, ki zajema devet držav: poleg Slovenije še Hrvaško, Srbijo, Makedonijo, Črno Goro, Kosovo, Bosno in Hercegovino, Albanijo ter Bolgarijo. Leta 2009 so odprli podružnico v Beogradu, leto poprej pa na Hrvaškem, kar prispeva k poslovnemu uspehu in boljši pokritosti trgov.
»K uspešnemu poslovnemu izidu so pripomogli novi izdelki z višjo dodano vrednostjo, zlasti visoko kakovostni kavni ekspres avtomati, ima-
mo od tri do pet novih izdelkov na leto, v posodobitev proizvodnje pa vlagamo več kot 10 milijonov evrov letno,« pravi Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja. Ob tem velja omeniti inovacijam in izboljšavam naklonjeno klimo, saj njihovi inovatorji redno posegajo po nagradah s tega področja.
DEVETDESET NOVIH DELOVNIH MEST
V primerjavi s predhodnim letom so število zaposlenih povečali za 90 sodelavcev, od tega je 20 strokovnjakov s tehničnega področja. V proizvodnji so delo našle številne delavke, ki so zaposlitev izgubile ob stečaju Elkroja. Na ta načinje bila preprečena marsikatera socialna stiska družin v Zgornji Savinjski dolini. Ker bodo proizvodnjo in
prodajo širili tudi letos, računajo na vsaj še 20 delovnih mest za visoko strokovno usposobljene delavce.
Ukrepov, kijih je za skrajšanja delovnega časa in čakanje na delo nudila podjetjem država, se v BSH niso poslužili. Od države so prejeli subvencijo v višini dveh milijonov evrov, s katerimi so lažje izpeljali investicije.
DRUŽBENO ODGOVORNO PODJETJE
Poslovna politika podjetja daje poudarek družbeni odgovornosti, ki se kaže na različne načine. Tako so za okoli 300 otrok svojih zaposlenih pripravili božičkovo obdaritev. Vsako leto pa na srečanje povabijo tudi bivše -sedaj upokojene - sodelavce, skoraj 250 jih je prišlo na novoletno srečanje. Na pozitiven odziv naletijo tudi vloge različnih klubov, društev in organizacij iz okolja za donatorstvo ali pokroviteljstvo.
LETO V ZNAMENJU NOVIH IZDELKOV IN 40-LETNICE
Tudi letos v nazorskem podjetju pripravljajo nekaj novih izdelkov, za vlaganja pa bodo namenili okoli 10 milijonov evrov. »Konkretno o izdelkih še ne bi govoril. Gre za aparat za pripravo kavnih napitkov, nekaj novosti pa pripravljamo tudi pri aparatih za pripravo hrane,« je dejal Boštjan Gorjup.
Konec lanskega leta so izdali monografijo, ki v besedi in sliki predstavlja štiri desetletja, od kar je nastala tovarna v Nazarjah. V ospredju njihovih prizadevanj bo tudi letos doseganje začrtanih poslovnih ciljev.
Marija Lebar
NAZARJE
Bo proixvodnja v Elkroju stekla
letos?
Znano je, da so lani aprila v nazorskem Elkroju objavili stečaj. Zaradi dolgov in izgube dveh tretjin dodelavnih poslov za nemški trg je brez dela ostalo več kot dvesto delavcev. V stečajnem postopku je skoraj tristo Elkrojevih upnikov prijavilo več kot sedem milijonov evrov terjatev, pri čemerjih je stečajni upravitelj Stevo Radovanovič priznal le 6,6. Poleg preostalih upnikov so tudi banke kot ločitveni upniki prijavile svoje terjatve v znesku 1,85 milijona evrov.
Premoženje Elkroja je ob začetku stečaja znašalo več kot sedem milijonov evrov. V teh dneh pa poteka postopekza prodajo premoženja. Ob vprašanju, ali bo proizvodnja v nekdanjem Elkroju kmalu stekla, ljubljanski odvetnik Radovanovič napoveduje, da »obstaja realna možnost o rešitvi te zadeve«, vendar podrobnosti za zdaj ne želi razkriti. Po nekaterih informacijah naj bi stroji v nazorski konfekcijski tovarni začeli brneti sredi poletja.
Marija Sukalo
PODELITEV PRIZNANJ ZA NAJ OBČANKE IN OBČANE LETA 2009
Za pomembna dejanja ni važno, koliko je kdo star
V gradu Vrbovec v Nazarjah je pretekli petek potekala slovesna podelitev priznanj ob zaključku akcije Savinjskih novic za naj občanke in občane Zgornje Savinjske doline za minulo leto. V uredništvo je prispelo skoraj tisoč glasovnic. Priznanja je podelil glavni in odgovorni urednik Novic Franci Kotnik.
Dogodka so se udeležili prav vsi finalisti in z njimi tudi župani aii predstavniki njihovih občin in s tem pokazali, da jim priznanje veliko pomeni. Za sproščen uvod v slovesnost je na harmoniko zaigral učenec Glasbene šole Nazarje
Nejc Klemenšek. »Današnje srečanje je namenjeno vam, saj so vas naši bralci prepoznali kot tiste, ki ste najbolj zaznamovali dogajanje v svojih okoljih v letu 2009. Dovolite mi, da vam zaželim, da bi bilo letošnje leto še boljše in še lepše,« je zbrane nagovoril Franci Kotnik.
»Lahko rečemo, daje bilo minulo leto neugodno, za nekatere, zlasti tiste, ki so izgubili zaposlitev, tudi nesrečno. Za druge pa je morda pomenilo izziv. Nismo preveč ambiciozni, če želimo, da bi bilo leto 2010 lepše od minulega. Vanj vstopamo z dvomi, kaj nam bodo prinesle globalne spremembe. Vsaka sprememba pa prinaša s seboj
tudi nove naloge,« je povedal Kotnik.
Pri tem je omenil, da je odziv naročnikov zagotovilo, da so Savinjske novice, ki izhajajo že 40 let, na pravi poti, saj se trudijo, daje obveščanje bralcev o dogodkih na lokalni ravni objektivno. Poročajo o stvareh, ki so zanimive za prebivalce doline, vendar bi ostale nezabeležene, saj v drugih medijih ne bi našle prostora.
Sledila je podelitev priznanj, pri čemer je Kotnik v strnjeni obliki povedal, kakšne so tiste lastnosti in dejanja nagrajencev, ki sojih bralci pri posameznem naj občanu ocenili kot izjemen dosežek. Za pomembna dejanja v svojem okolju ni važno, koliko je kdo star, sajje starostna lestvica nagrajencev vse od študentk pa do upokojencev.
Priznanja so prejeli Marta Orešnik iz občine Solčava, Amanda Kladnik iz občine Luče, Martin Pušenjak iz občine Ljubno, Toni Strnišnik iz občine Rečica ob Savinji, Petra Strmšek iz občine Gornji Grad, Janez Štiglic iz občine Nazarje in Ivan Čopar iz občine Mozirje. V Imenu prejemnikov je spregovoril Martin Pušenjak, naj občan občine Ljubno, kije bil naj občan že tudi za leto 2008.
Zahvalil se je tako organizatorju kot tudi bralcem. Menil je, da so takega priznanja veseli prav vsi, saj pomeni, da je bilo njihovo prizadevanje v dobro skupnosti in soljudi opaženo. Prepričanje, da nihče od prisotnih tega ne počne zaradi priznanj in imenovanj, pač pa zato, ker čuti to kot svojo nalogo in pri tem bogati tudi sebe.
Marija Lebar
Prejemniki priznanj z županoma in predstavniki občin ter glavnim in odgovornim urednikom Savinjskih novic Francijem Kotnikom (foto: Marija Lebar)
KULTURNO DRUŠTVO JURIJ OHRANJA STARODAVNO SEGO
Trikraljevska pesem za zdravje in dobro letino
Na predvečer dneva, ko katoliška cerkev slavi Gospodovo razglašenje, so si Mozirski koledniki nadeli oblačila modrih z Vzhoda in krenili od hiše do hiše v Mozirju in njegovi okolici, napotili pa so se tudi k ostarelim v domu za varstvo odraslih v Gornjem Gradu. Letos so obiskali okoli sto petdeset domov.
Že trinajst let ohranjajo šego, kiji ljudstvo reče tudi praznik svetih treh kraljev. In ker prinašajo v hišo blagoslov, jim ljudje z veseljem stisnejo roko. Trije kralji, Gašper, Miha in Boltežar, veselo sporočilo o Kristusovem rojstvu zapojejo, s kredo nad podboj vrat napišejo letnico in prve črke imen kraljev ter prižgejo kadilo. Tako prinesejo v hišo dar dobrih želja, ljudje pa jim iz hvaležnosti kaj primaknejo. Nabirko dajo v dobrodelne namene.
' •*..
Dar dobrih želja so Mozirski koledniki letos prinesli v okoli sto petdeset domov
(foto: Ciril M. Sem)
Andreja Gumzej
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Čestitke
IZIMSKO LETNI TURISTIČNI CENTER GOLTE PRAZNUJE
Za 40 let novih 40 <m snega
Praznična sobota ob štirideseti obletnici Zimsko letnega turističnega centra Golte je bila precej okrnjena zaradi izjemno slabega vremena, ki je preprečilo več sto obiskovalcem smučarske užitke, kdo ve, zakaj pa je bila neznatna tudi odzivnost pričakovanih gostov ob tako izjemnem dogodku.
V meglo zavita smučišča, z obilico novoza-padlega snega, dež in močno sneženje, so pregnali v okrilje hotela na Golteh malo množico smučanja željnih gostov, ki je bila nato deležna vodene zabave v »sobi za smučarje«, nekateri pogumnejši pa so se pridružili vabljenim gostom v osrednjo dvorano hotela, kjer so ob koncu prireditve tudi zaplesali na viže ansambla Golte. Resnici na ljubo, je le-ta rešil čast prireditve, kije zaznamovala štiri desetletja bolj ali manj uspešnega delovanja in razvoja smučarskega središča na Golteh.
Načrtovane športne aktivnosti članov Smučarske šole Golte - Beli zajec, šaljive igre na snegu in nastop starodobnih smučarjev, Veselih Savinjčanov, so odpovedali, vrli fantje v smučarski
K. firs,
MsI
L 4
Na sedežnici Medvedjak je sneg zasipal smučarje (foto: Jože Miklavc)
opremi izpred sto let so simbolično le prikazali smučanje. Še najbolj pa so se izkazali na plesišču, kjer so vrezali že legendarne viže popularni fantje ansambla Golte.
Starodobni smučarji so popestrili dogajanje in dali pečat jubileju (foto: Jože Miklavc)
Pred mikrofon so povabili direktorja Golt Ernesta Kovača, ki je v besedah preletel zgodovino delovanja tega centra, bistvene dogodke, omenil je ljudi in podjetja ter družbene dejavnike iz širšega lokalnega okolja, ki so omogočali dejavnost centra. Izrekel je priznanje mnogim, ki so
CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD
Po sedmih letih družina vse veiii
Na praznik svetih treh kraljev je bilo v gornjegrajskem centru starejših prav živahno in veselo. Obiskali sojih člani harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika in Mozirski koledniki. Na ta dan v centru praznujejo tudi obletnico, ko so sprejeli prve stanovalce.
To seje zgodilo pred sedmimi leti. Vse od prvega dne v centru živi Terezija Rednak, ki so seje ob tej priložnosti spomnili z darilom. Direktorica Francka Voler je njej in ostalim obiskovalcem povedala: »Mineva sedem let, od kar smo začeli snovati našo družino. Takrat je bila to še družinica, a kaj kmalu smo se z razlogom preimenovali v veliko družino. Veseli smo, da nam je skupaj lepo.«
Ob tej priložnosti so se jim pridružili člani harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika. Ta je v nekaj besedah predstavil nastanek in delovanje svojega orkestra, z lepo glasbo pa so popestrili praznovanje.
Stanovalce so obiskali tudi koledniki Kulturnega društva Jurij Mozirje, ki v center prihajajo vse od njegovega nastanka. Prisotne je v imenu koled-
nikov nagovoril Jure Repenšek: »Koledniki po starem ljudskem običaju od hiše do hiše prenašamo veselo oznanilo Jezusovega rojstva. S seboj prinašamo zvezdo, ki je trem modrim kazala
pot. Tako zvezdo vodnico potrebujemo tudi vsi, saj nas pozitivno nagovarja in kot simbol upanja, dobrote in spoštovanja vodi skozi vse leto.«
Marija Lebar
Člani harmonikarskega orkestra Roberta Goličnika so z lepo glasbo popestrili praznovanje obletnice sprejema prvih stanovalcev centra (foto: arhiv centra starejših)
JASMINA
Ob tvojem 18. rojstnem dnevu ti želimo morje sreče, ljubezni in uspehov.
Daj vsakemu dnevu priložnost da bo tvoj najlepši.
Marko, Tatjana, Eva, Jože, Joe in Nataša
Ko v tej noči nebo zažari, naj ti vsaka zvezdica srečo želi, naj mesec vse dni nad tabo bedi in temne noči naj ti razjasni.
Dragi Marcel, vse najboljše za tvoj 1. rojstni dan!
Mamica, ati in domači.
Gospodarstvo, Ljudje in dogodki, Oglasi
vlagali sredstva in svoje lastno delo, tvegali za obstanek ter razvoj priljubljenega turistično rekreacijskega centra in v tem vztrajajo še danes.
Kovač je omenil pridobitev pomembnih sredstev iz evropskih skladov, ki bodo omogočala obnovo in razširitev zmogljivosti hotela, izgradnjo wellnessa ter širitev in modernizacijo smučarskih naprav. Kot izjemno pomembno pa je ocenil asfaltiranje ceste iz (Mozirja) Šmihela do Morave (Alpinetu-ma) in s tem možnost za še večji
obisk gostov skozi vse leto.
Direktorjevemu nagovoru so se pridružili še nekdanji direktor Jože Melanšek, predstavnika pokrovitelja BSH Hišni aparati Nazarje in Vina Steyer, Anton Ploštajner ter Danilo Steyer, ki sta spregovorila o pomenu povezovanja in sodelovanja. Ob tem so lahko gostje uživali v poskušanju odličnih vin ter ob žrebanju kuponov-za štirideset izdelkov podjetja BSH Hišni aparati Nazarje ob 40-letnici Golt, tega prazničnega dne.
Jože Miklavc
Jože Melanšek, direktor TOZD RTC Golte (1983 do 1990):
»V spominu imam zapletenost organiziranosti, ki je pogojevala financiranje investicij in vzdrževanja na Golteh, neposredno za izvajanje je skrbel družbeni svet občin (Celje, Žalec, Mozirje in Velenje), članic konzorcija, sredstva pa so zagotavljale telesno kulturne skupnosti, v kolikor sojih. V tistem času smo vpeljali stalni zdravniški nadzor na smučiščih (zdravniki-reševalci), prvič pa je bila organizirana vaja s helikoptersko ekipo iz žičniške kabine na najtežjem terenu. Od tedaj naprej seje skrb za varnost povečevala iz leta v leto. V tisti čas sega tudi prvo umetno zasneževanje in izgradnja dvosedežnice Smrekovec. No, ekipi na Golteh želim le vse najboljše tudi v prihodnje.«
Marjan Pusovnik, vodja smučišč, učitelj smučanja in član gorske reševalne službe (1980-1985):
»Na Golte sem vezan predvsem čustveno, saj vem, da v Sloveniji ni niti približno tako dobrih naravnih danosti, tako slikovitih in raznoterih smučišč ter takšnega razgleda, kot ga imamo od Treh plotov, iz Starih Stan in z Medvedjaka. Kot strojni delovodja, strojnik gondolske naprave, voznik teptalcev in človek z občutkom za vzdrževanje smučišč sem v sodelovanju s takratnim direktorjem Jakobom Prelogom delal vse najnujnejše, da bi uspela sanacija padle kabinske žičnice. No, povem pa lahko, da brez sistema umetnega zasneževanja smučišč Golte ne bi nikoli obratovale gospodarno. Ob jubileju pa čestitam k napredku in želim vse dobro.«
Ivo Drev, smučar in oče obetavne smučarke Anje Drev:
»Sem strasten, a zdaj že umirjen rekreacijski smučar, ki sem na Golteh presmučal že veliko kilometrov v mnogih letih. Tu se počutim domače, varno in uživam v različnih možnostih, kijih nudijo tukajšnji tereni. Golte postajajo eno pomembnejših slovenskih smučišč, tudi eno večjih, predvsem pa najlepši zimsko letni turistični center, ki ima lastne gostinske In prenočitvene zmogljivosti ter tiste v Mozirju, v zgornjem delu Zgornje Savinjske doline, v Velenju in Topolšici. Enostavna dostopnost daje tudi cenovno prednost, kar pa je v tem času izjemnega pomena tako za ljudi na tem delu Štajerske kot tudi goste od drugod. Ob jubileju lahko upravljavcem samo čestitam.«
IZ-VRTINA TEDNA
Kadrovski premiki
Iz zanesljivih virov smo izvrtali, da je kratkotrajna kadrovska okrepitev Zimsko letnega rekreacijskega centra Golte padla na led prav v času imenitnega, »štirioglatega« jubileja ter ob pričetku osrednje smučarske sezone. Da je Biserka Povše Tasič, ki je sporazumno odšla iz Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Mozirje (ozadje je zavito v povsem jasno kopreno mozirskih intrig), zgrabila bika za roge nekaj streljajev više, je bilo v javnosti komaj kaj znano.
No, žal pa obetavna kadrovska okrepitev ni trajala dolgo, saj se je razvedelo, da je Tašičeva tudi od tam že odšla, njene predvidene naloge pa bo do nadaljnjega spet izvajal direktor Ernest Kovač - Žika.
Biserka je medtem zavrtela nekaj
Umetniški vodja: Tomaž Guček
Športna dvorana MOZIRJE, sobota, 16. januar 2010, ob 19. uri
Predprodaja vstopnic (5 €) v Knjižnici Mozirje
Cena vstopnice na dan koncerta 8 € (blagajna športne dvorane uro pred koncertom)
Otroci do 12. leta starosti imajo prost vstop
telefonskih številk in mimogrede izdala prvo številko novega mesečnika, ki bi naj prekrival območje v vodo padle »Saške«. Časi so res nepredvidljivi, kadrovski svedri pa nabrušeni!
JOM
DOHODNINA ZA LETO 2009
Veliko sprememb ni, za nekatere pa je dobro vedeti
KOMU NAMENITI DEL PLAČANE DOHODNINE?
Že drugo leto zapored nam ni potrebno skrbeti za napoved dohodnine. Davčna uprava Republike Slovenije nam bo konec maja na podlagi podatkov delodajalcev poslala informativni izračun dohodnine za leto 2009. Veliko novosti pri napovedi ni, nekaj pa je takšnih, za katere je dobro vedeti.
KATERIH DATUMOV NE SMEMO ZAMUDITI?
-	rok za vložitev vloge za spremembe pri uveljavljanju posebne olajšave za vzdrževane družinske člane je 5. februar,
-	rok za vložitev vloge za uveljavljanje olajšave za investiranje v osnovno kmetijsko in gozdarsko dejavnost je 5. februar,
-	v primeru prejema informativnega izračuna dohodnine je olajšavo za vzdrževane družinske člane mogoče uveljavljati v ugovoru, ne pa tudi v pritožbi zoper odločbo, izdano na podlagi ugovora. V preteklem letuje to bilo možno,
-	zavezanec za dohodnino, ki na dom do 15. junija ne prejme informativnega izračuna dohodnine, mora dohodninsko napoved vložiti sam, najpozneje do 31. julija (pretekla leta do
30.	junija),
-	rok za ugovor zoper informativni izračun dohodnine je 15 dni od dneva vročitve oziroma 30 dni od datuma odpreme. Ponovnega osebnega vročanja ni več,
-	rok za napovedi za odmero dohodnine od obresti na denarne depozite, za odmero dohodnine od odsvojitve vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2009 ter napovedi za odmero davka od dobička od odsvojitve izvedenih finančnih instrumentov za leto 2009 je 1. marec 2010.
DODATNA OBDAVČITEV NADZORNIKOV IN UPRAV
Zakon o dodatnem davku od dohodkov članov poslovodstev in nadzornih organov v času finančne in gospodarske krize je državni zbor v uradnem listu objavil 5. oktobra lani, veljati pa je začel dan pozneje. Upoštevati ga mora družba, ki je od države prejela poroštvo oziroma jamstvo ali sredstva za blažitev posledic finančne in gospodarske krize. Zavezanci za novo, 49-odstotno dodatno obremenitev ob dohodnini so po zakonu člani uprav in nadzorniki družb. Obdavčitveni prag za to dajatev je 12.500 evrov na mesec.
V	skladu s 142. členom zakona o dohodnini lahko davčni zavezanec 0,5 odstotka plačane dohodnine nameni za financiranje splošno koristnih namenov in političnih strank ter reprezentativnih sindikatov. Seznam upravičencev je dosegljiv na spletni strani DURS-a, kjer se nahaja tudi obrazec, na katerem svojo odločitev sporočite DURS-u.
V	preteklem letuje bilo iz tega naslova dobre tri milijone evrov razdeljenih številnim prejemnikom. Na prvem mestu je bila Slovenska karitas, kije prejela 143.987 evrov, UNICEF 95.047 evrov, Zveza društev za CPS Sonček 69.508 evrov itd.. Na tem seznamu pa je možno poiskati tudi številna društva in organizacije iz našega okolja.
Fanika Strašek
Naročniki Savinjskih novi« imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk.
METOD ROSC PREDSTAVIL LUČKO PRETEKLOST
Življenje Lučanov skozi računalniško prezentacijo
Turistično društvo Luče je v prednovoletnem času, veni izmed prazničnih delavnic, organiziralo tudi predstavitev zanimivosti iz lučke preteklosti. Predstavitev je s pomočjo računalniške prezentacije pripravil Metod Rose iz Mozirja, kije podatke iz lučke zgodovine zbiral zadnjih pet let.
Predstavitev je obsegala čas od konkretnejše omembe Luč v urbarju gornjegrajskega benediktinskega samostana iz leta 1426 in vse do druge svetovne vojne. V poldrugo uro dolgi predstavitvi so slušatelji med drugim lahko slišali, kako je potekala poselitev Luč, kakšne dajatve so Lučani plačevali gornjegrajski gospoščini, kako težki so bili začetki lučkega osnovnega šolstva, kateri župani vse so vodili lučko občino, do tega, kateri župniki in kako dolgo so opravljali svojo pastirsko službo v Lučah ter kateri lučki rojaki v drugih župnijah.
Zanimiva je bila tudi analiza podatkov iz lučkih matičnih knjig iz 18. stoletja. Iz njih je podal podatke o takratni življenjski dobi v Lučah, koliko otrok seje rodilo po posameznih domačijah in kakšna imena so v tistem času najbolj pogosto dobivali lučki otroci. Manjkala ni tudi primerjava števila prebivalcev po posameznih obdobjih, kolikšna je bila rodnost in umrljivostterkako pogosto so se Lučani včasih ženili.
Obiskovalci delavnice so izvedeli, kako
množično in kam vse so se v začetku 20. stoletja Lučani podajali v obljubljeno deželo. Prikazane so bile kopije ladijskih zapisnikov ter slike ladij, s katerimi so se takrat podali v Ameriko. Ogledali so si lahko tudi Luče na starih fotografijah in še
nekatera družinska drevesa lučkih rodbin, ki jih je prav tako izdelal Rose. Vmes je v kratkih odmorih za dobro voljo poskrbel še priznani lučki citraš Tonček Mlačnik.
MC
Metod Rose (levo) je s pomočjo računalniške prezentacije predstavil zanimivosti iz lučke preteklosti, večer pa je popestril priznani lučki citraš Tonček Mlačnik
Kolednice za tri kralje
Piše: Aleksander Videčnik
Znano je, da v naših krajih niso govorili o koledovanju in kolednicah. Pač pa so rekli, da gredo pet' tri kralje, ali pet' svečnico. Vendar so ohranjali izročilo svojih dedov zvesto naprej. Tudi v sedanjem času postaja koledovanje živ običaj. Kot primer navajamo koledniške skupine v Mozirju, Lepi Njivi in v Lokah. Kolikor lahko ugotavljamo, so vse tri skupine bolj usmerjene v petje kolednic ob prazniku treh kraljev. Verjetno je kje drugje po dolini še živo petje ob drugih prilikah, saj so nekoč peli za novo leto, za tri kralje, za svečnico in otiranje ob družinskih praznikih. Vsekakor je hvale vredno, da se ti lepi ljudski običaji ohranjajo oziroma se spet oživljajo.
NEKAJ KOLEDNIC ZBRANIH PRED LETI
V predelu Luč so se k "petju svečnice" pripravili že nekaj dni pred samim praznikom. Peli so od hiše do hiše in prosili predvsem kruha in "pogačic", ki so jih gospodinje v tem času in za te namene pekle.
Hvaljen bodi Jezus Kristus, to je naše pesmi glas, k'tero hoč'mo vam zapeti od Marije svečanske.
Ti Marija, naša mati, ti nam kaži pravo pot.
Ti nas vodi, z nami hodi, da v nebesa pridemo.
Jože Brglez - Kugovnik je pripovedoval, kako so po osamelih zaselkih nad Ljubnim pele svečnico kar celotne družine. Sicer pa so otroci odpeli najprej koledniško, potem pa še pesem v čast Mariji. Vsebinsko so peli precej enake pesmi, kot, denimo, tole:
Svečnica se približuje, mali Jezus rojen bil, to naj vsaki človek čuje,
glas te Božje matere,
*
To smo vam za srečo peli, da bi dolgo let živeli.
Zdaj pa pros'mo za mili dar, de bi Jezus pr1 vas ostal.
O domačih
Kot smo že zapisali, so bili godci neke vrste organizatorji zabavne plati svatb. Reklo seje: »Godcu ne smeš nič zameriti«. Na sploh so bili tudi svatje med seboj obzirni ali pa, kot je veljalo, da "vkrogospevi" ne smejo nikogar užaliti. Tudi godčevske litanije niso smele prizadeti niti župnika, kije bil pogosto na prvem delu svatbe navzoč. Kako sojih peli:
Ti Žakelj zakonske zveze - ti prijateljica vse sramote - ti sovražnica vse lepote - ti drevo hudih narodov - ti suša vseh polnih sodov - ti nesramna tiča - ti prekanjena lisica - eksem-pelj nesramnosti - ti priložnost nevarnosti - ti tužen stan lenobe - ti skrinja vse grdobe - ti sovražnica vseh revnih - ti Kajfež vseh pohlevnih - ti mojster strupenih jezikov - ti vzorec malopridnih učenikov - ti kraljica temote - ti kraljica samote - ti kraljica grdobije - ti strupena žila-ti žalostna sila.
To besedilo je prepisano iz beležnice znanega godca Martina Brglesa - Žovneta iz Primoža nad Ljubnim.
V okolici Luč so za tri kralje peli tole kolednico:
Izjutrove dežele je prišla izza gore 'na nova zvezda, prav lepo sveti se.
Mi, sveti trije kralji, podamo se na pot, gremo z veseljem to detece iskaf.
Po mest1 Jeruzalem' povprašamo skrbno potem detetu, kije bilo rojeno.
Herodež se prestraši in pravi nam tako:
"Pojdite in iščite to detece mlado.
*
Ko ga boste našli, pridite nazaj in popeljite me taj. "
godcih 2
Eden izmed ženskih napevov v okrogospevu, kakor ga je zapisal Žovne:
Dečva na mladost v netičje je šla,
je pa zaubern'ga puba pod grmom našla.
*
Jaz pa pobeja nimam, da bi troštov me,
me pa sonce potrošta, ko zjutraj gor' gre.
★
Prešmentane babe, kako ste grde,
niste mogle zrediti 'nga fanta za me.
*
Prosite, molite vsi božji za me,
da b' tud'jez dobiva kar vse druge žene.
*
Kolk' lepih noči ne stisnem oči, se valam, se trudim, ker ljubčika ni.
Prihodnjič bomo pobrskali po domiselnih šaljivih prizorih, ki so jih uprizarjali domači godci, ne le svatbah, tudi na drugih družabnih prireditvah so tako ravnali.
Lučani so vedeli povedati tudi primere, ko iz hiše ni bilo ustreznega odziva, tedaj so otroci še zapeli:
V hiši na polici imate pogačice, če nam ne boste dali, bomo vas po rit' nažgali.
Tako so pripovedovali, če pa je res bilo tako, kot glasi zadnja kitica, pa ni mogoče trditi. Skoraj bi bilo kaj takega nedostojno.
Nekateri so po Lučah peli takole:
Svečnica se približuje in Marija se napotuje.
Zdaj pa pro'smo mili dar, da bi Jezus pr' vas ostal.
Sščemo stare fotografije
V**AN-r^SS55
Fotografija bodočih častnikov celjskega 87. polka leta 1910. Fotografija je bila najdena v Mozirju.
SIMONA POGAČ,
lastnica butika spodnjega perila
Maturantski ples ima že od nekdaj sloves pomembnega dogodka, ker predstavlja prvo življenjsko prelomnico. Še posebej se ga veselijo dekleta, saj ponavadi na ta večer izgledajo kot filmske zvezde na podelitvi Oskarjev. Zato je izbira maturantske obleke opravilo, ki zaposluje dijakinje (in njihove mame) kar nekaj mesecev pred samim plesom. Menim, daje postala izbira maturantske obleke prav tako pomembna kot izbira poročne obleke.
Ne smemo pozabiti, da zvezdniški izgled obleke dosežemo (tudi) s pravilno izbiro spodnjega perila. Obleke, kijih maturantke nosi-
Zvezdniški dekolte na maturantskem
plesu
jo v zadnjih letih, so namreč vedno bolj izrezane, tako spredaj kot zadaj in marsikatera obleka nima naramnic. Zato je izbira nedrčka izjemno pomembna in nikar ne čakajmo z nakupom na zadnji trenutek.
Samostoječ nedrček se nosi pod
obleko brez naramnic.Stranske oporne kosti in predoblikovane košarice omogočajo, da ga brezskrbno nosimo tudi brez naramnic. Poleg tega se lahko takšen nedrček v predelu hrbta zapne s prozornim trakom, kar omogoča nevidnost nedrčka. Še večja pa je izbira nedrčkov, kadar maturantka nosi obleko okrog vratu ali s klasičnimi naramnicami. Tu lahko dosežemo še boljši učinek »push-up« nedrčkov, to je nedrčkov, ki privzdignejo dekolte. Pravi hit pa so nedrčki z dvojnim »push-up« efektom, kar pomeni, da se naš dekolte poveča kar za dve številki.
Odlična izbira so nedrčki, imenovani »multipraktik«. Lahko se nosijo na šest različnih načinov. Kot klasični nedrček ali z zapiranjem okrog vratu, s prozornimi naramnicami ali s križnim zapiranjem preko hrbtnega dela, takšen nedrček ima tudi dodatni, prozorni trak za zapiranje.
Prava posebnost pa je v primeru, ko mu dodamo daljši trak, ki ga zapnemo okoli pasu. Ta nam omogoča popolnoma odprt hrbet brez vidnega nedrčka.
Barvi nedrčka pod maturantsko obleko sta ponavadi črna ali kožna. Takšne so tudi spodnjice in nogavice. Spodnjice naj bi bile brez robov, kar omogoča, da bo obleka lepo spolzela preko spodnjega perila. V kolikor boste k obleki obule sandale z visokimi petami, ne pozabite na tanke nogavice, ki imajo v predelu stopala gumijaste čepke, ki onemogočajo drsenje.
Cene omenjenih nedrčkov niso tako visoke, kot se morda iz opisa sliši. Gibljejo se med 20 in 25 evrov, spodnjice in nogavice pa med 5 in 10 evrov.
Sproščen in nepozaben maturantski ples vam želim. Saj je samo enkrat!
PREDSTAVLJAMO VAM NOVI GOLF VW R
Njegova največja napaka je, da nima večjih napak
Jaz sem golf! Golf R! Znana besedna zveza iz še bolj znanega James Bonda -znanega pod tajnim imenom 007. Prav s tem ponosom bi se lahko predstavljal novi VW golf, ki se bohoti pod oznako R. Če ob tem pomislimo na golf GTI, se motimo. Rje vedno nekaj več. Prejšnji model je imel oznako R32, kar je pomenilo šest valjev, obilo navora, športen zvok, ampak tudi dodatno težo in veliko porabo. Vse to skupaj pa stane ... In v današnjih časih to ni dobra novica, saj se govori več o varčevanju in več o manjšem izpuhu C02.
Zverinica se bohoti z mogočnim sprednjim odbijačem, ki ga krasijo velike odprtine za dovod zraka. Luči so hudobno zatemnjene in kar kličejo spredaj vozečim, da se umaknejo. Zadnji dei pa dokazuje, daje tega golfa težko prehiteti, dva izpuha v sredini in spojler nad zadnjim oknom sta več kot očitna argumenta. Notranjost seveda v Recaro sedežih
in športnem vzdušju.
Motorje prevzet iz audija S3, kar pomeni, da v golfu R razvije 270 KM in kar 350 Nm navora. V prejšnjem modelu je bilo samo 320 Nm, vse to je zadostovalo za skromnih 5,7 sekunde do dosežene hitrosti 100 km/h in za največjo končno hitrost
250 km/h. Vse to bi naj golf R podkrepil še s porabo pod devetimi litri na 100 km, vendar v praksi verjetno steče čez vbrizg goriva kaj hitro čez deset litrov.
Za dobro lego na cesti skrbi štiri-
kolesni pogon, kar zagotavlja nič drsenja koles v prazno, odlično lego na mokrem in lahkotnost v vožnji skozi ovinke. Več ovinkovje, bolje je.
Po prvih testih letijo kritike pri novem golfovem modelu R samo na »anemičen« zvok motorja in iz-
pušnega sistema. Zadnja kritika pa se dotika dejstva, da novi golf R skorajda nima napak, in to je ravno njegova največja napaka. Avtomobili zgubljajo na duši, vse je pre-popolno... Le cene ostajajo iste ali
višje. Golf Rje skoraj 10.000 evrov dražji od modela GTI! Ampak vseeno, nakup je glede na zmogljivosti golfa R vreden razmisleka.
Igor Pečnik
.
POPRAVEK INFORMACIJE
V1. številki Savinjskih novic smo v prispevku z naslovom »Pred nami je pestro leto v vseh ozirih« pisali o avtomobilskih novostih v letu 2010. Avtor Igor Pečnik je v omenjenem prispevku navajal termine za začetek prodaje posameznih modelov v Nemčiji, zato se nekateri od njih razlikujejo od terminov za Slovenijo. Novi citroen C3 tako pri nas ne pride na tržišče januarja, ampak šele marca, novi C4 letos sploh ne pride na naše tržišče, ampak šele januarja 2011, bo pa Citroen slovenskim kupcem 1. aprila 2010 (ni šala) ponudil popolnoma nov mali prestižni avtomobil DS3.
Uredništvo



ALOJZ JERAJ: DO PEKLA IN NAZAJ
Spomin na resnico nekega «asa
Le malokdo lahko opiše čas druge svetovne vojne tako nazorno, kot v nemško vojsko vpoklicani Slovenci. Že takoj po vkorakanju nemških čet so okupatorji jasno pokazali svoje uničevalne in raznarodovalne namene. Naš narod je bil podcenjevan in nenehno deležen žaljivega odnosa nadutih Nemcev, ki so se od vsega začetka kazali kot kruti zavojevalci naše zemlje in ljudi.
J
GRAZIA BUTIK, Simona Pogač, s.p.,
Kidričeva 2b, 3320 Velenje
Klub Zgornje Savinjskih Študentov,
vabi na
Sejem
izobraževanja.
sobotaj <£>. februar
Športna dvorana Nazarje začetek: ob . uri
predstavitve možnosti za prihodnost šolarjemj dijakom in študentom
zlati sponzor	medijski sponzor
B/S/H/
Alojz Jeraj - Vrbin (levo) in Jože P. Miklavc s knjigo Do pekla in nazaj
(foto: Marija Miklavc)
Izšla je knjiga, ki zasluži posebno	odki, ki jihjeveljalozapisati in končno
pozornost saj je izpoved domačina, Alojza Jeraja - Vrbina iz Spodnjih Pobrežij. Njegova pot zla seje priče-
- visoko odličje Francije, ki je bilo Alojzu Jeraju podeljeno v Ljubljani, je dokumentirano in slikovno ohran-
la z vpoklicem v nemško vojsko, po-	jeno kot časten spomin za nekdan-
tem pa s pravo odisejado v Afriko, jega pripadnika francoske Tujske
pobeg k zaveznikom, služenje vfran-coski Tujski legiji, bojevanju na afri-
legije, našega rojaka Alojza Jeraja. Že v uvodu preberemo pesem, ki
škem ozemlju in pozneje v Franciji in jojeJ.P. Miklavc namenil spominu poraženi Nemčiji. Skrb za svoje nesrečnežem, ki jih je vojni čas od-
najdražjegajegnala.karsejeledalo hitro domov. Končno seje srečno vrnil v domovino in doživljal marsikatero razočaranje. Posebno poglavje knjigi spominov namenja Jeraj pod naslovom Zaznamovani, ker nismo nosili petokrake. Na sploh se bere njegova izpoved kot tekoča pripoved, kot dajo slišiš in ne bereš...
Soavtor knjige je Jože P. Miklavc, ki jo je uredil in pripravil za tisk. Knjiga nosi naslov Do pekla in nazaj. Je odlično berljiva in zelo dobro ilustrirana. Zelo skrbno izbrani so dog-
trgal družini in domovini. Sicer pa Alojz Jeraj v svojih spominih v ničemer ne polemizira o času pred vojno in tudi ne po njej. Tako seje morda izognil nekaterim bolečim okoliščinam nekega obdobja in ljudi v njem.
Ponosni smo na to knjižno delo! Čestitamo Alojzu Jeraju za velik doprinos k naši zgodovini in tudi za 87. rojstni dan ter Jožetu P. Miklavcu za šestdesetletnico in odlično opravljeno uredniško delo.
Aleksander Videčnik
BOSCH AND SIEMENS HOME APPLIANCES GROUP
- ^ Naročnik: Savinjske novice d.o.o. Savinjska c. 4. 3331 Nazarje	
www.| i v;	V \ mm!
	•r£r~r\
	A LLSlll.net
	
www.fotoknjiga.net	Ohranjamo Upe trenutke!
OSNOVNA SOLA NAZARJE
soli bodo z varčnimi sijalkami prihranili stroske, zmanjšali izpuste no svetlobo (foto: Marija Sukalo)
mmi
projekt in osnovnošolcem še naprej omogočali brezplačno šolo. Po Kovtičnikovih besedah že tretje leto poskušajo varčevati na različnih nivojih, predvsem pri porabi papirja, ki ga potem vržejo v posebne zbiralnike, električni energiji in porabi vode.
»Ob tem, da sami varčujemo, tu mislim na ose-
bje, dajemo otrokom zgled, kaj lahko tudi oni naredijo danes za Zemljo in našo okolico, da zmanjšamo emisije. Tako lahko vsak posameznik na naši šoli, ne glede na to, ali je to učenec ali učitelj, naredi nekaj za svoje bivalno okolje,« je med drugim povedal Kavtičnik.
Marija Sukalo
Osnovna šola Nazarje je v projektu varčna šola uspela v šmarski podružnici zamenjati običajne z varčnimi sijalkami. Te sta jim donirali podjetji Ele-ktronabava in Philips Slovenija. S tem dejanjem se je Podružnična šola Šmartno ob Dreti pridružila še sedmim slovenskim osnovnim šolam, ki bodo odslej prihranile pri stroških, zmanjšale izpuste CO., hkrati pa zagotovile primerno svetlobo pri izvajanju učnega procesa.
Menjava sijalk še je pričela oktobra in se je v prvih dneh januarja Zaključila,'V osmih osnovnih šolah so zamenjali 3.420 sijalk v skupni vrednosti 14 tisoč evrov.
»Philips Slovenija in Elektronabava sta pripravila raziskavo o stanju razsvetljave na slovenskih šolah. Rezultati so pokazali, da je večina šol opremljenih s povsem neprimernim virom svetlobe. Poleg slabe kakovosti svetlobe so sijalke energetsko potratne in okolju neprijazne,« je ob menjanju sijalk povedal predstavnik donatorjev Miha: Ročnik in zatrdil, da manjša poraba energije pomeni tudi zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov.
Ravnatelj nazorske osnovne šole Jože Kavtičnik ni skrivat zadovoljstva ob dejstvu, da bodo privarčevani denar lahko vložili v kak drug
' :'
l/r-KSŠS
j- •
Toniju Strnišniku
Ostani takšen, kot si zdaj, so
želje nas, ki te imamo radi
V mrzli zimi prijokal si na svet, letos dopolnil si že štirideset let.
Iskren prijatelj si postal, ki vsem, ki te poznamo, v srce se je vkoval. Naj bo življenje tvoje veselo, zdravo, srečno, dobrote, ki uživaš jih, naj trajajo ti večno.
OSNOVNA SOLA MOZIRJE
Obisk prijateljev
V okviru mednarodnega projekta ACES - Show me the way smo učenci in učiteljici Osnovne šole Mozirje 17. in 18. decembra obiskali šolo Podmur-vice v Reki na Hrvaškem. Spoznali smo njihovo šolo in nekaj tamkajšnjih učencev. Za nas so se preizkusili v vlogi turističnih vodičev in nam razkazali svoje mesto. Ogledali smo si glavne znamenitosti mesta in bili navdušeni nad njihovih planetarijem. Spletle so se prijateljske vezi, kijih bomo še utrdili v mesecu februarju, ko nam bodo vrnili obisk.
Mojca Štor
RELAX* AVTOGOLA
Do izpita z RELAX ovip KREDITOM!!!,
TEČAJ CPP(A
Mozirje:	4
21.1.2010
ob 17.00
Dežurni telefon: @041 227 1331 www.avtosola-relax.si
V		Ljudje in dogodki )
	
Tiho je odšel v prvih dneh letošnjega leta, le dobre tri mesece pred 93. rojstnim dnevom. Na šmihel-skem pokopališču so se od njega poslovili njegovi najbližji: hčere, sinovi, vnuki, pravnuki. Na zadnji poti so ga spremili sorodniki, sosedje, prijatelji, pevci, čebelarji, predstavniki številnih društev in organizacij, katerih član je bil. Od njega so se poslovili številni govorniki. Za slovo je zadonela mila slovenska pesem, ki jo je imel tako rad.
Maloje ljudi, ki bi bili tako vsestransko izobraženi, ki bi se udejstvovali na tolikih področjih, a če bi morali
V SPOMIN
Anton Acman
(1917 - 2010)
izpostaviti njegovo največjo ljubezen, je bila to poleg njegove družine gotovo glasba. Anton seje rodil kot najmlajši otrok v številni družini pri Ramšakovih. Ko je bil Tonče star tri leta, so izgubili mamo, pri njegovih devetih letih je preminil še oče. Tako se je domov vrnila starejša, že poročena sestra in prevzela skrb za družino.
Osnovno šolo je obiskoval v domačem Šmihelu. Že od malega ga je prevzemala glasba in kot ministrant je v domači cerkvi rad prisluhnil ubranemu petju, še bolj pa mogočnemu glasu orgel. Ko je bil star deset let, mu je stric posodil citre. Navezanost na ta instrument je ostala vse življenje. Rad seje učil, bil je vedoželjen, želel sije iti v glasbeno šolo. Leta 1936 seje vpisal v orglarsko šolo v Celju, kasneje so šolo ukinili in moral je v Maribor, kjer je jeseni leta 1939 absolviral in dobil zaključno spričevalo orglarja.
Bližali so se težki vojni časi. Leta 1940 je odšel k vojakom v Kraguje-
vac, januarja 1941 pa so ga prestavili za bolgarsko mejo, kjer so po štirih dneh bojev njegovo enoto zajeli Nemci. Najprej je bil v ujetništvu v Bolgariji, kasneje v severni Nemčiji, kjer so ujetniki delali pri tamkajšnjih kmetih. Tonče je odlično obvladal nemščino in ko so izvedeli, da jih nameravajo vpoklicati in poslati na bojišče, je sklenil pobegniti.
To se mu je zaradi njegove spretnosti - sam sije ponaredil potni list in ostale papirje - tudi uspelo. Oktobra leta 1944, koje bila Zgornja Savinjska dolina začasno osvobojena, je prišel domov. V Šmihelu je pričel delati v tehniki, kjer so imeli tiskarski stroj, raznašal je tudi pošto.
V nemškem ujetništvu je spoznal Tatjano, dekle, ki jo je povabil k sebi, ker ni imela več svojcev. Pogumno seje podala v neznano in tako sta se leta 1947 v Šmihelu poročila. Z veliko ljubezni in truda sta si napravila nov dom na Stavnerjevem. Od petih otrok je doma ostal sin Toni z družino.
Anton Acman je pripomogel k boljšemu življenju šmihelskih krajanov. Bil je pobudnik za izgradnjo kamionske ceste Mozirje-Šmihel, pobudnikza napeljavo vodovoda in tajnik odbora za elektrifikacijo.
Poleg mnogih zadolžitev in zahtevnih služb je Tonče vedno našel čas za glasbo. Na tem področju se je nenehno izobraževal in izpopolnjeval. S svojimi pevskimi sestavi je posegal po mnogih visokih mestih in priznanjih, pevci pa so ga spoštovali in imeli radi.
Tuje mu ni bilo niti gledališče, tudi režiral je. Rad je bral, pa še sam kaj napisal. Tako je prispeval kratek pregled zgodovine čebelarjenja v Šmihelu za zbornik ob 80-letnici ČD Mozirje. Bil je namreč tudi čebelar.
Življenje do njega ni bilo vedno prijazno, zato pa je bil vedno prijazen on. Nasmejan, poln volje in optimizma je vedro gledal v svet in bogatil svoje ter življenja tistih, ki so ga kdaj srečali.
Tekst in foto: Marija Lebar
CITYCENTER CELJE
Za Anžeta zbrali veš kot tono zamaškov
Anže Pratnemer: »Naj zbiranje zamaškov ostane naš način življenja tudi v bodoče, saj s tem na enostaven način prispevamo svoj delež in pomagamo sočloveku.«
Anže Pratnemer iz Ljubljane, ki si po hudi prometni nesreči, ki ga je stala noge, prizadeva zbrati sredstva za nakup nožne proteze, je šel v vseslovensko akcijo zbiranja plastičnih zamaškov. Na Celjskem je bila akcija nadvse uspešna, saj so samo na zbirnem mestu vCitycentruvšestih mesecih zbrali dobro tono zamaškov.
»Veseli nas velik odziv naših obiskovalcev in shop-partnerjev, ki se jim najlepše zahvaljujemo za vloženi trud. Z akcijo zbiranja plastičnih zamaškov bomo v Citycen-tru nadaljevali tudi v letošnjem letu. Konkretno za Mirka iz Maribora. Anžefu pa iskreno želimo, da čim prej zbere sredstva za nakup nožne proteze in zaživi tako, kot je živel pred nesrečo,« je povedala Nena Horvat, vodja marketinga v Citycentru Celje.
Anže Pratnemer hvaležno sporoča: »Akcija je bila uspešna nad vsemi možnimi pričakovanji. Do danes smo, tudi z s pomočjo City-centra Celje, zbrali 110 ton zamaškov, ki bodo reciklirani. Vsakdo
se kdaj znajde v težki situaciji in takrat je potrebno biti odločen in najti voljo, voljo do življenja. Enak uspeh, kot ga je doživela ta akcija, želim tudi svojim naslednikom.«
V Citycentru akcijo zbiranja zamaškov nadaljujejo za 28-letnega Mirka iz Maribora, ki se mu seseda hrbtenica in potrebuje bolniško električno posteljo ter posebno posteljo za tuširanje. Organizacijo zbiranja in odvoza zamaškov kottudi stike zjavnostmije prevzel Milan Kavčnik iz Cerknice.
Plastični zamaški, ki ne smejo vsebovati drugih primesi in presegati 10 centimetrov, prenašajo ekološko sporočilo. Skupaj zmoremo več, kar se pri zbiranju zamaškov še kako pozna. »Tovrstne akcije dvigujejo tudi zavest o čistejšem okolju. Upamo, da bomo na ta način ne le pomagali pomoči potrebnim, temveč tudi spodbudili prebivalce za ločevanje koristnih odpadnih surovin,« je pojasnila Helena Kojnik iz podjetja Simbio d.o.o..
SD
Ljudje in dogodki, Informacije
POTEPANJE NAZARSKIH OSNOVNOŠOLCEV PO ANGLIJI
Slovenci smo trpežen narod - nikoli nikogar ne »nažiramo pri živem telesu«
Družba je bila tako ali tako »zakon«!
Učiteljica Mojca nas je pri pouku angleščine vprašala, če želimo skupaj z njo odpotovati v Anglijo na jezikovno šolo. Komaj smo si izborili dovoljenje od staršev in nekaj donacij sorodnikov, že smo vsi nestrpni odštevali mesece, dneve, ure, sekunde do dne, ko smo - nekateri šele prvič - vstopili na letalo in končno: poleteli!
Bilo je FANTASTIČNO leteti nad oblaki! Ob pristanku smo imeli EDINI na vsem londonskem letališču nadete maske proti novi gripi (šment-pa-ti-mediji!) in smo zato imeli ogromno prostora okoli sebe. Ljudje so nam velikodušno odstopali prostor; včasih tudi kar celo vrsto sedežev ... Uporabne, te maske! Sledila je peturna vožnja proti severnemu Devonu, kjer naj bi potekal tečaj in kjer naj bi živele družine, pri katerih bi bivali - se pravi: spali in JEDLI ter po možnosti kaj povedali, ne da bi se smejali...
Prvi večer smo bili prav vsi v manjši ali večji zadregi, kiji je botrovala utrujenost, trema in lakota. Razpršili smo se vsak k svoji »novi družini« in skušali »preživeti«.
Naslednje jutro smo hiteli drug drugemu pripovedovati o prvi preživeli noči pri naših fam-ily-jah. Takoje bilo: pri skoraj vseh je prevladovala tista začetna trema, ko MORAŠ spregovoriti, sicer si izločen. Pa vendar sploh ni bilo tako hudo. Pač spregovoriš, sicer pa pokažeš, narišeš, mahaš z rokami in nogami, pa je. Potem je bila tu še ena neprespana noč zaradi cimre, kije v svojem domačem jeziku celo noč vlekla dreto.
Najbolj nepremostljiva težava pa je bila H-R-A-N-A. Še zdaleč nam ni bilo jasno, od česa ti Angleži živijo?! Kako lahko tako malo jedo, pa še vedno dihajo?! Ali pa smo ravno Slovenci tisti, ki preprosto potrebujemo več hrane za preživetje svojega pičlega rodu? Kakorkoli že, naš razpoznavni znak med izrekanjem čiste angleščine je bil: »Js-sm-tut-laaačen!« Ampak nis-
celo polovičko mrzlega toasta brez šunke! Sicer pa smo v zadnjih dneh ie ugotovili, da v supermarketih lahko kupiš tudi kakšen kos prebavljive hrane, in si tako naredili zaloge še za domov. Moram pa priznati, da so bile večerje bajne! Včasih smo dobili tudi kakšen bolj masten fish&chips (ocvrta riba s pečenim krompirjem)! Luksuz.
Kljub temu vse to stradanje ni odtehtalo lepote mest in krajev, ki smo jih obiskovali vsak popoldan kot nagrado za pridno dopoldansko učenje. Na teh izletih smo se vedno zabavali do solz, občudovali ljubke male hiške na strmih pečinah Clovellyja, valove Atlantika, vrtove staroangleških premožnih posestnikov, poceni knjigarne, bogate katedrale, pisane tržnice in mini trgovinice
s spominki..., tako da smo vedno zadnji in s pošteno zamudo vstopali na avtobus.
Druženje pa je potekalo približno takole: igranje skrivalnic v skrivnostnem gozdu poleg srhljive Bradavičarke IL, božansko lepo petje na klopci sredi travnika, ki je fasciniralo vsakega mimoidočega (mi pa klobuk ven, pa funti noter!), genialno vriskajoče kopanje z »vau-surfarji« v ledenem severnem angleškem morju ... Kaj še sploh hočete boljšega? Če pa je že bilo komu kdaj pri hostfamily malček »domotožno«, smo tekom dneva vedno pridno in glasno nadoknadili vse.
Dopoldanski pouk. Ja, prav berete! Tudi med počitnicami smo si ga privoščili! Pač nismo mogli brez. Taki smo. 3 učitelji, 3 skupine, 3 ure čiste zabave - in to celo tul koristne! Čeprav Slovenci nismo bili skupaj v skupini, smo polno preživljali skupni čas na avtobusu in izletih, kjer smo tudi nadaljevali svoje druženje z noro zabavnimi prijatelji iz Bolgarije in Srbije. Vse smo se zmenili. Če ne »po naše«, pa »po ingliš«.
Zase ne vem, če sem se kdaj že toliko smejala kot takrat v Angliji! Resje bilo super - najbolj to, daje bilo čisto vse »totalno uizi«: nismo si gnali k srcu ne ocen ne domačih nalog, pa vendar smo blesteli v znanju, smehu in spoznavanju novih krajev in narodov. Še vreme nam je bilo naklonjeno glede na tisto znamenito deževno poletje leta 2009: dežja smo imeli malo, sonca veliko, če pa nasje kdaj malo zazeblo, smo se pa stisnili. Družba je bila tako ali tako »zakon«!
Upam samo, da boste na OŠ Nazarje takšno angleško dogodivščino še kdaj omogočili tudi našim »tamalim« zanamcem.
Eva Vačovnik, 9. a
MLADINSKA KNJIGA MES V KNJIŽNICI MOZIRJE /
!ca

MLADINSKA KNJIGA MESECA
Corien Botman: Prinčevsko življenje
Čarli se zelo rad šali, za vsako priložnost ima pripravljenega kaj smešnega. Ko pa kmalu po dedkovi smrti s srečko, ki mu jo je ta zapustil, zadane 6 milijonov evrov, ostane brez besed. Družina nenadoma obogati, Čarlijevi starši pa se v novi situaciji ne znajdejo. Oče prične brezglavo zapravljati, mama se ne zna znebiti sorodnikov in znancev, ki so se kar nenadoma pojavili. Čarli najprej svoje prijatelje obdari, nato pa ugotovi, da v denarju in darilih pravzaprav ni vse. Njegov svet postaja vse bolj zapleten. Knjiga Prinčevsko življenje seje, tik pred izidom v Sloveniji, uvrstila med finaliste nagrade Kinderboekwinkelprijs 2009.
CELINSKI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH
Primož Piki četrti na Japonskem
Na zadnji tekmi celinskega pokala v Sapporu je zgornjesavinjski skakalni as Primož Piki za las zgrešil stopničke in zaostal le za domačinom Higashijem, Avstrijcem Schab-ereiterjem in Norvežanom Bardatomi.
Za razliko od preostalih dveh tekem japonske turneje, ko se mu po odličnih izhodiščih po prvi seriji
skoka nista posrečila, se je tokrat vendarle zbral in dosegel najboljšo slovensko uvrstitev. S tem seje tudi uvrstil v ekipo, ki bo konec tedna, prav tako v deželi vzhajajočega sonca, zastopala barve Slovenije na dveh tekmah svetovnega pokala, in upajmo, ob odsotnosti šampionskega Kranjca, kar se da uspešno.
Franjo Pukart
Košarkarska liga Brglez.(om na Polzeli
Rezultati 5. kroga:
Pungi bar Tip-top : Zlatorog Laško 51:69, BSB Otok Celje : Griže 63:54, Kamnoseštvo Vogrinec : Brglez, com 89:71, ŠK Žalec : Vrani Vransko 66:76.
Vrstni red po 5. krogu:
1. Kamnoseštvo Vogrinec Parižlje 10, 2. BSB Otok Celje 9, 3. Vrani Vransko 8,4. KK Veterani Zlatorog Laško 8,5. Brglez.com Polzela 8,6. Študentski klub Žalec 7,7. Griže 5, 8. Pungi bar Tip-top Polzela 5.
UM
Društvo harmonikarski orkester Primož Zvir
Vabimo Vas, da se predstavite na tradicionalni prireditvi
Pokaži kaj znaš.
ki bo na Rečici ob Savinji,
7. februarja, ob 15. uri v kulturnem domu.
Pridite tako mlajši, kot tudi starejši pevci, ansambli, instrumentalisti, plesalci in humoristi.
c
I Prijavite se lahko Darji Vrhovnik, Pameče 100b, ! 2380 Slovenj Gradec, telefon 031- 321-993,
1	studio@melopoja-vrh.si
{	ali Mariji Sukalo 031-770-431,
1	marija.sukalo@siol.net
OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE
Odlični športni dosežki mozirskih učencev
Športni pedagogi na mozirski osnovni šoli pravijo, da tako dobrega šolskega leta, kar se tiče športnih dosežkov učencev, že dolgo ne pomnijo. Učenci se z domala vseh tekmovanj vračajo z doseženimi uvrstitvami med prve tri sodelujoče ekipe.
Starejši učenci so sodelovali na organiziranih medobčinskih prven-stvih. Z zmago v malem nogometu so se uvrstili na področno prvenstvo, kjer so dosegli tretje mesto. Na področno prvenstvo v odbojki so se uvrstili tudi po doseženem drugem mestu na medobčinski ravni. V košarki so področno dosegli tretje mesto. Še uspešnejši so bili v odbojki na mivki. Na področnem prvenstvu so bili drugi, karjih je popeljalo na polfinale državnega prvenstva. Tekmovanje so končali na petem mestu.
Podobne uspehe so dosegale tudi starejše učenke. Po doseženih prvih mestih na medobčinski in področni ravni so se v malem nogo-
metu uvrstile v polfinale državnega prvenstva. V odbojki so najprej dosegle drugo mesto, kar jih ponovno vodi na področni del tekmovanja. Še boljše so bile v košarki, saj jih osvojeno področno prvo mesto vodi v skorajšnje državno četrtfinale. V odbojki na mivki so bile
na področni ravni zopet najboljše, v polfinalnem tekmovanju so zasedle tretje mesto. Najboljše na področni ravni so bile tudi v rokometu. Zmaga jih pelje v četrtfinale državnega prvenstva.
Mentorji odlične športne generacije Katja Štiftar, Jure Žagar in
Stanko Božičevič se zavedajo, da do dobrih rezultatov vodi dolgoletno delo in mnoga prizadevanja. Učenke in učenci pa z veseljem gojijo zdrav duh v zdravem telesu, kije predpogoj za pravilen fizični in duševni razvoj.
Benjamin Kanjir
Mozirski učenci se z domala vseh tekmovanj vračajo z doseženimi uvrstitvami med prve tri sodelujoče ekipe (foto: Benjamin Kanjir)
Sport, Crna kronika
V_______ __________________________________________________________________________________________/
BLAŽ METULJ, KAPETAN KMN NAZARJE GLIN
Strah in trepet nogometnih vratarjev
Blaž Metulj (foto: Franjo Atelšek)
Ljubitelji dvoranskega nogometa v Zgornji Savinjski dolini so lahko vtej sezoni še kako zadovoljni z dobrimi rezultati in prepričljivim vodstvom ekipe KMN Nazarje Glin na vzhodu druge slovenske futsal lige. Čeprav gre zasluge za uspeh pripisati prav vsem igralcem, trenerju in nenazadnje upravi kluba, je vendarle potrebno izpostaviti ime njihovega prvega moža, kapetana in zadnja leta z naskokom najboljšega strelca slovenske lige, Blaža Metulja. Johnny, kot ga kličejo soigralci in prijatelji, je v letošnji sezoni v samo desetih prvenstvenih krogih zabil že neverjetnih 32 golov, kar je v povprečju več kot tri na srečanje, na dveh tekmah pa so vratarji morali pobrati iz mreže kar
pol ducata njegovih žog. Na temo o njegovi skrivnostni lahkotnosti doseganja golov, ambicijah kluba in ostalemu, kar sodi zraven, je stekel zanimiv pogovor.
-	Blaž, najprej čestitke za res vrhunske predstave v tem prvenstvu. Tvoja levica je iz leta v leto močnejša in preciznejša, ponovno se ti nasmiha naziv »kralja strelcev« v drugoligaški konkurenci.
Hvala za čestitke. Ne le levica, tudi z desnico se vse bolj znajdem, tako da sem res zadovoljen s trenutno realizacijo. Za zabijanje golov pa nimam nobenega recepta, večkrat je potrebno prevzeti odgovornost ob zaključkih in kar je najpomembnejše, da si ob pravem času na pravem mestu.
-	Imajo vsi zadetki enako težo oziroma ti je kateri še posebej ostal v spominu?
Zadetki so vsi enako pomembni, razlikujejo se le po teži pomembnosti tekme. Kateri mi je najljubši, pa tudi ne bi vedel, saj jih je bilo veliko.
-	Kakšen se ti zdi nivo kvalitete v drugi futsal ligi in predvsem sistem tekmovanja?
Kvaliteta je rahlo padia, saj klubi nimajo denarja. Tudi pri nas vse deluje na prijateljski osnovi, vsi smo prijatelji, vztrajamo skupaj. Sistem tekmovanja v končnici pa je popolnoma zgrešen. Celo leto si lahko v super formi, končaš redni del z veliko točkovno prednostjo, potem pa se ti lahko v dveh tekmah vse podre, tudi zaradi poškodb ali kartonov.
-	Dobri rezultati ekipe so prav gotovo dvignili apetite v Nazarjah. Se boste vrnili v prvo ligo?
Prav gotovo bomo naredili vse, da se vrnemo tja, kjer smo že bili, če nam ne uspe, pa tudi ne bo katastrofe. Kot ekipa že kar nekaj let igramo skupaj, se dobro poznamo in to je vsaj za drugo ligo še vedno dobitna kombinacija, najbrž pa ne več za igranje med elito. Veliko bo odvisno tudi od našega glavnega sponzorja, financ itd.
• Tvoje odlične predstave na parketu in v zadnjem času kar nekaj medijske pozornosti vsekakor spremlja tudi konkurenca. Je bilo kaj ponudb oziroma se kdo še posebej ogreva za tvoje usluge?
Pred prvenstvom sem imel nekaj razgovorov, predvsem prvoligaša Pekarna Duh in Dobovec sta bila zainteresirana zame, vendar do dogovora ni prišlo. V Nazarjah se počutim odlično, pa tudi službo bi težje usklajeval z večjimi obveznostmi.
-	Je še kaj reprezentančnih ambicij?
To ni odvisno od mene, ampak od selektorja. Bo pa najbrž ostalo kar pri lepih spominih, ko sem pod taktirko Darka Križmana za izbrano vrsto odigral tri tekme in dosegel prav toliko golov. Bom pa seveda navijal in držal pesti za naše fante konec meseca na evropskem prvenstvu na Madžarskem.
Franjo Pukart
AKCIJA BODI PREVIDEN
Peš« med najbolj ogroženimi udeleženci prometa
V času med 11. in 31 .januarjem bo na območju Slovenije potekala akcija Bodi previden, ki je namenjena predvsem pešcem v cestnem prometu. Pešci so med najbolj ogroženimi prometnimi udeleženci. V policiji ugotavljajo, da so pogosto žrtve nesreč zaradi neustreznega ravnanja voznikov motornih vozil (kadar vozijo z neprilagojeno hitrostjo, pod vplivom alkohola, preblizu desnemu robu vozišča, vozijo z neočiščenimi ali zarošenimi stekli na vozilu ipd.).
Veliko nesreč se zgodi tudi zaradi napak ali neustreznega ravnanja pešcev. Še posebej pogosto so v prometnih nesrečah udeleženi v jesenskih in zimskih mesecih, ko so vremenske razmere neugodne (megla, dež), svetli del dneva pa je krajši. Zlasti starejši so največkrat žrtve prometnih nesreč zaradi svojih napak ali ker kršijo cestnoprometne predpise.
Pešci lahko poskrbijo za svojo varnost z nošenjem svetlih oblačil, kresničk in odsevnikov, odsevnih brezrokavnikov ipd.
Preventivne aktivnosti policistov so namenjene predvsem ozaveščanju pešcev, da morajo že sami čim bolje poskrbeti za svojo varnost v prometu (z nošenjem svetlih oblačil, kresničk in odsevnikov, odsevnih brezrokavnikov ipd.). Med drugim opozarjajo šolarje, njihove starše in stare starše na uporabo kresničk in drugih odsevnih predmetov. Represivne aktivnosti pa so usmerjene v umirjanje hitrosti voznikov motornih vozil na območjih, kjer se pešci najpogosteje zadržujejo.
NN
Tvoje najgloblje spoznanje je hkrati tvoja največja in izključna last.
Gerhart Hauptmann
\_______________________________________J
ČRNA KRONIKA
•	KRŠILA JAVNI RED IN MIR
Nazarje: 9. januarja okoli ene ure zjutraj je pred gostinskim lokalom v Nazarjah prišlo do kršitve javnega reda in miru s strani dveh znanih oseb. Po zbranih obvestilih bodo policisti zoper kršitelja ukrepali.
•	MOZIRSKI POLICISTI REŠILI SPEČEGA V SNEGU
Rečica ob Savinji: 9. januarja okoli pol treh zjutraj je občan poklical na telefonsko številko 113 in povedal, daje opazil pešca, kije izgubljen hodil po vozišču iz smeri Reneka proti Rečici ob Savinji in opozoril, da obstaja nevarnost, da bi ga kdo povozil.
Dežurni na Operativno komunikacijskem centru Policijske uprave Celje so o pešcu obvestili mozirsko policijsko patruljo. Patrulja je najprej prevozila v sporočilu omenjeno relacijo, vendar pešca niso opazili, zato so se odločili celotno relacijo temeljito preiskati. Vodja patrulje je od OKC pridobil še telefonsko številko prijavitelja, ki mu je v nadaljevanju posredoval natančnejšo informacijo.
Policisti so najdenega Ljubljančana odpeljali na postajo v
Mozirje (foto: MŠ)
Policista sta ponovno pregledala lokacijo in v snegu opazila sledi, ki so vodile proti hmeljišču. Po približno stotih metrih hoje po visokem snegu sta v kotanji našla spečega 34-letnega moškega, doma iz območja Ljubljane. Policista sta moškega prebudila in mu pomagala do službenega vozila ter ga odpeljala na Policijsko postajo Mozirje. Vsi trije policisti, ki so bili v omenjeni patrulji, so torej ravnali strokovno in preudarno. V kolikor bi se zadovoljili zgolj s pregledom cestne relacije, bi 34-letni Ljubljančan, kije bil pod vplivom alkohola, skoraj zagotovo zmrznil ležeč v snegu. Pohvaliti pa ne velja le policiste, ampak tudi občana, kije OKC obvestil o izgubljenem pešcu.
•	GOSPODINJSTVA BREZ ELEKTRIKE
Nazarje: 9. januarja zjutraj je prišlo zaradi pretrganih žic do izpada transformatorskih postaj Nazarje in Solčava. V Nazarjah je bilo brez elektrike 15, v Solčavi pa 80 gospodinjstev. Do dopoldneva so delavci Elektra Celje napake odpravili.
•	PRIDRŽANJE VINJENIH ŠOFERJEV
Mozirski policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje za šest alkoholiziranih voznikov osebnih avtomobilov.
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041/672-115
www.pogreb-morana.si
Zima pa grob moj s snegom odene, v snegu še nežno cvetje ne zvene. Roženkravt, nagelj, vrh rožmarina šopek spomina name naj bo.
ZAHVALA
V 93. letu se je k svojemu nebeškemu očetu v večnost preselil naš ljubi ati, dedi in pradedi
Anton ACMAN st.
(25-4.1917-5.1.2010) iz Šmihela nad Mozirjem
Domači se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za vsa izrečena sožalja, za darovano cvetje, sveče in za maše. Hvala številnim društvom, praporščakom, govornikom, mozirskim in šmihelskim pevcem, pogrebni službi Morana in vsem, ki ste ga še zadnjič v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot.
Še posebej se zahvaljujemo dr. Karmen Fürst za obiske na domu ter dušnim pastirjem g. Sandiju Korenu, g. Jožetu Goličniku in g. Janku Strašku za opravljeno mašo in pogrebni obred.
Žalujoči vsi njegovi
Bolečina, ki nam v srcu tli, te v življenje več ne obudi. Slejkoprej zabriše čas vse bolečine, a spomin ostane, nikdar ne izgine.
ZAHVALA
6. januarja 2010 se je od nas poslovila draga mama, babica in prababica
Ana JERAJ
Zgoznikova iz Lok pri Mozirju
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, darovane sveče in za svete maše.
Zahvaljujemo se patroma dr. Viktorju in Mateju Papežu ter kanoniku Jožetu Goličniku za opravljen cerkveni obred, pogrebcem, pevcem, govorniku, praporščakom in pogrebni službi Morana.
Posebno se zahvaljujemo dr. Fürstovi ter patronažni sestri Sonji za njeno nesebično večletno pomoč, negovanje in podporo.
Hvala vsem, ki ste jo spoštovali, imeli radi in se je boste spominjali.
Vsi njeni
( Nevarna dejavnost
Tesna navezanost
V ljubenski občini delajo tako velike snežake, da so jih z dekretom prepovedali. Ob nenadni otoplitvi bi namreč prišlo do velikih poplav.
Motoriziran snežak
“Nisem vedela, da ste Zgor-njesavinjčani tako navezani na gospodinjske aparate ...” reče Celjanka Nazarčanu.
“Od kod ti ta ideja?”
“V časopisu sem prebrala, da bi brez Hišnih aparatov bolj tanko piskali.”
Mozirjan brodi po kupu snega. Soseda premaga radovednost: "Kaj pa iščeš?”
“Izgubil sem lopato za kidanje.”
“Si pogledal, s čim so otroci opremili snežaka?”
“Sem - z motorjem. Če prav pomislim, tudi tega ni več in snežaka tudi ne!”
Danes se usedeš v avto in si hitro pri svojih bližnjih.
A kaj bi to. Včasih si se usedel na avtobus in si jih imel cel kup že vso pot zraven.
V teh časih se je treba znajti.
Moderni časi
Med nami še živijo tisti, ki se spomnijo časov, ko avtobusov skorajda ni bilo. Moderni časi jih vračajo v njihovo mladost.
( Dvojna škodaj
Z vsakim odstavljenim ministrom izgubita službo dva človeka - on in njegov imitator (delo izgubi samo imitator).
Neverjetno, kako zelo sem shujšala!
Oba v prekršku
Policist posveti v napačno parkiran avto, kjer se dva ljubita.
“Kdo od vaju je šofer?” Oglasi se moški glas: “Jaz sicer vozim, ampak ona upravlja z mano.”
Ko vam konjički postanejo vaš posel, ste na konju.
“Izumil sem napravo, ki izumlja naprave.”
“Na kakšno energijo pa deluje?”
“Ne vem več. Odkar sem jo vklopil, se je že trikrat reprogramirala.”
Ste pa res zabredli v recesijo, če so vaši prodajni uspehi izven pričakovanj.
V koraku s časom
Zdaj smo pa že kar krepko zakorakali v novo leto. Nekateri imajo celo že žulje.
Patentni urad i
‘iB'
Cvetke ki koprive)
S KLOBUKOM GA PA RES NE MORE
ZEBSTI V NOGE
Rado Weiss, oskrbnik najstarejše trte v Zgornji Savinjski dolini:
»Upam, da te ne zebe v noge.«
Snežni čuvaj trte: »Sploh ne, zato mi ne nosi več kuhanega vina. Čeprav sem kar odporen, mi dela luknjo v želodcu.«
NAJ SE VE, KDO JE ŠEF
Cvetka Mavrič, direktorica Zavoda Savinja (levo): »Dokler so takšne vremenske razmere, dvomim, da bomo lahko zabetonirali tale znak. Boš pa dopoldneve stala ob cesti in ga držala, da bodo ljudje vedeli, kje smo.«
Ivica Orešnik, strokovna sodelavka zavoda: »A popoldan ga boš pa ti držala?«
Cvetka: »Ne, popoldan ga bova pa shranile v Fašunovo hišo.«
TO BO VSE NAŠE!
Direktor Golt Ernest Kovač - Žika (desno) je ondan plastično predstavil vizijo razvoja tega smučarskega centra kapetanu slovenske nogometne vinske reprezentance in slovenskemu vinarju iz Plitvice Danilu Steyerju: »Vse tole in še tam čez, do Praprotnice, bo vse eno samo smučišče. Naše!« Smučarski navdušenec Danilo Steyer presenečenja ni mogel skriti: »Je to mogoče?!«
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
Nasilje, zdravost, emajler, evidenca, data, zabloda, Dat, Ira, Varl, ram, Itt, sirar, dika, Son, Klabus, nona, tast, prišel med nas je, ER, Does, jodat, topolino, farmacevt, koala,Ikar, rekognicija, iznenađenost, Amanar, osnovnošolec, NB, žeiezolivar, vestalka, oje,tona, lunatik, Selan, sintaksa, Pie, sani, Akan, metro, avo, TA, as, premik, Asa, Yap, jora,ozimica, Ašoka, teran, En, elita, analitik, liniment, lasje, aktivizem, Atlantik, Kerni, Onto.aromat, rarog, Alorna, Alto, sviralo, risarija, trak, Kumanovo, narekovaj, est, osar, vonj, ala, Alep, aids, Nena
MINI SLOVARČEK:
OYAMA- japonski maršal- Iwao LUBLIN- staro mesto na Poljskem NAST- ameriški slikar- Thomas AKAD- gl. Mesto stare Babilonije KLO- teroristič. Organiz. v Assamu
Tradicionalni tečaj teka na smučeh Areh na Pohorju. 16.1. Organizator: Kolesarsko društvo Den Devils, 02 320 58 03,031 679 164, den@den.si, www.den-deviis.si.
Smučišče Logarska dolina. 18.1. do 22.1. Dodatne informacije: snežni telefon 041 182 522, www.logarska-dolina.si, info@logarska.si.
Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Napovednik dogodkov
•	Petek (15. januar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje
Pravljična uro za otroke: Porednica Piko____________________
•	Petek (15. januar), ob 18.00. OŠ Rečica ob Savinji
Predstavitev knjige Antona Dolenca Harfa v molu_____________
•	Petek (15. januar), ob 19.00. Gostišče Menina Gornji Grad
12. planinski večer s projekcijo fotografij_________________
•	Petek (15. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje
Futsal tekma - KMN Nazarje Glin : Cerkvenjak________________
•	Sobota (16. januar), ob 9.00. Dvorana OŠ Bežigrad.
Košarkarska tekma • Parklji B : Nazarje Input (kadeti)______
•	Sobota (16. januar), ob 15.00. Frančiškanski samostan Nazarje Blagoslov Martinove stopinje in koncert duhovne glasbe
•	Sobota (16. januar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje.
Košarkarska tekma - Nazarje : Koroška (člani)________________
•	Sobota (16. januar), ob 19.00. Športna dvorana Mozirje
Letni koncert Godbe Zgornje Savinjske doline________________
•	Nedelja (17. januar), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje.
Košarkarska tekma - Nazarje Input : Litija (mladinci)_______
•	Sreda, (20. januar), ob 18.00. Kulturni dom Gornji Grad
Predavanje Rajska otroška leta - peklenski mladostniki______
•	Sreda (20. januar), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Planinski večer: Kilimandžaro
ŽIVALI-PRODAM
Prodam teličko sivko, staro 10 dni, dobrega porekla; gsm 041 /467-374.
Prodam teličko rjava-limuzin, težka 170 kg; gsm 041/324-383.
Prodam telico, rj. pasme, breja 8 mesecev; tel. 03/583-40-78.
Prodam dve visoko breji telici, čb; gsm 041/755-538.
Prodam teličko frizijko, dobrega porekla, staro 1 teden; gsm 041/783-489. Prodam teličko bbp, težko 130 kg; gsm 031/855-186.
Prodam prašiča, težkega 200 kg; gsm 041/798-661.
ŽIVALI-KUPIM
Kupim bikce in teličke; gsm 051/372-468.
Kupim psa, po možnosti ovčaijagsm 041 / 783-494.
ŽIVALI-PODARIM
Podarim psičko nemško ovčarko, staro6 mesecev; tel. 03/838-13-10.
DRUGO-PRODAM
Prodam domače salame; gsm 041/796-226 - zvečer.
Prodam 11 bal četrte košnje in 150 senenih kock; gsm 031 /557-996. Prodam viličar indos - menjam tudi za hlodovino; gsm 041 /423-935.
Prodam dobro ohranjeno vitlo, 3-tonsko; gsm 041/513-755.
Prodam otroške smučizvezmi HOcm, smuč. čevlji št. 35 in palice; GSM 051 / 325-084.
Prodam smuči elan, carving, 168 cm in palice 120 cm, (55 eur) in ž. smuč. kombinezon, št. M; gsm 041 /785-337.
DRUGO-KUPIM
Kupim traktorski mešalec za gnojevko dolžina 3,5 - 4,5m; gsm 031/800-046.
Kupim strojno česano domačo volno, belo, sivo, črno; gsm 031/620-267.
VOZILA-PRODAM
Prodam daewoolanos, registriran do septembra; gsm 031 /765-605.
Prodam honda accord karavan, let. 2004, prevož. 150.000 km; gsm 041/644-696.
Prodam ford focus, letnik 1999, cena po dogovoru; gsm 041 /832-208 - po 14. uri.
NEPREMIČNINE
V	Mozirju, v bloku prodam stanovanje 62 m2 (pri blagovnici); gsm 041 /358-810. Novostanovanjevokolici Mozirja oddam; gsm 040/844-784.
V	najem oddam enoposteljno sobo v Ljubljani; gsm 051 /371-690.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE
Izdelava termopan stekla, okvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja stekla, fazeciranje ravnih in nepravilnih oblik stekla, www.steklarstvo-famse.com; gsm 031 / 305-532, taks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje.
MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL
Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p„ tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
KDO PRAVI, DA NE MORETE STORITI NIČ ZA ZDRAVJE?
Za VAS in VAŠE NAJMLAJŠE. SOLNE TERAPIJE! 031 788 881, www.solni-tempelj.com
Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad.
MONTAŽA IN STORITVE
Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018.
Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje.
HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505.
SVI P, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. RAČUNOVODSKE STORITVE
Strokovno - kvalitetno - po ugodnih cenah! Uspešno 2010.
ASU Suzana Urbanc Renko s.p., 041/429-755 VSE VRSTE IZKOPOV
za novogradnje, ceste, dvorišča, rušenje objektov in odvoz ruševin, izgradnja greznih jam, izposoja kompresorja. Gsm 041/631-395.
TGM Janžovnik Aleš s.p, Zavodice 1,3331 Nazarje. STEKLARSTVO M Mozirje
Okvirjanje slik, termopan stekla, namizne plošče, ogledala, varnostna stekla, profilna (kopelit) stekla, senčila (žaluzije), predelava starih okenskih krit v termopan izvedbo, izbočena nadzorna ogledala (za trgovine, lokale), izbočena cestna ogledala ... gsm 051/396-269, faks: 03/584-11-49.
Jaka Marolt s.p. Mlinska pot 2a, 3330 Mozirje.
OBVESTILO BRALCEM
Bralce Savinjskih novic obveščamo, daje rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v torek do 15, ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo,
v______________________________________________J
DOBRODELNI KONCERT V LEPI NJIVI
Če imaš prijatelje, v nesreči ne ostaneš sam
Franc Fužir (levo) in Jodlar Lojz sta poskrbela za veselo plat dogodka
(foto: Marija Lebar)
V dvorani podružnične osnovne šole na Lepi Njivi so v soboto, 2. januarja, izvedli dobrodelni koncert z naslovom Prijatelj, v nesreči nisi sam, in bogat srečelov. Dogodek so organizirali domače Kulturno društvo Nagelj in družini lepon-jivskih cerkvenih ključarjev Oblakovi in Goličnikovi, pomagali pa so še številni drugi krajani in društva.
Prostovoljni prispevki, ki so jih v tem večeru zbrali, so bili namenjeni družini Hrastnik, ki jim je požar nedavno uničil gospodarsko po-
slopje in kurilnico, s katero so ogrevali dve stanovanjski hiši. Koncert in srečelov s številnimi dobitki je bil le ena od oblik pomoči, ki soje bili Hrastnikovi vteh dneh deležni od sosedov, prijateljev in krajanov.
Večerno dogajanje je kljub mrzlemu vremenu ogrelo srca obiskovalcev, ki so napolnili malo dvorano do zadnjega kotjčka, številni so morali koncert spremljati kar stoje. S pesmijo in glasbo so občinstvo zabavali domači glasbeniki, kottudi gostje. Prišli so celo iz Griž in Šmartnega ob Paki.
Od tam je prišel tudi povezovalec dogajanja Franc Fužir, sicer po rodu iz Lepe Njive. Z občuteno besedo je govoril o dobroti in sebičnosti. »Tisti, ki nikoli ne daje, je kakor mlaka, kjer se razkraja vse, kar pade vanjo. Tisti pa, ki rad deli z drugimi, vedno prejme povračilo v taki ali drugačni obliki. Takojšne zadovoljstvo pa je pogled v hvaležne oči tistega, ki smo mu nekaj darovali,« je med drugim dejal Fužir. Voditelj je poskrbel tudi za smeh, saj je šale stresal iz rokava kakor za stavo.
Zakonca Hrastnik sta se vsem, ki so prišli na koncert, in vsem ostalim zahvalila. »Srečen sem, da imamo toliko prijateljev, ki nas v težavah niso pozabili,« je dejal Ivan Hrastnik.
Po koncertu je bil srečelov, za katerega so zbrali več kot 400 dobitkov. Pomisliti velja, koliko dela je bilo čez praznike za organizatorje, da so vse te dobitke lično zapakirali in jih oštevilčili. Za zaključek lepega večera je sledilo še druženje in prijateljski klepet.
Marija Lebar
Družini Hrastnik so priskočili na pomoč številni darovalci
(foto: Marija Lebar)
Prizadevni mladeniči na Ljubnem ob Savinji so postavili snežaka velikana. Po končanem trudu je v višino meril 3,75 metra (foto: Milan Cerar)

Snežene skulpture
Pri kidanju snega se marsikomu zgodi, da se nametan sneg v snežaka spremeni S fotoaparatom ta spomin ohranjen, lahko je v Savinjskih novicah objavljen.
Vreme v januarju seje tako naredilo da seje število snežakov pomnožilo. Iz snega potisnite jih na piano, da vidi jih občinstvo zbrano.
je visok 3,3 metra. Na Apovi domačiji v Okonini sta ga naredila sin Robi in oče Rado Weiss. Za to sta potrebovala tudi lestev, oblikovanje spodnjega dela pa je pripadlo kar celi družini (foto: Marija Šukalo)
Celje - skladišče D-Per
5000025719,2
dm j © j KAH I NewYorKER j <® I Techn^arkBt
Pogoji in pravila nagradne igre: Nagradna igra poteka od 8.1. do 20. 3. 2010. Organizator nagradne igre je NC Veiejapark, WG Projektiranje d.o.o. Vbrovškova cesta 55, 1000 Ljubljana. Sodelujete lahko vsi, ki boste najkasneje do 20. 03. 2010 pravilno izpolnili nagradni kupon. Na-
Priimek*
v nagradni igri. Žrebanje bo 20. 3. 2010 v avli NC Veteja-park, Celjska cesta 40, 3320 Vrenje. Nagrajenec bo objavljen na spletni strani www. velejapark.si in obveščen po pošti. V skladu z zakonom o davčnem postopku (Ur. fist RS, št. 25/2005) mora fizična
Naslov*
številko. Sodelujoči v nagradni igri soglašajo z uporabo osebnih podatkov in se strinjajo, da jim podjetje Veiejapark lahko pošilja obvestila o svojih trženjskih aktivnostih. Sodelujoči lahko kadarkoli zahtevajo prenehanje obveščanja. Več o pogojih in pravilih nagradne
na prodajnih mestih vseh tr-
Podatki označeni z * so obvezni!
govin v NC Veiejapark.
NAKUPOVALNI
VÖGELE SHOES
Veliko nagra
V NAKUPOVALNEM CENTRU
Kuponček izpolnite, izrežite in ga oddajte v avtomobil Mazda2, ki je razstavljen v nakupovalnem centru Veleja park.
NAKUPOVALNI C£NTEW
veiejapark.si nakup med sprehodom
OSREDNJA KNJ. CELJE