DEMOKRACIJA
Leto VIII. - Štev. 19
Trst - Gorica 7, maja 1954
Uredništvo: Trst, ul. Machiavelli 22-H. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-3» Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. 18. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekovni računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Izhaja vsak petek
Za premirje
v tržaški hladni vojni
Prava poplava vsaJc dan novih vesti o »skorajšnjih«, »že dogovorjenih«, mogočih in nemogočih rešitvah tržaškega vprašanja še vedno noče ponehati. Kako daleč gre resnost v tej stvari, oziroma kako, močno so že popustili žiyci, kaže primer vesti, ki jo je prvi objavil videmski »Messaggero Veneto«. Cela vrsta italijanskih listov si nam-reč nič ni pomišljala sprejeti kot možno resnico trditev, da je bil na 1. maja v Opatiji sestanek, katerega se je ob prisotnosti številnih a-meriških funkcionarjev in častnikov udeležil tudi neki bivši italijanski partizan. Ta da je s polnomočjem italijanske vlade podpisal končni dogovor o razdelitvi Tržaškega ozemlja: Italija ne dobi od cone B ničesar, v coni ‘ se Jugoslavija približa pri Nabrežini morju na 1 km, na vzhodni strani pa pripade Jugoslaviji vsa bazoviška planota in v Miljskih hribih greben s Hrovatini. Italija se seveda obveže v Trstu na spoštovanja pravic slovenske narodne manjšine, v pristaniški upravi je predvidena soudeležba Jugoslavije, poleg tega pa bodo Amerikanci s svojim de narjem Jugoslaviji finansirali zgraditev »Novega Trsta«, ki naj bi zrastel med Koprom in Izolo. Dogovor naj bi bil seveda tajen m zaradi delikatnosti njenega notranjega političnega položaja naj bi bila Italiji dana pravic a, da sam.-i izbere trenutek njegove- izvedbe in objave.
Vkljub svojevrstnosti prav nič diplomatskega postopka, s katerim naj bi- bil ta dogovor podpisan.. vkljub določilom, ki so v ostrem nasprotju z vsemi dosedanjimi deklaracijami in propagando italijanske vlade, je vendar serioznost v obravnavanj^ Tržaškega vprašanja padla že na tako stopnjo, da je bilo eno izmed prvih vprašanj, katerega so postavili italijanskemu ministrskemu predsedniku Scelbi,-po povratku z njegovega sestanka z D,ullesom, tajnikom Z D za zunanje zadeve, ali je -res bil sestanek organiziran deloma prav zato, da: je Dullesu osebno potrdil sprejem in veljavnost omenjenega dogovora, katerega Italija zaenkrat uradno še ne bo objavila. Scelba je bil nad tem vprašanjem verjetno precej presenečen in njegov odgovor ni bil preveč jasen. Potrebna j c bila šele izjava palače Chigi (italijanskega zunanjega ministrstva) ki je vzela tej vesti podlago, a ji vkljub temu še vedno ni preprečila, da bi se kot kuriozum širila še po drugem časopisju.
Več ali manj so takšne vse vesli ki se zadnje čase vrste z razmeroma kratkimi dnevnimi presledki Da se v takem vzdušju v Trstu gospodarstvo ne more razvijati, da si vsakdo desetkrat premisli, pred-no v tem mestu vloži svoj denar, da se tujci izogibljejo našega pristanišča, ker niso gotovi, kdo bo kar na lepem zagospodaril n-id skladišči, v katerih bo morda prav takrat ležalo njihovo blago, je več kakor na dlani.
Znano je, da bolnik pred težjimi operacijami, posebno na organih, ki skrbe zn njegovo prehrano, ne sme jesti im da mu popolnoma izčistijo črevesje. Zdravniki napravijo to seveda šele neposredno pred operacijo, ne pa že takrat, ko se šele posvetujejo, ali je operacija potrebna, koristna in sploh možna. Ni treba študirati medicine, da ne bi človek -zaslutil, da bi pri drugačnem postopku bolnik preveč c-slabel ter bi nato podlegel že samim predoperativnim pripravam; posebno še, če bi bili okrog njega zbrani nespretni in neodločni zdravniki, ki bi govorili in sejali te* končno, ko bi bolnik zaradi dolgega posta in praznega želodca že Zdavnaj umrl, prišli do sklepa, da operacija sploh ni ne možna, ne potrebna.
To vedo zdravniki, vedo navadnj ljudje in vedo celo otror1 Videti pa je, da ne vedo tega politiki, nc tisti, ki jim je Trst deveta briga, ne tisti, ki pravijo, da jim je to »najsvetejše mesto« posebno pri srcu. Težko pa občuti tako ravnanje tržaško prebivalstvo in se sprašuje: ali ni morda vendar prišel čas, da priznajo, da je ta hoti in zaradi nerodnosti tako zavceljani gordijski vozel trenutno nerešljiv in da vsaj za daljšo prehodno dobo (kakšnih deset let) stanje normalizira, da tržaškega prebivalstv i ne bodo stalno vznemirjali. Ce že niso možne nobene velike spremembe, če se vkljub jasni volji večine tržaškega prebivalstva no če dejansko izvesti mirovne pogid-be, potem bi odgovorni morali i-meti vsaj toliko uvidevnosti in hra-
Dvoličnost svetovne vesti
Ko se je 1. marca letos razletela prva ameriška vodikova bomba na Tihem oceanu, je ta novica pretresla ves svet. 2e kmalu po tem d<>-godku so se pričeli oglašati ostri protesti človekoljubnih združenj in organizacij. Svetovni tisk je dvignil glasove bojazni in tudi ogorčenja. Najvišji cerkveni poglavarji so se pridružili splošnemu psihološkemu razpoloženju sveta. Vse to je razumljivo in opravičljivo v kolikor ti protesti združujejo tisti duhovni idealistični svet, ki mu je človečnost dosledni smoter in cilj. Kadar pa ti protesti .in ogorčenja izpovedujejo ljudi° in stranke, ki jim je uničevanje človeških življenj, tvarnih in duhovnih dobrin ne samo dopustno, pač pa' celo pro-gramatično sredstvo za dosego določenih ciljev, potem se kar sami pc sebi razvrednotijo tudi tisti protesti, ki izvirajo iz čisto človekoljubnih pobud.
Komunistične proslave prvega maja so bile po vsem svetu tempirane na osrednje geslo: »Združeni zahtevamo prepoved atomskega in vodikovega orožja«.
Dne ,20. avgusta 1953 je sovjetska vlada objavila, da so v Sovje-tiji razstrelili vodikovo bombo, ki po svoji učinkovitosti daleč presega »navadne« atomske bombe., S ponosom so kremeljski gospodarji dostavili, da »ima sedaj tudi Sovjetska zveza v rokah skrivnosti za izdelavo vodikovih -bomb«.
Pred osmimi meseci svetovnega javnega mnenja ni pretresal strah, niti ogorčenje, čeprav je to bila PRVA vodikova bomba. Ali so tudi takrat visoki cerkveni dostojanstveniki pošiljali v svet predirljive pozive, naj Sovjetija preneha s poizkusi z novim vse uničujočim orožjem? Ali so tudi takrat razne organizacije, občinski sveti in podobne ustanove sklepale resolucije proti atomski bombi?
Različna reakcija za isti tehnični postopek vzbuja v resnici značilno pozornost. Vzrok bo morda ‘Vsaj deloma v tem, da je ameriške poizkuse spremljalo obširno obveščanje javnosti tudi o podrobnostih razstrelitve, medtem ko sta za železno zaveso tajna policija in cenzura preprečili vsako podrobnost. Nekateri nekomunistični spočetkar-ji opravičujejo svoje proteste in svarila z zelo udobnimi izgovori, da je vsak razgovor o nevarnosti novega orožja s totalitarističnimi mogotci brez vsake vrednosti, na-, sprotno pa, da taki protesti na Zahodu, kjer obstoja javno mnenje mogočno lahko vplivajo na zadr-
žanje .politikov in državnikov.
Vendar kaže prav premisa pri razpravljanju o vodikovi bombi kako dvomljiva je izločitev posameznega, posebno nevarnega vprašanja oborožitve iz skupnosti mednarodnih odnošajev. Potrebno je samo, da primerjamo komunistič ne odmeve na sovjetsko objavo z dne 20. avgusta lani s komunističnimi izpadi proti ameriškim ,poizj kusom, pa nam ne .bo težko spoznati vse težkoče, ki se postavljajo pri učinkovitem pobijanju množičnih uničevalnih sredstev.
Po sovjetski razstrelitvi vodikove bombe je komunistični tisk sprejel sovjetsko izjavo s ploskanjem in neprikritim navdušenjem. Je.«-nejček pri »Delu« takrat ni sestavljal naslovov:	»Ustavimo roko a-
tomskih kriminalcev, dokler ni prepozno«. Takrat so bili »atomski kriminalci« boljševiki, .zato pa je rdeči človečnosti odprl vse ventile osem mesecev p>o prvi razstrelitvi vodikove bombe nekje v Sibiriji, ko se je raztreščila 'bomba, ki ni nosila znamke srp in kladivo.
Zadržanje KP. je simptomatično za poizkuse komunizma v vseh deželah, da izrabljajo nagonske zaskrbljenosti ljudi za svoje nizkotne strankarskopolitične špekulacije. To v prvi vrsti zato, da toi u-
stvarili čim .učinkovitejšo protia-meriško psihozo in se izognili resničnemu vzroku svetovne krize, namreč nespravljivemu nasprotuj med nasiljem in pravičnostjo. Komunističnim pastem nasedajo ko; žrtve vsi tisti, ki še vedno ne vidijo skozi meglo nevarnega idealizma resnične strukture današnjih časov. Ce se hoče svet .resnično boriti proti duhU nasilja, je potrebno vsekakor razlikovati med tistimi, ki p>o potrebi tudi s silo branijo pravico in med tistimi, ki poskušajo vsako pravico in svoboščino uničiti in se pri tem poslužujejo nasilniškega gospostva, ki mu je vsaka notranje- in zunanjepolitična lopovščina dobrodošla.
Strahu pred neslutenimi in nezaslišanimi perspektivami, ki so nastale od prvega razvoja tehnike dalje, tako z dobrimi kot zlobnimi priveski in ki visijo kot Damoklejev meč nad trepetajočim človeštvom, .ne bomo odstranili z živčnimi pozivi in resolucijami, niti z odpovedjo trdno zakoreninjenih načel in še manj a odstranitvijo človeških svoboščin. Človek mora tudi v atomskem stoletju ostati gospodar narave. Naravi pa ne ukazuje suženj, pač pa Bog in z njim človek, ki je svoboden po duhu in močan po zakonitosti.
tlemir u Soujefski zuezi
Zadnji meseci vse bolj kažejo, da postaja sovjetski režim tako nemiren in negotov, kakor ni bil že vse od prvih let i-evolucije dalje, kc so se na ruskih tleh proti njemu še vedno boril-' oboroženi oddelki raznih protirevolucionarjev. Ta občutek negotovosti, razočaranja je zajel, kakor nam dokazujeta zadnja pobega NKVD-jevsk:h funkcionarjev, tudi vsemogočno politično tajno policijo, ki je sovjetskim državnikom doslej, bila prva in nad vsak dvom vzvišena opora. Agenti, ki so spoznali, kako je kot žrtev izgubljene zakulisne borbe za oblastniške položaje padel njihov šef Berja, so se zbali, da se zna nekega dne, kot plačilo za vse javno dovoljene in nedovoljene u-sluge tudi njim nekega dne zgoditi nekaj podobnega. Spoznali so. da ne služijo neki brezosebni, idealni stvari, temveč da so navadno sredstvo za najbolj brezobzirne in stremuške osebne politične ambicije posameznih gospodarjev. Kakor se ti menjavaj", tako jim — krivi ali nekrivi — slede tudi oni.
Tako je Berjev padec povzročil, da so se zamajale celo vrste NKVD — angelov varuhov revolucije Sovjetskega režima se je začel po-laščati strah. Naenkrat se je spomnil, da je večina ljudstva neza-
UGIBHHJH OKOLI K0IIFEREI1CE
Opazovalci, ki s teškobnim občutkom na licu mesta motrijo razvoj ženevske konference, razlikujejo vprašanje Indokine in Koreje na eni strani, dramatsko nasprotje med Zedinjenimi državami in Kitajsko na drugi strani. V bistvu je pa to nasprotje še dokaj usodnejše kot se pa v splošnem .mislih u-sodnejše za vse zagovornike zahodne kulture. ‘
Nasproti Evropi, ki stremi za tem, de bi pod izgovorom social- r nih pridobitev povečala življenjsko raven preko svojih tvamio možnosti, se postavljajo zastopniki Azije, ki je vajena prenašati največja .pomanjkanja. Ze L. Hearn, znani opisovalec Vzhoda, je začetkom tega stoletja opazil, da more Azija v pomanjkanju in samozata-jevanju vedno uspešno premagovati Evropo. In sicer Azija, ki ima za seboj malo raziskano preteklost štiri tisoč let, dočim naša preteklost pravizaprav pričenja šele s XVI stoletjem.
V	Ženevi je prav nasprotje med
Ou En Lai-em iz njegovim nasmehom azijskega samozavestnega človeka brez živcev in Američanom Foster Dullesom, poštenim, in -vendar tako nepronicljivo zahodnjaško brezkompromisnim nastopom nudilo enega najbolj dramatičnih prizorov, ki nam jih more nuditi sedanjost, polna kontrastov. Ljudje, ki čutijo, kako trava raste, spremljajo s strahom .to popolno medsebojno nerazumevanje. Arne-, $*fj&velf£ahar evropskih težav? Zato se tam vedno bolj pojavljajo ljudje, ki v zvezi z zadnjimi poskusi z atomskim orožjem, svetujejo hitro in naglo rešitev političnih nesoglasij. Todai tudi s francoske »in angleške strani je čuti grožnje. Odhod’ Foster Dullesa s konference -bi mogel pomeniti zavzemanje stališča za odločitve, ki bi jih sprejeli brez udeležbe neposvečenih v zadevo.
Medtem se nadaljuje vojna v In-dokini. Pravijo, da je Dien. Bien Phu malopomembna točka. Toda prav. odpor na tej točki kaže, ko-
MNNSTON CHURCHILL
zadnji izmed treh velikih
Zadnji od treh velikih se približuje svoji osemdesetletni pomladi. Ostala dva lista triperesne deteljice, ki je v Jalti in Potsdamu zgradila današnji svet, sta že odpadla. Roosevelt je bil osem let mlajši od Churchilla in je umrl pri triinšestdesetih letih. Nasledilo ga je povprečje in tudi sam je že skoro pozabljen. Stalin je bil pet let mlajši in se je poslovil s triinsedemdesetimi leti starosti. Tudi njega je nasledilo povprečje. Celo lastni narod ga poskuša — ne brez uspeha — pozabiti. Skoro osemdesetletni Churchill je edini še ostal trdno na pozornici; za koliko časa še?
Verjetno bi na tako vprašanje sam odgovoril takole: Vse dokler ne bi usodi izmaknil še zadnjo priložnost, da vsaj deloma popravim
brosti, da bi jasno in bistro povedali, da bo za določeni čas — {rt tq pod upravo Tržačanov domačinov — moralo trajati obstoječe stanje. Po vseh polomih, ki so jih doslej doživeli razni načrti za uničenje Svobodnega tržaškega ozemlja, pc, agoniji, v katero je zaradi neprestane igre z njegovim življenjem zapadlo tržaško gospodarstvo, je pač to še edina trenutno stvarno možna pot, ki bi močno oslabljenemu Trstu in okolici omogočila. da si nekoliko opomoreta. V nasprotnem primeru se bo res zgodilo, da bolnik pri tako spretnih in skrbnih operaterjih že med pripravami izdihne.
Pristaviti moramo, da se na obzorju že kažejo znaki, ki napovedujejo, cfoi zna bodoči razvoj kreniti prav v x smer. Jasno je, da to ne bi bila idealna, niti končna rešitev Tržaškega problema, tod'i vsekakor boljša od nestalnosti, v kateri živimo zadnjik nekaj let.
obžalovanja vredno, nepopolno in nesrečno delo Jalte. Ali pa je te mogoče, da tudi lahko 'Stori? To bi ga z žalostjo v srcu spraševali mnogi zasužnjeni' narodi. Mora se storiti, bi jim odgovoril, in če sploh more kdo to storiti, potem lahko storim edinole jaz.
Churchillova pogosta namigava-nja na povprečnost sodobnikov so marsikaterega njegovih rojakov v zadnjih tednih razjezila. Stalno ga nagovarjajo, naj odstopi. Na take nasvete odgovarja 'z naravnost neverjetno doslednostjo....
V	določenih trenutkih bi človek sodil, da je v resnici že star najmanj sto let. Churchilla svet po-grešeno redu je, če ga ocenjuje zgol iz ozadja velikih sodobnikov najnovejšega obdobja. Kraljica Viktorija je vladala še polnih sedemindvajset let po njegovem rojstvu. Disraeli je takrat drugič stopil v vlado. Velika doba Gladstona je šele pričela. Lloyd George je bil enajst let starejši od njega in je odstopil četrt stoletja pred njim. Churchill je služil šestim vladarjem in razen zunanjega ministrstva je ogulil vse važnejše ministrske stolčke.
Štiriinpetdeset let sedi Churchill v spodnji zbornici. Churchillov svet ima svoje korenine globoko v osemnajstem stoletju in se razprostira skozi polno stoletje. To daje njegovemu pogledu trdno in jasno perspektivo, njegovemu živi jeni skemu občutju doseg, ki ga sedanji svet ne more imeti, niti podedovati. Današnji svet bi bil malenkosten, če bi tega ne upošteval.
Kljub temu je Churchill v svoji osemdeseti pomladi star človek Tega ni mogoče zanikati. Njegova okolica zlasti to opaža od zadnje njegove bolezni v preteklem tpole-(Nadaljevanje na 4. strani)
likšne važnosti je, Nedvomno so razlogi tudi prestižnega značaja. Francija bi morda indoki-tajsko pustolovščino najraje likvidirala, pustolovščino, ki pomeni strahovito razsipanje francoskih moči.
2e v devetdesetih letih preteklega stoletja je zaradi Tonkina padla -vlada Julesa Ferryja. In za V sego trdnejših osnov je bilo treba truda in naporov Toddsa in Gallie-nija. Japonske zmage so prebudile azijski nacionalizem na vsem prostoru od arabskih do južnoazijskih .področij. To so vedeli in se tega zavedali že naši kapitani, ki so z Lloydovimi parniki potovali na Daljni vzhod in pripovedovali o nepokornosti Indijcev te o bahavosti Japoncev. Danes se je azijski nacionalizem odel v komunistično oblačilo. Kdor tudi le površno po2ina narode južne in vzhodne Azije, .bo lahko razumel, da to še dolgo ne pomeni uveljavljanja Marxovih načel. Ce si ogledamo Socialni kolektivizem azijskih skupnosti, kot ga prikazuje Rene Grou-net, tedaj se nam zdi, da niso tam prav nič rabili manifesta iz 1. 1848. niti pozivov proletarcem vsege sveta, da bi v Aziji nastala sredina, ki je prežeta z globokim nasprotjem do zahodnega industrijskega kapitalizma. Proti temu se je branila Japonska s preoblikovanjem industrije na podlagi družinskih delavnih skupnosti, ki so bile vidne predhodnice tovarniških sosvetov. Se danes deluje japonska industrija po sestavu te družinske skupnosti, ki je podobna Haupt-mannbvim tkalcem v gornji Slezi-ji. Veliki japonski industrijski koncerni, ki jih moremo primerjati a-meniški težki industriji, delajo na tej osnovi ter -o prav zaradi sposobnosti azijskega človeka, da prenaša 'pomanjkanje, tolikšna konkurenca današnjemu evropskemu 'n-dustrijskemu prvenstvu, ki se žal nagiba k zatonu.
Zato ni mogoče prezreti neke notran je logike, če so prav Ženevo izbrali za sedež konference. O Švi-
ci so že nekoč trdili, da njen narodni junak ni Viljem Tell, ampak Viljem Hotel, To velja prav posebno za to urarsko mesto na obalah Rone in velikega jezera, ki so mu Švicarji nemškega jezika dali ime 2enevskega jezera. Calvin, ki je bil tako dovzeten za vzhodna vprašanja, ni brez razloga izbral prav 2enevo za sedež svoje dejavnosti. Tudi Voltaire je prav tukaj napj-sal svojo filozofijo zgodovine. Tudi Gibbou je tu in v Lozani razmišljal o vprašanjih propasti starega Rima. In. končno je tudi francoska .revolucija prav v 2enevlja-nih našla glavne pobornike političnih sprememb.
Kdor je kdaj živel v 2enevi, bo kaj lahko doumel, zakaj je bilo prav tu sestajališče tolikih mednarodnih kongresov:	zakaj	so	prav
tu našla razumevanje in negovanje gibanja za občni mir in .za mednarodno sodelovanje. Prav v 2enevi je Zveza narodov zgradila svojo palačo, ki tako spominja na palačo asirskih kraljev v Ninivi. Prav tu je tudi sedež Organizacije združenih narodov z ogromno knjižnico. V ozračju, v katerem se gibljejo in snujejo zastopniki najboii oddaljenih narodov in v katerem se srečavajo najsmešnejši konspi-ratorji, vlada duh pomirljivosti pa tudi spletke. Nič čudnega torej, če se je Foster Dulles počutil neprijetno ter se slednjič odločil za odhod. Nadomestil ga bo nepooblaščeni opazovalec. Toda prav to a-meriško stališče je imelo ea posledico neposreden učinek. Molotov-1-jeva teza, da je Mao Tse-tungovi Kitajski treba priznati enakopravnost, je našla zagovornika v Ede-nu in Bidaultu, pri zadnjem verjetno zaradi pritiska v Indokini. Brez dvoma 'bo Ameriki težko zapustiti Cang Kai-ška, tega predstavnika starokiitajskega agrarizma, ki ga je sicer zapustil že general Marshall. Problema Indokine in Koreje sta preveč zapletena, da bi lahko sprejeli usodne sklepe. Vendar se je zadnje dni ozračje neko iiko razvedrilo. Približuje se čas. ko bodo ljudje bolj ko kdaj koli čutili potrebo, da bi s sebe zvalili breme strašne odgovornosti, ki jim jo nalaga atomsko vprašanje. Današnje stališče je prepomembno da ibi neko idejno .razprtijo mogli z lahkoto povzdigniti do pomena odločilnega faktorja v svetovnem razvoiu. Tako v. Franciji kot v Italiji prihaja -vse 'bolj do izraza pacifistična usmerjenost v obliki, ki zdaj izziva ameriško negodovanje. 'Dnevi1 ženevske konference so torej zgodovinskega pomena. Potrebno je mnogo treznosti in veliko u-videvnosti in truda za vzajemno spoznanje. Bolj ko kdai koli je pa potrebno potrpljenje. Padec Dien Bien Phuja bi mogel pomeniti prc obrat in začetek svetovne katastrofe.	»
Toda siliti na hitro odločitev, predno bi bilo prekasno, nosi v se bi nevarnosti. A wait and see, to se pravi počakati, da stvari dozo-rč, postavlja tudi v nevarnost, da bi predolgo čakali in preveč opa-(zil.
dovoljna in od tega je bil samo korak do misli: kdo bi nas utegnil nadomestiti, kje se bodo vzeli voditelji nezadovoljnežev? Ker je v -sami domovini vsaka politična akcija in organiziranje nemogoče, saj bi ga. odkrila vsaj ena od medsebojno se nadzirajočih obveščevalnih služb, so seveda osumili emigracijo.
Vse od kritičnih let velikih moskovskih čistk, ko je Stalin šele utrjeval svojo oblast, se je sovjetski režim pretvarjal, kakor da te emigracije sploh ni. Ker se je čutil sigurnega, se je pač ni -bal. V tistih letih je bil primer ugrabljanja generala Kutjepova- (voditelja ruskih emigrantov v Parizu) edini slučaj, ki je na široko prodrl v svetovno javnost. Zdaj, ko vidi sovjetski režim v svojem strahu in živčnosti sovražnike v vsakem kotičku, celo v .svoji do nedavnega najbolj zanesljivi tajni politični policiji, pa je tudi emigracija naenkrat postala v njegovih očeh !z-redno važna. Začeli so izdelovati posehna atentatorska orožja za fizično likvidacijo njenih voditeljev: vrstijo se najdrznejše ugrabitve -in najforeZobzirnejše gazijo osnovna določila mednarodnega prava, samo da bi jo čimprej uničili. Kako to?
Res je, da ruska politična emigracija, vsaj zaenkrat, še ne more biti boljšev.iškemu režimu resno ■nevarna na domačih tleh Joda na drugi strani je treba priznati, da je prav široko delovanje te emigracije v zadnjem času odprlo oči že marsikateremu začasno v tujini bivajočemu sovjetskemu funkcionarju. Ko je prišel ukaz za povratek, ali pa- ko bi moral agent izpolniti kakšno nevarno ali nemoralno nalogo, si je nato namesto pokorščine — izbral svobodo. Na primerih drugih sonarodnjakov je namreč uvidel, da mu zaradi tega- ni treba postati slepo orodje tujih im-perializmov; da je laž, kar so mn pravili o ameriški šamogoltnosti ki naj bi Rusijo hotela enostavno uničit* Opazovanje dela- ruske e-migracije ga je prepričalo, da mu je v njej odprta pot za pošteno borbo in zavzemanje za dejanske koristi ruskega naroda. Tako se je zgodilo, da se po drugi svetovni vojni vrste ruske politične emigracije neprestano množijo z novimi člani yki prihajajo iz sedanje sovjetske stvarnosti ter vnašajo v že po plesnobi dišečo družbo nekdanjih carskih funkcionarjev in častnikov novega duha in poznavanja sedanjih problemov c tem se pa emigracija aktualizira, iz nje se o-glašajo imena, ki jih poznajo -tudi mnogi pripadniki porevolticionar-nih ruskih rodov, kar seveda ruskemu režimu ne more biti po volji. Prav tako mu niso všeč dezer-tacije posameznih funkcionarjev; ki nato odjeknejo po vsem svetu, kakor je to bil primer Petrova i-p njegove žene v Avstraliji ter H.>-hlova v Nemčiji. Od vedno večjega dotoka novih ljudi pa do dejanskega, vsaj podzemeljskega vpliva v domovini, pa je pri politični e-migraciji samo še en korak.
Tega se sedanji sovjetski režim zaveda ,in zato postaja nervozen.
V	trenutku, ko je zaradi še neizpeljanih čistk postala nesigurna celo •njegova glavna telesna straža N. K/V.D., je ta strah dobil še večje oči. V .živčni želji, da vendar nekaj in hitro ukrene, da dokaže, kako njegova roka neusmiljeno doseže vse, ki imajo toliko poguma, da se mu izneverijo, so mu ušle napake, ki odkrivajo pred vsem svetom njegovo .brutalnost in nemoralnost. Delovanje velesile, ki pošilja, podobno kakor kakšno zakotno . anarhistično gibanje, v tujino plačane morilce, katerim v državnih laboratorijih izdeluje cigaretne doze z drobnimi, s cijankalijem napolnjenimi naboji, pač ne zasluži drugačne ocene. Toda na. zločinih ni mogoče graditi ne slave, ne bo dočnosti! Kdor se poslužuje takšnih sredstev, je res že tako daleč, da se upravičeno boji zase in svojo kožo. V svetu stalno narašča prepričanje, da nervoza in razkroj, ki sta zdaj zajela sovjetsko družbo in oblast, nista več samo pri-t ložnostna zadrega, pač pa kronlčua bolezen boljševiške diktature.
Zgodovina nas uči, da hodijo vse diktature enotno pot. Tehnika in mobilizacija vseh nagonov člov°-ške pokvarjenosti to pot lahko zavira, njen tempo tudi zmanjšuje. vendaT -postopoma ali v skokih se. z vsakim dnem približuje svojemu neizogibnemu koncu. Hrepenenja po svobodi ne uniči niti atomska bomba.
VESTI ž G O RI Š K E G
Apostoli miru in svobo d e
April je mesec zmage miroljubnega sveta nad silo, ki je sprožila vojno, da 'hi si osvojila svet, njaj tuje narode pa podjarmila in jih počasi iztrebila.
Bila je to peklenska sila, sovražnica človeka, kateri so se u-, prli ne le organizirani narodi, pač pa tudi najzvestejši sinovi teh m ■ irodov v ljuti borbi za sonce proti temi, za svobodo proti sužnosti. Pokazali so svoje junaške sposobnosti in vrline. Dali so lastno življenje za življenje človeka.
Poleg junaških vojakov, ki so padli za našo rešitev, štejemo tisoče herojev mučenikov na smn obsojenih in ustreljenih ali obešenih. Tem je človeštvo dolžno še največjo čast, spoštovanje in zahvalo.
Pisatelj Thomas Mann je zbral v lepo knjigo zadnje izjave borcev za svobodo, ki so svoje življenje ■tako tragično končali. Te izjave v poslovilnih pismih tisočev mučenikov vseh slojev in narodov so ve ljčaslni spev ljubezni do človeštva, do miru in svobode!
Lahko rečemo, da so to bili resnični apostoli ljubezni med ljudmi i,o, med .narodi! Vsi so goreče prosili, da bi njihovo mučeništvo rotjilp dqbre sadove medsebojnega raiun^evanja in. spoštovanja, miroljubne tekme in splošne blaginje.
Koliko takih mučenikov so dal1 vsi narodi, tudi napadalni, kajti tudi 'tu so bili junaki, ki so 'se zlu uprli in se žrtvovali za blagor človeštva.
Koliko mučenikov je dal naš slovenski narod vemo vsi in se globoko ganjeni in hvaležni klanjam«! njihovemu spominu.
Teh žrtev se spominjamo vedno in ne pozabimo njihovega nauka, ki riam je pokazal pravo pot v živ-1 jen je: mir, svoboda in ljubezen!
Pai ne le na smrt obsojenih -borcev junakov, ampak tudi vseh nedolžnih civilnih žrtev vojne vihre s[i>o se dolžni spominjati, ker so tudi onj dali življenje za svobodo in napredek človeštva.
Učimo se od ajih, ko odločamo v važnih zadevah, ki se tičejo usode človeške skupnosti. Ne pozabimo, da so vse in vsem odpustili, ko so se 5 tega sveta poslavljali!
Dolžnost človeka je, da spoštuje
svojega bližnjega in mu da vse, kar je njegovega in kar lu priti-če po ukazu srčne pravičnosti.
Resnični ljubitelji miru ne poznajo pohlepa po tujem in mržnj^ do soseda. Oni ne delajo krivice nobenemu!
'Slava borcem mučenikom, slav;t vsem padlim za mir in ljubezen med ljudmi in med narodi!
Preimenovali so se g socialiste
Napovedani kongres goriških fiontašev se je končno vendarle nemoteno vršil v nedeljo 2. maja.
Sklenili so, da se ne bodo več imenovali Demokratična fronta Slovencev v Italiji, ampak Socialistična fronta Slovencev v Italiji.
To je vse, kajti vse drugo je ostalo pri starem.
Ce se ne motimo, so frontaši vedno trdili, da so socialisti. TudiSlovence kot take!
ko je Tito bil še z Moskvo. Saj
smo videli na gorenji postaji velik napis: »Mi gradimo socializemm.
Od prvega pojava OP in komunističnih oblastnikov smo slišali, da se komunizem bori za izboljšanje socialnih, razmer delovnega ljudstva. To geslo poudarjajo sedaj goriški frontaši kot nekaj novega. Ali so varali prvikrat ali varajo sedaj?!...
Na kongresu se je tajnik g. Nanut nekoliko oibregnil ob Slovensko demokratsko zvezo in odbijal očitek, da so se frontaši predali komunističnima odpadnikoma Cuc-chiju in Magnaniju, ki ju na tako važnem kongresu niti zraven ni bilo! Ta izostanek je menda prvo razočaranje naših frontašev, hkrati pa tudi prvi dokaz, da iz .te moke ne bo kruha za slovenske socialiste v Italiji, še manj pa za
težka usoda duolastnikou
Pogostokrat smo že pisali o P^1-zamejske Slovence, če jim pridel-
lozaju mnogih slovenskih dvolast nikov, ki jim jugoslovanske Titove oblasti jemljejo imetje in z imetjem kruh!
Zadnje čase se taki slučaji mn j-žijo, da je strah! Ubogi naši Ij.udje pa .tavajo od urada do urada in od osebe do osebe. Vsi obupani iščejo dobrih nasvetov in pomoči, Pisali so že neštetokrat oblastem onstran meje, pa niso prejeli nit), odgovora. Ljudska oblast, ki ljudske pritožbe ne rešuje, ne more biti pravična. Ona, ki prošnje trpečih, in potrebnih ne usliši, ravna krivično, kot vsak, ki krivico dela.
Na eni strani se titovci napihujejo, da jim je usoda naroda, zlasti zamejskih Slovencev pri srcu, na drugi pa prav temu narodu, tem zamejskim Slovencem odjemljejo kruh, ker jim njihove lastne zemlje ne pustijo!
'Naši frontaši trdijo, da se brigajo in borijo za blaginjo zamejskih Slovencev, pa se kljub temu dogajajo take težke krivice!...
Mnoge družine so pač odvisne samo ali v glavnem od svoje zemlje onstran meje! Ali ne bi tamoš-nje oblasti razumele, da podpirajo
Razstava L, Spacala
Razstava mojstra Lojza Spacala, ki še traja v galeriji Casanuova v ulici Sv. Frančiška 22, je 'ena najpomembnejših razstav v zadnjem obdobju v Trstu. Razstava je vzbudila tako v umetniških krogih, kot pri občinstvu, ki v velikem številu obiskuje razstavo, ne le veliko zanimanje, marveč tudi upravičeno občudovanje in priznanje.
Spacalova umetnost spada med •najsodobnejše smeri slikarstva. To jc tista zvrst slikarstva, ki se hoče .rešiti vseh ovir in spon naturalističnega sveta, se sprostiti vseh vplivov, ki jim je naturalistična u-jnetnost nujno podrejena ter u-stvar jati čisto umetnost, kot neposredni sad edinole umetnikovega pesniškega in fantastičnega občutja. Zato se ta umetnost, konkretna ali abstraktna umetnost, ne o-fclepa podob in oblik iz realnega sveta, marveč podaja pesniške a-korde, imaginarne in magične predstave v harmonični konstrukciji, ki jo umetnik spočne v misli in jo prenese naf platno. Pri tem se poslužuje le temeljnih elementov slikarstva: črte, ploskve in še zlasti barve. Na pesniškem nastrojenju umetnika je, da poda svoja občutja tako skladno, da izzveni kompozicija v magično predstavo, katere cilj je, da popelje človeka v svet sanj, optičnega ugodja In du-jevne sprostitve.
Bri mojstru Spacalu je ta umetnost še posehno topla, ker ima močno in občutno slovansko noto. Zaradi tega je Spacalova umetnost toliko .bolj pristna, kajti zrastla je iz njim, z njegovimi doživetji, z njegovo radostjo in z njegovim trpljenjem in še zlasti .zrastla je v .njegovem okolju, ki je tudi naše okolje.
•Spacal razstavlja črno^belo in barvno grafiko, barvane originale 'lesorezov, olja in plastike. Povečini so to njegove zadnje kreacije, ki ge a čudovito doslednostjo io na njegova prejšnja dela. V grafikah, kot v oljih in plastikah živi njegov magični svet in težko je o-cenjevati njegova dela po njiih lepoti, zanimivosti ali umetnikovem občutju.; V vsakem delu je toliko skladnosti, slikarskega in resnično umetniškega občutja za harmonijo
in barvo, da priklene gledalca in ga vodi v svet, ki resda ni vsakdanji, ki pa nudi človeku veliko u-metniškega ugodja, notranjega doživetja in duhovne sproščenosti.
Spacal razstavlja na tej razstavi prvič lastne plastike, v katerih ’e prišla do izraza njegova potreb* po tretji dimenziji. Tudi v originalnih plastikah, kar je občudovanja vredno, je občutiti njegovo strogo razvojno doslednost.
Spacalove kreacije so inventivni umotvori, v katerih joodaja neke vrste sinteze svojih občutij ob pogledu-na velemesto " noči (.»Velemesto v. ogledalu«), ca metež velikih bulevarjev (»Neonska civili zacija«), oživlja patriarhalno okolje s pridobitvami moderne civilizacije (»TV na deželi«) in podaja vso poezijo čolnov v .pristanu in na kopnem (»Čolni na kopnem« »Mali portič«, »Ribičeva hiša«) ter, se zopet vrača h »Kraškim žlebo-dom«, v »Borjač na Krasu« in med »Hiše na Krasu«.
.Jz podatkov v katalogu je raz-; vidna njegova resda izredna in plodovitna dejavnost v času enega sadnega leta, za kar je mojstru Spacalu le iskreno m. čestitati. S to razstavo je doživel Spacal veliko moralno zadoščenje. Priporočamo vsem, naj ,bi ne opustili obiskati to pomembno osebno umetniško prireditev našega Sjpacala.
S-j T-č.
Toča dež in sneg
Po Alpah in Apeninih so vrhovi polni snega. Celo v Turinu je te dni snežilo. V ponedeljek 3. maja pa je tu padala toča, ki je pokrila tla za 20 centimetrov in prizadeli ogromno škodo posevkom, vinogradom in sadnemu drevju.
Ta čudni pojav velikega mraza še v ijiesecu maju ni prvi v zgodovini, kajti statistika kaže, da je takih vremneskfh neprilik v maju bilo že več.
Nekateri menijo, da so temu krive eksplozije atomskih poizkusnih bomb. Pa ni tako. Bolj verjetno je, da prihaja mraz s severnih krajev, zlasti od po morju plavajočih ledenikov ogromnega obsega.
ke pustijo?
Dolžnost tistih, ki to lahko storijo je, da ljudem pomagajo, dokler je še čas! Predvsem, naj bi oblastva z one strani meje odgovarjala na vloge jposameznikov, ki čez mejo ne morejo tako zlahka. Na potni list pa je treba čakat', zraven pot stane denarja, ki. ga mnogi nimajo.
Zaradi takega položaja so mnoge, slovenske družine prisiljene izseliti se V) prekomorske države, druge pa v notranjost države, odnosno iskati kruha pri tistih, ki ga le po-gojno dajejo!
Zahtevajo samostojne občine
Pod Avstrijo so imeli i Laški Slovrenc, Morar in Moš vsak svojo samostojno občino in so dobro vozili. Leta 1927 pa je fašizem občine odpravil in priključil h. Kapri vi.	vy
Po zlomu fašizma, ali bolj točno po končani vojni, nenehno vsi trije kraji zahtevajo vrnitev samostojnih občin in v kaprivskem občinskem svetu ne morejo naprej ker deset od štirinajstih svetovalcev zahteva, da se krivična faši-stovska odredba razveljavi.
O tem poroča tudi »Giornale di Trieste«, ki stoji na strani prizadetih treh krajev. Ce bi kaj takega zahtevali Slovenci iz Standreža. Pevme in Podgore, pa bi »Giornale di Trieste« fašistovsko odločitev ■zagovarjal!...
Pni maj na Goriškem
Praznik prvega maja na Goriškem je letos .nekoliko motilo vreme, vnedar ne prav hudo. Goriška godba je imela dva koncerta v mestnem vr.tu, zjutraj in popoldne.
V Doberdobu so po maši ob o-smih zjutraj v sprevodu z domačo godbo na čelu nesli lep venec na spomenik padlih borcev. Neki domačin je za priliko imel kratek nagovor. Nato je godba igrala delavske pesmi. Praznik je ob zadovoljstvu ljudstva dobro uspel. Tema našemu ljudstvu pa gre čast, ke: praznik dela tako lepo in čedno spoštuje. lUpali smo, da .bo tudi letos posebna maša za naše padle, pa je ni bilo. Skoda!
* * •
V Steverjanu je Katoliško prosvetno društvo organiziralo delavski praznik z raznimi prigodnimi in zabavnimi točkami. To pa je šlo na živce »demokratičnemu«, par-don, »socialističnemu« »Primorskemu dnevniku«, .glasilu slovenskih Titovih komunistov, ki je prav v soboto 1. maja pod člankom »Izdajstvo 1. maja« izlil bes in strup na slovenske »klerikalce«, ki po njegovem revnem »demokratičnem« odnosno komunističnem mnenju nimajo pravice prirejati prvomajskega praznika!
Prepoved nabiranja denarja
Prosvetni minister je s posebno okrožnico prepovedal nabirati denar v šolah v kakršne koli namene. Zlasti je prepovedano nabirati denar za darila predstojnikom.
Nova središča za delo
Za goriško občino so vladne o-blasti odobrile še dve novi središči za delo in pogozdovanje. Celotni znesek, katerega je že odobri-
lo	ministrstvo za delo, znaša 7 milijonov 888 tisoč lir. Predvidoma bo v teh središčih preko 9500 delovnih dni.
ŠOLSKE VESTI
Sprejemni izpiti
Obveščajo se starši ljudskošolskih učencev, ki nameravajo polagati sprejemni izpit za Nižjo srednjo šolo (nižjo gimnazijo), da je rok za vlaganje prošenj za pripustitev k temu izpitu samo do 15. maja t. 1.
Prošnja na kolkovanem papirja za 100 lir, ki jo je treba nasloviti na ravnateljstvo Nižje srednje šole, mora vsebovati: ime in priimek učenca, očetovstvo in materinstvo, rojstni dan in kraj, bivališče in navedbo šole in razreda, ki ga je dokončal, podpis učenca in njegovega očeta ali matere ali zakonitega namestnika ter datum.
Prošnji morajo biti priloženi sledeči dokumenti:
1) Rojstni list na kolkovanem papirju za 100 lir, iadan od županstva; ;
2) potrdilo o cepljenju proti kozam, na nekolkovanem papirju, izdano od občinskega zdravnika in overovljeno od županstva;
3) odrezek poštne položnice, ki dokazu'je plačilo izpitne takse (ali pa prošnjo na nekolkovanem papirju za oprostitev od plačan ja tc takse, če ima učenec pravico d<> oprostitve; v tem primeru je treba tej prošnji priložiti potrebne listine) ;
4) program predelane snovi iz slovenščine, . italijanščine, zgodovine, zemljepisa in računstva. •
.Tajništvo Nižžje srednje .šole je 'vse delavnik« od 8. do 13. ure na ■razpolago za morebitna pojasnila.
Izpiti iz anglBiCIne na spednjili Solati
Po navodilih, ki jiih je te dni dalo prosvetno ministrstvo, bodo za izpit v angleščini čez HI. razred nižje srednje šole in čez V. razred gimnazije dali prevod na angleščino lahkega berila kakega modernega pisatelja. Nalogo bodo dijaki pisali tri ure in dovoljena jim bo raba slovarja.
Uspela prireditev v Kapi
Igra »VARVARA«, ki so jo v nedeljo zvečer 2. t. m. uprizorila naša dekleta večernega tečaja, je dobro uspela. Priireditev je bila nepričakovano dobro obiskana, t-gra pa ie udeležence zadovoljila. Zahvala gre .učiteljici, gospodični Dori Maraževi, ki je vse lepo vodila do uspeha.
'Dekleta, le tako naprej, in pripravite nam še kaj, da bomo še veseli in zadovoljni!
Vpišite otroke
v slovensko šolo 3
Dolžnost slovenskih st*ršev je, da svoje otroke vpišejo v slovensko osnovno in srednjo šolo da se predvsem naučijo svojega materinega jezika.
'Na slovenskih šolah p« poučujejo tudi italijanski jezik, medtem ko slovenščine na italijanskih šolah ni.
Slovenci, ne izneverite se svojemu rodu in jeziku, da vas ne bo sram pred lastnim narodom in pred lastnimi roditelji!
Dolžnost vsakega Slovenca je tudi, da vzpodbuja morebitne omahljivce in »ouči morebitne nevedneže!
Slovenske šole na Goriškem so enakopravne italijanskim, šolska spričevala pa povsod priznana in veljavna!
SOCIALNA VPRAŠANJA
Službeno in gmotno vprašanje profesorjev
Tik pred .zaključkom šolskega leta. bi se morala vršiti stavka profesorjev nižjih in višjih srednjih šol, ki zahtevajo ureditev njihovega službenega in gmotnega položaja.
Stavko je preprečil sporazum v glavnih obrisih, ki je bil dosežen med vlado in sindikalnimi zastop niki .profesorjev.
Kar se suplentov tiče je zakono dajna komisija poslanske zbornice že sprejela odločitev, da ibodo su-plenti, ki so glede .uspeha in .zmožnosti dobili »dobro« ali višjo oceno, na njihovo prošnjo potrjeni za nadaljnje leto, namesto da bi jih sprejemali vsako leto sproti. V slučaju, da bi *e profesorska mesta skrčila, ibodo imeli prednost najsposobnejši.
iSuplentom pa, ki imajp še kake posebne službene pogoje, kot so na primer usposobljene! (abilitati) z enim letom službe in doktorji s tremi leti službe v zadnjem pet-letju, se priznava ohranitev (per-manenza) službe.
Službeni položaj ravnateljev in rednih profesorjev nižjih in višjih srednjih šol pa kodo uredili z znanim zakonom - pooblastilom vladi da reši razna pereča vprašanja državnih uslužbencev.
Kar se pa gmotnega položaja t‘-če, so zastopniki vlade sklenili, da se morajo plače urediti po službenih letih in po zaslužnosti (meri-to), da more poslanska zbornica predlagati pravila glede začetka ir, zaključka službe raznih vrst profesorjev v zvezi z enotno lestvico plač, ter da naj se uzakoni ohra-
IZ SLOVENIJE
NEMARNOST ALI SABOTAŽA »DELOVNEGA LJUDSTVA«
V	KOBARIDU?...
Iz Kobarida poročajo, da je v noči na veliki petek tam gore'a Kranjčeva hiša, kjer imajo domačo zadrugo. Gorelo da je v podstrešju in prvi so ogenj opazili stanovalci drugega nadstropja. Pravijo tudi, da je ognjegascem uspelo ogenj udušiti, škode pa, da je o-genj vendarle napravil za pol milijona dinarjev.
Kot vzrok ognja navajajo vnetje saj v dimniku. Toda dimnik je v zidu in ne pušča. Morebitne iskre bi morale pasti samo na streho. Neverjetno pa je, da bi sploh i-skre mogle žive do vrha dimnika in na streho.
Vse kaže, da je šlo za sabotažo. Toliko bolj, ker je »tovariš Anton« večkrat zagotovil gospodarju hiše, g. Andreju' Kranjcu, ki se je la-radi žuganja umaknil v Italijo, »da ga potegne iza noge, ko bo visel na vislicah, da bo smrt .bolj gotova«.
KREDITI ZA NAKUP PREMOGA
Zvezni izvršni svet je koncem marca sprejel sklep, da bodo banke in hranilnice dajale delavcem, uslužbencem, upokojencem in invalidom kredite za nakup rje ve g i premoga in lignita.
Kredite bodo dajali samo do 31. avgusta, ki jih bo treba vrniti najkasneje v desetih mesecih.
Prodaja premoga na kredite se bo končala že poleti. V novembru, in decembru ne bo torej mogoče kupovati na kredite.
V stari Jugoslaviji podobnih kreditov menda niso poznali. To p-a bajč, ker ni bila ocialistična, ali pa, ker delavci in .uslužbenci ,ni3o potrebovali omenjenih kreditov.
NOVO GLEDALIŠČE V TOLMINU
V začetku aprila so v Tolminu končali z deli modernizacije in razširitve nekdanje kinodvorane. T? dvorana je bila predlansko zimo hudo poškodovana in je verjetno
■ta slučaj odločno vplival, da so dvorano modernizirali in .razširili. Nova dvorana ima 395 sedežev in 50 stojišč, dva odra ter vse ostale pritikline, ki so potrebne za pravo gledališče.
Stroški .bodo znašali okrog 50 milijonov din.
ZVIŠANE CENE ZDRAVSTVENIM USLUGAM
V	Beogradu so zvišali cene zdravstvenim in bolniškim uslugam. Tako bo odslej zdravniški pregled 86 din in ne le 57, bolniške usluge pa so porastle za 30-40 din na dan.
Ti poviški so posledica povečanja prispevka za socialno zavarovanje v zdravstvenih ustanovah in deloma tudi povečanja drugih stroškov.
BOLNI$N'GA V NOVI GORICI Ker je del Primorske, ki je prišel pod Jugoslavijo, ostal brez 'bolnišnice, so se predstavniki Goriškega, Tolminskega in Sežanskega okraja sporazumeli, da ibodo zgradili splošno bolnišnico in polikliniko v Šempetru pri Gorici. Bolnišnica naj bi imela z vsemi oddelki 900 postelj.
IZDATKI ZA NARODNO OBRAMBO
Letošnji izdatki za narodno o-brambo bodo znašali, kot je j?oro-čal generalni polkovnik Ivan Goš-njak, 166 milijard dinarjev. Prvotno so zahtevali dve milijardi manj, ker so računali, da bodo letos cene padle, a ker se to ni uresničilo, so dvignili postavko.
Za 'kf>pno voisko so odločili 102 milijardi 475 milijonov, za vojno mornarico 24 milijard 500 milijonov, za vojno letalstvo 20 milijard 500 milijonov, ostalo pa za near-madne izda-tke.
Gošnjak je zahteval zvišanje plač vojaškim osebam češ da imajo naporno in nadurno delo. Tako bi morali dobivati podporočniki 12 tisoč din, namesto dosedanjih 10 tisoč 200.
niteii pravnega in gmotnega položaja, ki so ga razne kategorije že dosegle.
Profesorske službe pa mislijo u-rediti tako, da se bodo profesorji sprejemali v službo z izpitom in študijskim naslovom, da bodo profesorji lahko izvrševali, poleg poučevanja, tudi kak prosti poklic. Važen je tudi .sklep, ki so ga sprejeli, da se zaščita svobodnega poučevanja mora, s posebnim ozirom na prisego in na stalnost, še izpopolniti. Za posebne zasluge ravnateljem in profesorjem mislijo dati izredne gmotne nagrade.
Sindikalni zastopniki ravnateljev in profesorjev so predlagali, kar se plac tiče, za doktorirane profesorje višjih srednjih šol 70.000 lir na mesec, ko so v službi potrjeni, za doktorirane profesorje nižjih srednjih šol pa 62.000, za diplomirane profesorje pa 50.000 lir, Te plače bi po 24 letih službovanja znašale 154.000 lir odnosno- 137.000 in 110.000 lir.
Ravnatelji višjih srednjih šol na na* bi po preizkusni dobi prejen»-
li	160.000 'lir, ravnatelji nižjih srednjih šol pa 140.000. Prvi pa naj bi po dvanajstih letih službe prejemali 190.000 lir na mesec, drugi pa 165.000.
Vsi pa še družinske doklade.
Službeni in gmotni položaj srednješolskih ravnateljev in profesorjev je res potrebe« temeljite preureditve za ugled in dostojnost službe, ki jo vršijo, in šole, ki jo vodijo. Posehno pažnjo .mislijo ministri in zakonodajci posvetiti zmožnosti in zaslužnosti ravnateljev in profesorjev. To je tudi prav. saj so prav ti, ki dajejo šoli .ugled in uspeh!
Želimo torej, da se ureditev čim-prej stvarno izvrši!
Za sboljšanje živinoreje v goriških predelih
Kot poseben ukrep vladne politik* .za zboljšanje kmetijstva sploh v gorskih predelih je ministrstvo za kmetijstvo poslalo posebno o-kro.žnico, v kateri poudarja možnost in nujnost zboljšanja živinoreje v gorah.
V	ta namen je vlada odredila po sebno pomoč kmetom, ki bi radi prišli do dobre, izbrane goveje vine. Nudi jim 35 odstot. podporo za nakup te živine in jim daje možnost, da se poslužijo vladnega posojila v višini do 50 odstotkov. Torej kmet mora prispevati direktno iz svojega le 15 odstotkov, 35 odst. mu da vlada, ostalo polovico cene pa plača ' pomočjo posebnega posojila na nizke obresti, katero vrne v treh letih.
Te ugodnosti nudi vlada za nakup bikcev in telic sive pasme.
Za delavce v Švici
Na podlagi sporazuma med Italijo in Švico imajo italijanski delavci, ki so delali v Švici, pravico do starostne podpore, in to pod i-stimi pogoji kot švicarski delavci. Bistveni pogoji a uživanje .te podpore pa je to, da so delali oziroma plačevali vsaj polnih deset let tozadevne prispevke v švicarsko zavarovalnico.
Lahko pa tudi prenesejo te prispevke iz švicarskega v italijanski ■zavod za socialno skrbstvo, ki bo potem izplačeval podporo.
DROGERIJA
BHTOH PDDE0BH1R
Prodaja na debelo in na drobno
GORICA Trg De Amlcfs, 12 na Kornu Telefon št. 3009
Dliselni zločini o Dzh.
Ljudje, ki pridno prebirajo vzhodnonemško časopisje, so za šalo sestavili seznam »miselnih ■zločinov?, to je ideoloških prestopkov, ki jih očita partijski .tisk ubogim vzhodnonemškim komunistom, ki zaide-je z linije. Med drugim so ugotovili, da se je seznam takih »miselnih zločinov« od lanskega junijskega upora v vzhodnem Berlinu povečal za 11 novih izrazov, tako da jih je danes skupno 44 — če seveda niso kakšnega spregledali. Novi »miselni zločini«, katerih so obtoženi partijski grešniki po lanskem uporu, so:	buržujski deviacioni-
zem, kapiitulantstvo, flagelantstvo, sektaštvo, frakcionarstvo, brandle-rizem, dogmatizem, talmudizem, di-lentatizem, samozadovoljstvo in re-vanšizem.
Prejšnjih 33 »miselnih zločinov« ki jih počenjajo vzhodnonemški komunisti, pa se glasi ]?o besedišču vzhodnonemškega časopisja:	troc-
kizem, sionizem, kozmopolitstvo, objektivizem, partikularizem, birokratizem, -unionizem, diverzioni-zem, ibuTŽujska miselnost, kulaška miselnost, titovstvo, pacifizem, kon-ciliantstvo, individualizem, frakcio-■naliizem, prakticizem, nevtralizem, ■relativizem, pretirana kritičnost, pomanjkanje budnosti, nekritičnost, šovinizem, socialdemokrat stvo, ■portunizem, karierizem, izenačevanje za vsako ceno, teoreticizem, revizionizem, formalizem, naturali-rem, pomanjkanje razredne zavesti in nasprotovanje notranji partijski demokraciji. Seveda pa najdemo te in! še druge izraze tudi v besednjaku partij drugih komunističnih držav. To praktično .pome-ai, da lahko obdolžijo partijski veljaki slehernega partijca, pa naj S« še tako trudi, da bi ostal na liniji, enega ali drugega teh »(zločinov«, ga javno obtožijo in vržejo iz partije, če jim iz tega ali onega r*zloga ni po volji.
Posebno zaninjivi so izrazi, ki jo se pojavili v partijskem besedišču po lanskem junijskem upo-u
V	Vzhodni Nemčiji. Tako so na .primer, krivi touržujskega deviacio-aizma — 'ta izraz vzhodnonemški partijski tisk posebno pogosto u-porablja — tisti partijci, ki so se postavili lani ob junijskim uporom na stališče, da je najbolje po-•čakati, kako se bodo stvari razvijale. »Kapitulantstva« so krivi *.i-Sti partijci, ki so »nasedli« takratnemu splošnemu ljudskemu prepričanju, da je doživela komunistična vlada polom. A tisti vladni funkcionarji, ki so glasno priznavali neuspehe komunistične vlade, so označeni za »flagelantiste«.
Izraza »sektaštvo« in »frakciona-štvo« se zdita po svojem pomenu izelo podobna, v resnici pa je drugače, in pomenita vsak nekaj drugega. Sektaštva obtožuje vzhodnonemški tisk tiste, ki so preveč za-( ljubljeni v svoje delo, da .bi se zavedli negodovanja, ki ga vzbujajo. Frakcionaštva pa .zagrešijo skupi-ne v partiji, ki skušajo uveljaviti svoje lastne poglede.
Izraz »ibrandlerizem« je po pomenu soroden »frakcionaštvu« in se nanaša na ideološko »krivover stvo« nekega Brandlerja v letih po prvi svetovni vojni. Njegov greh je bil baje v tem, da je skušal doseči, da bi takratni partijski veljaki .nekoliko popustili vajeti v stranki.
Dogmatizem in talmudizem sta greha, ki ju zakrivijo tisti partijci, ki »preveč dobesedno pojmujejo in razlagajo« Leninove in Marxove nauke in se zaradi tega ne prilagodijo dovolj hitno vsaki
najnovejši partijski liniji, ki jo u-kaže Moskva. Z »diletanti« zmerjajo tiste partijce, o katerih mislijo, da so lani med uporom omahovali. .Samozadovoljstva pa so krivi partijci, ki baje precenjujejo dosedanje uspehe partije ali so preveč zadovoljni z lastnim doprinosom k njim. V ta greh izapadajo zlasti partijski agitatorji, propagandisti, časnikarji in radijci.
»Revanšizem« je oznaka za tiste, ki nočejo priznati sedanjih mej na Odri in Nisi za dokončno mejo med Nemčijo in Poljsko.
.Seveda se vsak partijski funkcionar stalno trese, da bi zakrivil katero izmed teh številnih krivoverstev, in to ga hromi in miu jemlje veselje do dela in pobud. Tisti, ki zdaj slavijo »novo politiko« v Vzhodni Nemčiji, bodo morda že jutri obtoženi »asmozadovoljstva«
in morda, jih čaka tudi še1 kaj hujšega.
Glavna posledica vs;ega tega pa je, da je možnost svobodnega razpravljanja v partiji močmo omejena, in to je morda tudi namen Sovjetov in njihovih slamnatih mož pri vsem tem. Morda ,bi Tadi Sovjeti tako preprečili Uspešno poslovanje vzhodnonemške državne uprave in partijskega ustroja, da bi namreč vsak funkcionar in u-radnik, v strahu pred odgovornostjo, rajši prevalil težke naloge na koga drugega, namesto da bi pokazal pogum in sposobnost. Verjetno hočejo, da bi se bolj bal odgovornosti, ki ibi ga lahko zavedla v katerega ali v več zgoraj omenjenih »miselnih zločinov«, kakor šibkosti in neuspehov državne u-prave. Tako ibi namreč Sovjeti lažje obdržali Vzhodno Nemčijo v svoji oblasti.
Umrl je sindakalist mednarodnega slovesa
L6on Jouhaux, eden najvidnejših voditeljev francoskega sindikalnega gibanja, je nenadoma umrl dne 28. aprila v starosti 74 let. Jou-ha.ux je bil predsednik sindikalne zveze »Force Ouvriere« zmernega socialističnega krila politično razcepljenih francoskih sindikatov.
Kot osemnajstletni delavec v n> ki pariški tovarni vžigalic je Jou-haux ob koncu prejšnjega stoletja, v času, ko je bilo sindikalno gibanje šele v povojih, povzročil svojo prvo stavko. Povod je dala zavrnitev tovarniškega vodstva konvencije, ki je prepovedovala uporabo strupenega .belega fosforja za izdelavo vžigalic. Takrat so mladega Jouhaux-ja na mestu odpustili iz službe.
Trideset let kasneje je .bil Jou-haujc eden izmed najodličnejših prvakov mednarodnega sindikalnega gibanja. Leta 1951 je prejel Nobelovo nagrado za mir v priznanje njegovih zaslug za zboljšanje življenjskih pogojev delavstva. Kljub velikemu vplivu se mu ni posrečilo, da bi po prvi svetovni vojni zakrpal številne razpoke v francoskem sindikalnem gibanju.
Enodnevna stavka francoskih komunistov prav na dan njegove smrti, ki se je »Force ouvriere« ■ni .udeležila in ki je popolnoma propadla, je pomenila nekak simbolični klicaj za vse francoske delavce. Leon Jo.uhaux je svoječasno neprikrito simpatiziral in v dobri
Krokodil piše
V	Moskvi 'je mlad delavec ob zaključku dela pridrsal do tovarniških vrat samokolnico, naloženo s slamo. Stražnik ga je ustavil in slamo temeljito preiskal. Našel pa ni ničesar. Naslednji večer se je stvar ponovila, prav tako tudi nadaljnje dni. Nikoli se stražniku ni posrečilo, da bi v slami našel kaj sumljivega. Po nekaj tednih je končno stražnik nagovoril delavca: »Poglej, tovariš, premestili so me na Urad. Zato mi lahko brez strahu zaupaš, kaj d pravzaprav prevažal s samokolnico. Častno besedo ti dam, da te ne bom ovadii; sem samo močno radoveden, kaj s; kradel.« — »Samokolnice!« se je odrezal delavec.
veri podpiral komunistična stremljenja. Kmalu pa je spoznal svojo zmoto in pokazal komunizmu hrbet.
Odšel je morda edini mož francoskega sindikalnega gibanja, ki bi sčasoma zopet povezal francosko delavstvo v enotno nestrankarsko organizacijo. Ostal bo v večnem spominu vseh tistih, ki jim delavske koristi niso zgolj puhla fraza ali celo pridobitni posel.
lijegov zaiiji koncert
V	»Carniegie Hall-u« je osemin-osemdesetletni mojster Arturo Toscanini, prav na svoj rojstni dan dirigiral uverturo k prvem dejanju »Mojstrskih pevcev«. Ne s*mo številni poslušalci, pač pa tudi člani orkestra ameriške družbe »National Broadcasting Corporation« (NBC) niso mogli zaslutiti, da je kratki poklon, s katerim se je mojster ob koncu zahvalil za vihravo ploskanje, tudi dokončno slovo od dirigentskega pulta.
Toscanini je gotovo največji dirigent dvajsetega stoletja. Strogo se je upiral, da bi umetnost kakor koli vezal s politiko. Ko so ga v času fašistične diktature v Italiji hoteli prisiliti, da bi svoje koncerte pričenjal z »Giovinezzo«, se je uprl, sprejel klofuto nekega fašističnega suroveža in odšel v Ameriko. Tam .se je posvetil v zadnjem času skoro izključno simfoničnemu orkestru NBC, ki ga je vodil sedemnajst let in ga dvignil na sloves enega izmed najboljših orkestrov ZDA.
Po radijskih valovih ga je občudoval ves svet in milijoni so s skrbjo spremljali poročila o njegovem zdravstvenem stanju. Anekdote in legende so se nizale okrog beloglavega' starega gospoda, ki se nikdar ,ni zanimal za svojo popularnost, ki ni nikdar dajal intervjujev in se skrbno .izogibal fotografskih reporterjev. Stari gospod, ki se je le redko smehljal, se nikdar ni hvalil, je bil tudi s pohvalami drugih izredno varčljiv. Svoje skrivnost o dokončni odpovedi je skrbno čuval do konca koncerta, ker se je želel odmakniti od svojih javnih nastopov tiho, skromno in neopaženo.
Prtomaishi izlet SDO g Bežijo
Z zaskrbljenostjo so se ozirali prijavljenci prvomajskega izleta, katerega je Slovensko dobrodelno društvo usmerilo letos v Rezijo, zi sivimi oblaki, iz katerih ie l<* 'ves teden nepretrgoma lilo, kakor za st^vo.
No, vkljub slabim vremenskim izgledom, so se zbrali številni člani in prijatelji društva naše agilne dobrodelne ustanove pri odhodu avtobusa, .kateremu so sledili tudi trinogi člani « kastnimi jpotornimi vozili ob (napovedani uri' in odrinili proti Vidmu. Po desetih minutah pristanka, hajdi do mesteca Vencona, kateremu pravijo Rezijani Pušja vas, kamor nas -je vlekla največja znamenitos tega -srednjeveškega kraja: mumije! Veselega razpoloženja izletnikov, posebno naše mladine, ni motil .turobni me mento kraja, posebno ko se je zo-> pet okorajžila s pristno kapljico kraja v domači krčmi, kamor nas je popeljal Cerkvenik sam! Toda pot pred nami je bila še dolga pot, pa smo jo kmalu odkurili -tja do Resi.utte, po slovensko (Na Beli, od koder zavije cesta na desno v Rezijsko dolino.
Po njej se vije izpod Kanina prihajajoča Rezija ali tudi Rezijska Bela imenovana. Pot nas je peljala skozi ozko alpsko dolino, obdano z goratim svetom, z -ne prestrmimi pobočji, kjer živi že nad trinajst sto let naš človek, Slovenec, ki se preživlja skromno z ovčarstvom, največ pa s sezonskim delom v tujini. Po dobri -ulri vesele in razgibane vožnje nas pripelje avtobus do .zadnje vasi te doline, v Stolvi-co. Tu smo z veseljem ugotovili, da ljudje govorijo še vedno svoje svojevrstno slovensko govorico in nas dobro razumejo, k* smo jih iz-
praševali o razmerah doma in po svetu. Po prijaznem pomenku 1 domačini smo zapustili ta skrajni večji naseljeni kot Rezijske doline in se vrnili nazaj do upravnega središča Rezije, po domače Ravnica (»Na Ra venci«) ali Travnik (Prato di Resia) imenovanega, ki stoji nekako v sredi doline, kjer nas je čakalo kosilo v prijaznem gostinskem domu. Čudovit razgled se nam je odpiral na ta gorski svet bežno zastrt s sivimi oblaki, 'Gledali smo te lepe, skromne, a čiste vasice: Sv. Jurij, Njivo, Oso-jane, Stobico, tja gor do Kanina, kjer živi, dela in se trudi kakor tovorna živina naš človek in ki ljubi ta svoj košček rodne zemlje 7. imenom: »dum Rezija«.
Ob glasni slovenski pesmi, katerim zvokom so prisluhnili z velikim zanimanjem številni Rezijani pod vaško -lipo, kjer so udeleženci odpeli par slovenskih narodnih pesmi, je prišel trenutek, ko smo se morali posloviti od teh lepih krajev.*
Povratek čez Gorico in Gabrije se je zaključil med prepevanjem naše lepe slovenske pesmi, ob u-spešnem sodelovanju naše mladine s svojimi ubranimi glasovi, ki jih je nadkriljeval sočni alt naše odlične pevke terceta »Metuljček«, ob .spremijevanju priznanih starejših in izurjenih pevcev.
Izlet, ki se je odlikoval po svoji prisrčni in res demokratični, družabnosti, je žel pri vseh .udeležencih — in bilo jih je preko petdeset — obilo priznanja. Razšli smo se .z željo, da bi nas Slovensko dobrodelno društvo kaj kmalu povabilo na nov izlet.
Trebušnik
BHniinimiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiniiiiniinmiNtiiiHiiimHnn
nmiiiniinniiiinnini!iiiHiii!iiiniiiiiiiiiiiiiii[iiiiiniiiiiHiiiii!iiuiuiimuaiiiiiiii!iiii!iiniiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiti!iiiiiiiiiiii!iiiiuii)iiii!RiiHiimiiiiinnii!uuiiiuiiui!iuiiiiiii«iiiniiH!Hiiiii!»uuiiuii!U]iiuiiuuuuiuiii!HW
KDO JE PRVI POSELIL PRIMORSKO
XII.
Ti gospodje naj se raje potrudijo in naj pišejo zgodovino iz izvirnih sporočil, prepisovanje iz nemških .učbenikov in razprav pa naj opustijo. Nemška znanost si je za poslednjih sto let dala zadostno spričevalo o sami sebi.
Oglejmo si sedaj človeka, ki je takorekoč sprostil -lavino te laži -znanosti.
Bajka o preseljevanju narodov je pravzaprav »iznajdba« zgodovinarja E. S. Piccolominija (1. 1405 -1464), poznejšega papeža Pija II., ki -je prebil svoja mlajša leta v diplomatski službi deloma tudi na Slovenskem.
Svoja dela je Piccolomini pisal okroglo 800 let po »prihodu Slovencev«. V njegovo zmoto so ga bržkone zavedla razna nova imena držav in narodov, ki so nadomestila ona, ki so bila v irabi za časa rimskega cesarstva.
Po razsulu- rimskega cesarstva ni bilo več govora ne o Iliriji, niti o Noriku in Panoniji, temveč le še o Karantaniji, Korotanu ali Koroški, o Kranjski, Štajerski, Avstriji (Ostmark) ter Savinski in Slovenski marki. Piccolomini najbrž ni mogel ali pa ni hotel razumeti, da
živi narod dalje, pa čeprav,mu že za ene same generacije menjajo nekolikokrat ime in državljanstvo. Tolmačil je ta razvoj po svoje, in sicer, da čim so v listinah prenehala poročila o kakem narodu pod običajnem imenu, je prenehal s tem tud* obstoj dotičnega nairoda, bodisi tako, da je ta izumrl, da je izginil, da se ie izselil ali pa, da so ga iztrebili. Ce so se poročila o isti zemlji nadaljevala, uporablja pa novo narodno ime, si je to razlagal tako, da se je pač v tem razdobju priselil »od nekod« nov narod.
Koliko je takšno na žira n je zmotno, ismo .uvideli že v predhodnih poglavjih. Na nesrečo so se njegova dela pojavila ravno v času, ko je slovanskim narodom ostajalo le prav malo ali pa nič časa za znanstveno izživljanje: Srbija je bila zapletena v poslednje -boje za svojo neodvisnost, Slovenci so pravkar izg.ubili svojo deželno avtonomijo, Cehi so bili že v .sklopu nemškega cesarstva, Slovaki pod Madžari, Poljaki v borbah za svoje vzhodne in zapadne meje, Ifcisi so se bili s Tatari.
Nemci so, kakopak, to nepričakovano in dobrodošlo odkritje o
preseljevanju narodov hvaležno popadli, prilastili in razvili. Da bi bil .uspeh -zajamčen, je bilo treba še 1ponemčiti kar največ slovenskih krajevnih imen, ki so tako prirodna, da dokazujejo, da izvirajo iz jezika narodov, ki so te kraje obljudili nenaseljene.
Nemci bi bili v tej nameri nemara tudi uspeli, če hi jim bila dala zgodovina za to dovolj časa. Vkljub temu pa bi -bil v§s njihov napor jalov, ker so pozabili ria .nekaj: učiti se slovenščine.
Kdo bi pač od nas Slovencev smatral za nemška, imena kakor, da navedemo le tri izmed tisočev primerov: Feistritz, Gratz .in Goerz? Mi bomo pač v teh imenih vedno in takoj videli Bistrico, Gradec in Gorico in nam bodo ta imena vedno razumljiva, ker pač označujejo prirodo označenega kraja, in nas razne tipično nemške črke, kot ao, ch ck, dt, gg, oe, sch, ss. tz, ue in w ne bodo prav v ničemer motile. Te skupine črk zadostujejo namreč le Nemcem kot dokaz o nemškem izvoru omenjenih imen, čeprav jim n. pr. Feistritz, Gratz in Goerz v nemškem jeziku prev nič ne pomenijo.
V	kolikor so na razna imena po-
zabili ali pa jim jih ni bilo več mogoče ponemčiti, so jezikoslovci priskočili na pomoč, da bi dokazali njih neslovenski izvor. Taki sem -n. pr. slišal v slovenski srednji šoli sledečo nemško razlago; Drava ni slovensko ime, pač pa je iranskega (perzijskega) izvora, in te zato, ker imajo menda Perzijci eno reko, ki se tudi tafy> imenuje. Kdor izmed Slovencev Dravo pozna, ve, da njen tok (vsaj na slovenskem narodnostnem ozemlju) zelo dere, da je iorej ta reka deroča, da je derava, danes: drava reka. Reke namreč nosijo pri nas imena, ki označujejo njih posebno lastnost: Soča, ki se s u -č e (večkrat menja svojo smer), Solčava prav tako, Krka, ki se krči, zavija kakor v krčih, Sava in Savinja, ki se zvij a ali zavija, Bistrica, ki je bistri: Topla in tudi — Suha; ali pa, če pridevniškega imena sploh ne nosi, je kratkomalo Reka, sedaj z veliko pisano začetnico, kakor naša na Krasu in katere izliv se i-menuje Timava, D i m a v a : napihnjena, ker vre na dan v velikih količinah; Cehi imajo n. pr. glagol nadimati se, napihniti se, ki je pri nas menda prešel v pozabo (Se nadaljuje)
Š£ NEKAJ PRVOMAJSKIH MISLI
Je komunistična država
Velike so preobrazbe, katerim prisostvuje naše pokolenje. Tod« poleg vsega tega je imelo tudi kot prvo priliko preizkusiti ali v*aj opazovati razvoj in stvarnost držav, v katerih so zmagale najradikalnejše, najrevolucionarnejše socialistične, oziroma komunistične 1-deje.
Socialistična država, organizirana po zamisli samozvanih »znanstvenih socialistov« XIX. stoletja, to je Marxa. in njegovih učencev, je po prvi svetovni vojni prvič postala stvarnost. Toda, ker ljudem ena sama izkušnja,posebno še tuja, običajno ni1 dovolj, prisostvujemo p> drugi svetovni vojni širjenju te oblike družbene ureditve na celo vrsto novih zemljepisnih področij. Poljska, Češkoslovaška, Romuniju, Madžarska, Bolgarija, Jugoslavija in, Kitajska so samo glavne, ne pa edine povojne ozemeljske pridobitve revolucionarne marksistične i-deje.
Odkod +: veliki uspehi? Je to posledica, brezobzirne uporab" nasilja in prevare, tako v notranjem kakor v mednarodnem življe-njj?. Se za vsem tem ne skriva morda znana ljudska slabost, da se raje veruje sijajnim, čeprav nemogočim obljubam, kakor pa skromni, toda stvarni resnici? Ali pa je po marksistični zamisli urejena socialistična država zares uspešno prestala svoj praktični-izpit ter se ntrodi .zaradi tega odločajo za njeno obliko družbenega življenja?
Od diktature proletariata k diktaturi nad proletariatom
To so vprašanja, na katera si mora daines odgovoriti vsakdo, k; hoče pravilno oceniti dosedanjo pot. Od odgovora nanje je tudi odvisna bodoča pot socialnih stremljenj posameznikov in skupin.
Ali je iorej socialistična država, .urejena 1» marksističnih načelih, takšna, kakor se je izoblikovala v življenjski realnosti, ne t» v glavah sanjačev, izpolnila to, kar so od nje pričakovali njeni pobudniki in milijonske množice delovnih ljudi? Splošno se je napovedalo -in vsi pristaši so tudi verno pričakovali, da 'bo socialistična oblast, oblast iz ljudstva za ljudstvo, uresničila svobodo govora, tiska, zborovanja in vere v veliko popolnejši meri, kakor pa je bil tega zmožen tako imenovani kapitalistični družabni red. Dejali so: »Cim radikalnejše bodo socialne reforme, .tem popolnejše .bodo tudi oblike teh osnovnih demokratičnih svoboščin.« Takšno je bilo geslo, v njegovem imenu se je napadalo in uničevalo vse, ki niso hoteli videti v pepoini socializaciji vseh produkcijskih sredstev, v ifiarksi-zmu, v revoluciji in diktaturi proletariata edine poti za uresničenje čimboljše ureditve družbenih odnosov. Pri tem pa se je pozabilo, da ni poti, ki v‘ vodila preko vlade nasilja k vladi svobode.
In izkušnje zares kažejo, da je ni. Od diktature proletariate je v komunističnih državah prišlo do diktature nad proletariatom.
Trockijev in Djilasov slučaj
Da je tako, da ne velja, svoboda govora, tiska, organiziranja in zborovtnja za nikogar drugega, kakor le za ozko, vedno ožjo vladno kliko, je prvi očitno pokazal premer Trockega, kateremu nihče ne more reči, da ni bil komunist. Njegova napaka je bila samo v tgm; da ni soglašal 4 vsepa, JcaT je počenjal Stalinov krog. Za njiifi pa vse do daa.es je pato f|ediila cela vrsta podobnih političnih likvidacij v praiv vseh komunističnih državah, tako tistih, ki so pokorne JČrejnlju, kakor tudi tistih, ki hodjjo svojo pot, a se vkljub temu ne morejo izogniti železni logiki, po kateri Se komunistična družabna ureditev nujno izrodi, vsaj kakor vidimo, v političnem pogledu v nrjhiujšo diktaturo ene samie frakcije, če ne celo ene same osebe. Tudi Djilasov slučaj dokazuje pravilnost te inisli.	s
Pri tem mi prav nič važno, da se .takšna frakcija, pa naj bo 10 boliševiška, stalinska, malenkovska *uli drugačna^ sklicuje na svoje posebno apostolsko poslanstvo in jasnovidnost. To so doslej počenjali še vsi diktatorji z Mussolinijem in Hitlerjem vred! Dogodki pa so vkljub .temu pokazali, da so se motili, da so 'zagrešili katastrofalne napake.
Komunistični režimi so nesposobni, da bi se m miren, način sproti prilagojevali izpremembam javnega mnenja in želja. Saj po-gostoma beremo in slišimo kako celo .posamezni komunistični oblastniki izjavljajo, da ne morejo dovoliti politične svobode, ker bi se sicer zgodilo, da .zmagajo njihovi nasprotniki. Ali je torej- takšna oblast, ki se boji lastnega naroda, »vlada za ljudstva« ali »vlada proti ljudstvu«2
Karikatura revolucionarnih pričakovanj
Tako je torej na političnem področju, kjer so koncentracijska taborišča, zapori in množične likvidacij« takih obsežnosti, kakršnih nismo videli še nikdar prej, neizogibni in stalni spremljevalci komunizma.
Kaj pa na gospodarskem področju? Kako je s plačo, z življenjskim standardom, s .svobodo sindikalne organizacije in akcije, ki ima svoje najmočnejše orožje v priznani pravici stavke? Ali sme deiavec v komunistični državi povedati, kdaj je zadovoljen, ali razpolaga s primernim orožjem, s katerim se lahko uspešno bori za obveljavljanje svojih pravic, tudi če bi pri tem moral postaviti zahteve, ki niso v skladu s pogledi .trenutnih nosilcev državne oblasti?
Ne. Tudi glede tega je komunizem popolnoma enak drugim diktaturam. V njem je prostora samo za enotne, po partiji, ne po delavcih nadzirane in vodene sindikate. Tudi v komunizmu se delavec. ne more in ne sme .upirati, ker mu oblast, po svoji lastni izjavi, itak daje vse, kar si sploh more želeti. Ali je delavec s takim gledanjem, s takšnim načinom odmerjenja svojega deleža naporov in sadov zadovoljne ali ne, tega g;sploh nihče ne vpraša. Zahtevati višio plačo, ‘o je vendar nezaslišan prestopek. Samo pomisliti na stavko je zločin, za katerega so predvidena najhujša koncentracijska itaiorišča, če ne celo puške ali vislice.
Tako je	komunistična država tudi- na	socialnem področju	v
mnogih pogledih prava karikatura	tega, kar	so od nje pričakovali
njeni idejni pobudniki in delavske množice. Marksistični socializem, ki je hotel pomeniti enakost, svobodo in pravico, a je postavil ob ufi'd« v svoje kraljestvo vojašnice, zapore in vislice, pač ni mogel končati drugače, kakor vsa gibanja, ki so se kdaj navduševala, za) pedobne simbole. Tudi današnje vojaške parade, s katerimi slave v komunističnih državah ta delavski praznik mednarodne vzajemnosti, miru in .bratstva, so viden izraz pravkar omenjenega notranjega nasprotja med	papirnatimi gesli in	stvarnimi	dejstvi.
Kratka pot	— varljiva pot
Človekova sreča, blagostanje, pravna varnost in svoboda so glavna merila za ugotavljanja večje ali manjše popolnosti posameznega družabnega reda. Ali ni torej naravnost tragično, da danes lahko neizpodbitno ugotovimo, da so se vse naštete okoliščine v zadnjih 35 letih za delovnega človeka neprimerno bolj izboljšale v državah, ki so se odločile aa postopne, a vztrajne socialne reforms, kakor pa v tistih, ki so krenile skozi vrata revolucije v diktaturo proletariata? Cim so dolge sanje postale resnica, so namreč dobile prav obratno vsebino. Tako so realne delavske mezde in sploh delovni pogoji, med katere spadajo dopusti, odpovedni roki, trinajsta plače, odpravnine, raznovrstna socialna zavarovanja, veliko ugodnejše v socialno naprednih zahodnih demokracijah, kakor pa v komunističnih vladavinah s stoodstotno socializiranimi produkcijskimi sredstvi in do zadnje pičice nač;trvo vodenim gospodarstvom.
Ce ne bi bilo drugega, nam ž° to, kar smo doslej našteli, dokazuje, da s komunizmom n^kaj n.i v. redu, in da marksistični nauk ni tisti, v katerem bi lahko iskali rešitev. Navidezno najkrajša pot, ki vodi pi eko obronka revolucije in diktature proletariata, k zapeljivemu cilju splošne sreče, se je torej izkazala za nepravilno. Za obronkom, ki nam .zakriva pogled na del poti, ki naj bi. nas po izvršeni revoluciji še ločil od v daljavi se .smehljajočega cilja, je namreč prepad, iz katerega je rešitev skrajno težavna in mučna. Daljša pot postopnih, sproti preizkušenih in izpopolnjevalnih socialnih reform je taref unmejša in abetavnejša.
To je spoznanje, katerega si moramo še posebno globoko vtisniti v spomin in se po njem tudi ravnati.
* * *
VESTI s TRŽAŠKEG
Davna dela v devinsho-nabPBžinski občini
Na zadnji seji občinskega sveta je župan Terčon poročal o javnih delih v devinsko-nabrežinski občini. Najprej je označil -dela, ki so v teku ali pa se imajo v kratkem pričeti iz prejšnjih gospodarskih načrtov.
Iz gospodarskega načrta št. 12 se imajo izvršiti:	ureditev pokopali-
šča v Slivnem, popravila cerkvenih streh, javna razsvetljava v Sv. Križu, preureditev stare šole z Sempolaju, regulacijski načrt za Nabrežino ter dela okoli ambula-torija v Devinu, v, skupnem znesku 9 milijonov 200 tisoč lir.
Razen tega dve stanovanjski hiši, ena na postaji, druga pred občinsko hišo.
Z gospodarskim načrtom št. 13 je občinski odbor predlagal razna javna dela v vrednosti 86 milijonov 750 tisoč lir; dobila pa je občina vsega 5 milijonov lir, s katerimi bo izvedla podaljšanje devinske kanalizacije pri morju in zgradila javno stranišče s, Devinu ter asfaltirala cesto od Sanatorija v Sempolaj. Toda svota ne bo zadoščala za dokončno asfaltiranje ler 'bo potrebnih še pol drug milijon za dovršitev del. Iz prejšnjih gospodarskih načrtov so pa preostali še 4 milijoni, ki so bili prvotno namenjeni za povišanje šole v Seslja-nu. Ker je pa za Sesljan predvidena nova šola, je predlagal, da bi se s tem denarjem postavile javne telefon - govorilnice v Sempolaju. Mavhi-njah in Vižovljah, ki naj bi bile priključene na mestno telefonsko omrežje. Ker pa rta svota verjetno ne bo zadostovala, bodo skušali nekatera dela izvršiti v okviru SELAD-a.
■Dne 24. aprila je upravni odbor predložil predloge za 14. gospodarski načrt. Načrt predvideva 10 milijonov lir kot prvi obrok za zgraditev nove šole v Sesljanu, ki naj .bi veljala 18 milijonov lir, dalje 2 milijona za popravila občinskih nepremičnin, 12 milijonov za asfaltiranje ceste Vižovlje-Mavhinje, 4 milijone za vzdrževanje občinskih poti, 750 tisoč lir za nove orgije v šempolajski cerkvi ter za prvi o-brok novega otroškega vrtca v Nabrežini 10 milijonov lir. Skupno torej razna dela v vrednosti 33 milijonov 750 tisoč lir. Razen tega se naprosili Zavod iza ljudske hiše, naj vnese v svoj načrt gradnjo dveh hiš v devinsko - nahrežinski občini.
Iz rednih sredstev občinskega proračuna so izvršili razna popravila obč. nepremičnin v znesku 700 tisoč lir ter preuredili šolo na trgu, kar je stalo 200 tisoč lir.
Slednjič je župan še poročal, dr. •bo letošnja otroška kolonija v Stin-sansu, kjer bo letovalo v izmenah po 110 otrok. Povedal je tudi, da so se funkcionarji ZVU zanimali
za novo šolo v Nabrežini, kjer naj bi tudi morda letovali otroci.
Nato je poročal odbornik za javna dela, Visintin, ki je prosil za o-dobritev izdatka v višini 260 rtisoč lir za preureditev občinskega am-bu.latorija v Nabrežini.
Od začetka leta do srede aprila je SELAD v devinsko-nabrežinski občini zaposloval 60 do 124 delavcev, ki so opravili 51.656 delovnih ur v vrednosti 10.939.808 lir. Sedaj zaposluje 94 delavcev, ki imajo zagotovljeno delo še za nekaj mesecev. V načrtu je preureditev kanalizacije v Nabrežini, napeljava vodovoda v ambulatorij' v Mavih-, njah in v tri hiše v Praprotu, ureditev prostora za parkiranje motorjev v Devinu, naprava betonskih smetišč po nekaterih vaseh i. t. d. Za ta dela bi porabili okoli 15 milijonov lir, v kar so všteti stroški za čiščenje snega in popravilo orodja. V načrtu je pa še .ureditev zemljišča in obzidanje prostora okrog novih šol v Sempblaju in Nabrežini, za kar bodo rabili približno 20 milijonov lir. Na športnem igrišču bi pa zgradili malo stanovanje za čuvaja.
V poročilu je tudi odbornik Visintin poudaril neznosni birokratizem na uradu za javna dela, ki, posebno kar se tiče plačilnega poslovanja, močno zavira delovanje SELAD-a v občini.
Nadalje je javil, da bi družba »Cava Romana« rada kupila dve parceli, ki sta last občine in na katerih bi gradila lopi, ki bi omogočili delo tudi v zimskih mesecih. Toda o -tem občinski svet še ni sklepal.
V diskusiji, ki je sledila za poročili, je svetovalec Colja vprašal.
kako bo z gradnjo šole v Sesljanu. Zupan je odgovoril, da. bodo gradili šolo na prostoru, ki ga je daroval lastnik devinskega gradu. Dr. Skerk je predlagal, naj bi se občina zanimala za gradnjo zavetišča za onemogle in intervenirala zaradi škode, ki jo delajo tanki zavezniških sil. Zupan mu je odgovoril, da bi se za gradnjo zavetišča morala zanimati pač občinska podporna ustanova, obljubil pa je, da bo zaradi škode po tankih interveniral. Pristavil je .tudi, da je bilo že tozadevnih intervencij, vendar pa je ZiVU trda.
Svetovalec Marizza je interveniral zaradi postavitve spomenika padlim žrtvam NOV v Nabrežini. Svetnik Colja pa, da je že svojca s predlagal postavitev spomenika pesniku Igu Grudnu. Zupan je oll mišljenja, da postavitev spomenikov ne spada v delokrog občinske uprave. Iniciativa za to ima priti od zunaj, občinska uprava pa da bo s svoje strani iniciativo .podprla. Obljubil je, da se bo za. stvar zanimal.
Iz poročil in diskusije je bilo videti, da postajajo sredstva za izvedbo gospodarskih načrtov vse pičlejša, zaradi česar ostaja vse več predlogov le na papirju. Pa rtudi izvedba del, ki so odobrena, je otežena po -birokratičnem postopku nadrejenih oblasti, ki s počasnostjo reševanja formalnosti občinsko upravo stavljajo v stisko, da se mora zatekati k posojilom, če hoče omogočiti neprekinjeno izvedbo del. Mnogih potrebnih in koristnih del pa ni mogoče izvesti, ker jih ne odobre. Prizadevanja občinske uprave so tako vedno pogosteje obsojena na neuspeh.
Tržaški mestni suet
'Na zadnjih dveh sejah 28. in 30. april je bil na dnevnem redu odstop generalnega občinskega tajnika dr. Sacchija in začasna ureditev pokojnin uslužbencem, ki so bili sprejeti po 1. juliju 1923. O upokojitvi dr. Sacchija se je govorilo in sklepalo na' tajni seji. Debata je bila, kakor je poročal »Giornale dl Trieste«, zelo burna in je prišlo skoro do spopadov med nekaterimi svetovalci. Kajti manjšina, ki so se ji pridružili i vso odločnostjo tudi svetovalci večine, je očitala demokristjanom, da hočejo upokojiti dr. Sacchija zato, da bi imenovali na njegovo mesto generalnega, tajnika nekje iz Kalabrije, ki je že baje prišel v Trst. Na seji 30. aprila so nekateri svetovalci manjšine zahtevali od župan0 preiskavo in kaznovanje o-nih, ki so dali »Giornalu di Trie-
WINSTON CHURCHILL
zadnji izmed treh velikih
(Nadaljevanje s 1. strani)
it Ju. Njegova hoje je .postala počasna jn težavna. Ni sicer še popr-noma gluh, vendar sliši zelo slabo. Pomaga si z malim gumbom v u-šesu, ki pa nikoli ne sedi tako, kakor bi bilo potrebno. Napol razkačeno, napol šaljivo se igra z njim v teku debate.
Težak, masivni obraz kaže še pogostokrat, posebno po okrepčujočem popoldanskem spanju, nekdanjo rožnato svežost, pogostokrat pa tudi na mrtvo utrujeno, upadlo in izčrpajočo bledico.
Ali bo odšel; ali bo ostal? Aii čaka morda na povratek kraljice; na konferenco štirih ali petih velikih? Od njegovega znamenitega govora pred letom dni so rzgledi v dogledni prihodnjosti precej majhni. Sam je 5. aprila letos -z utrujeno gesto priznal, da. bo treba počakati na ugoden trenutek.
Kaj pa, če se bo naveličal čakanja; kaj potem? Ali naj se uvrsti z vojvodsko častjo kot njegov prednik med člane gornje zbornice? To bi bil lahko storil že pred devetimi leti. Ta mož se ne sme in tudi ne more odreči zvestobi spodnje zbornice. Tu je bila v vsakodnevnih bojevitih razpravah rojena njegova osebnost. Ali pa morda razmišlja na mirni večer svojega življenj« na svoji kmetiji v Kentu, 'kjer bi napisal svoje zadnje spomine v resnično debelo knjigo?
Orjaška zgodovina druge svetovne vojne je zaključena; šesti in zadnji zvezek »Zmagoslavja in tragedije« izide v prihodnjih dneh. Njegovi prijatelji vedo, da leži v predalu njegove pisalne mize nedokončano delo »Zgodovine angleško govorečih narodov«. Churchill sovraži polovičarska in nedogotov
ljena dela morda zato, ker je v svojem življenju več ko enkrat moral prepustiti polovičarska, nedokončana dela svojemu nasledniku. Gallipoli je zanj napol dokončana knjiga, ki jo je neki. plašljiv šušmar zakrpal do kraja. Jalta in Potsdam sta zanj nedovršeni deli. Povprečneži so mu delo iztrgali iz rok in ga pokvarili.
Stari gospod se zavija v molčečnost, zbija šale na račun svojega »odstopa« in se krčevito drži svojega delovnega dne; od pol devetih »jutraj do ene ure v noč.
Njegove šale in njegove odrezavosti so ostale nespremenjene. Poleg teh si je v zadnjih letih prisvoji) lastnosti, ki jih prej ni poznal:	toplo	zrelost	in ravnotežje,
prijazno, mežikajoče šaljivo samoironijo, ki ga je ustvarila na »očeta spodnje zbornice«. Toliko bolj presenečena je zbornica, kadar se zopet enkrat pojavi razdraženi razgrajač ali celo užaljeni šolar — Winston Churchill v svoji nekdanji formi.
Naslednik Churchilla je že določen. Imenuje se Anthany Eden. Kdaj mu bo dal stari »čez«, tega pa menda niti sam ne ve.
Anglija brez Churchilla je svet brez Churchilla, tej stvarnosti se bo treba polagoma prilagoditi. Bolezen v preteklem letu je bila signal, da je treba tudi na to misliti. V doglednem času bo Velika Britanija ostala brez neizčrpljive dejavnosti in energije, brez moralnega poguma in političnega podjetniškega duha, breiz fantazije, očarljivosti besede in svetostne resnosti tega velikega moža, in tudi o-stali svet bo izgubil osebnost, ki se rodi morda vsake stoletje samo enkrat.
ste« podatke o tajni seji, pa je župen to odklonil in pozval svetovalce, naj o tajnih sejah ne poročajo časopisom. Pri tem pa ni pozabil očitati »slabe vere« drugim časopisom, ki da poročajo krivo o občinskih sejah, kar seveda ni imelo s kršitvijo tajnosti t jnih sej ni-kake zveze.
Na seji od 30. aprila je bil sprejet predlog o zboljšanju gmotnega položaja upokojencev. Zupan je tudi sporočil, da bo na eni prihodnjih sej razprava o Tržaškem vprašanju in o predlogu, da se pošlje v Ženevo delegacija za obrambe 'STO, ki bi imela predvsem nastopiti proti njegovemu razkosanju. Na tej seji je obč. svet. dr. J. A-gneletto v imenu prebivalcev Proseka in Kontovela zahteval, da se takoj popravi steza, ki vodi za mi-ramarskim parkom k grljanskemu pristanišču in k morju, ki je ob deževju prava močvara, tako da morajo ribiči in ostali potniki bresti po vodi do gležnjev. Podžupan inž. Visintin je obljubil, da bo poskrbel za popravilo. Dalje je dr Agneletto interpeliral zaradi razsvetljave prav omenjenega prehoda, ki je bila že v jeseni obljubljena, a še sedaj ni nič.
Počitniške kolonije
Po šolah so pričeli z vpisovanjem otrok v počitniške kolonije. SDD pridno zbira vse potrebno za letošnjo organizacijo počitniških kolonij. Prepričani smo, da se bodo tudi letos naši otroci navžili sonca in morja, saj jim je sonce letos po hudi zimi in jesenski spomladi tako zelo potrebno.
Starši, ki imate otroke do 12 let starosti, zanimajte se zato, da bodo vaši otroci uživali naravo.
THŽBŽK1 PREPIHI I floLSKE VEST I
Delavska zbornica zanika obstoj Slovencev
Iz delavskih vrst smo prejeli:
Za 1. maj sta se oglasila k besedi na slovenski radijski postaji zastopnika Razrednih in Enotnih sindikatov. Ne bomo se spuščali v vsebino obeh govorov, ki ;sta pokazala vsak na svoj način kup nepopolnosti in nedoslednosti, pač pa smatramo za svojo dolžnost opozoriti vse delavce in nameščence slovenske narodnosti, da je Delavska zbornica na sam praznik dela zanikala obstoj Slovencev na STO. Zastopnik Delavske zbornice je govoril samo na italijanski radijski postaji, torej samo delavcem i.i nameščencem italijanske narodnosti. Na ta način se je strokovna organizacija sama uvrstila med šovinistične sovražnike slovenskega naroda na splošno in med sovražnike slovenskega delavca in nameščenca še posebej. Tisti delavci in nameščenci, ki so v dobri veri zašli v to sindikalno organizacijo, ■sedaj vedo, kaj jim je storiti. Bolje je ostati neorganiziran, kakor pa biti član strokovnega sindikata ki Slovenca prezira.
Značilno
Na seji občinskega sveta občine Devin-Nabrežina pred časom je bi la na dnevnem redu tudi izvolitev treh revizorjev za pregled računov za leto 1953. Pri tem smo opaizili, da so svetovalci SDZ volili svojega kandidata, kominformisti svojega a titokomunističnega kandidata so vplili .razen titokomunis.tov tudi »neodvisni« krščansko socialni svetovalci. Vsaka reč spada tja, kamor se jo postavi. Brez komentarja.
Klaverna vloga
Iz Nabrežine nam pišejo:
V zvezi z dijaško prireditvijo v Nabrežini, ki je enako dobro uspela, smo iz Nabrežine prejeli dopis naslednje vsebine:
Ko so ljudje začeli prihajati v dvorano, je neki bivši študent, zdaj pa novopečeni predsednik neke »apolitične« mladinske skupine nagovarjal svoje znance, naj nikar ne hodijo gledat predstave, češ saj še to ne izplača, ker vse skupaj n: nič vredno, in da razen tega ne traja niti tri četrt ure.
Pa se je v svojih računih c molil, sai mi uspel prepričati menda nikogar, razen svojih staršev, ki sicer obiskujejo vse prireditve. To pot jih pa ni bilo videti.
Vprašal bi tega namišljenega kulturnika in predsednika »apoli tične« mladinske skupine, kje sc je bil naučil takega rovarjenja proti svojim bivšim kolegom študentom? Pri pevskem zboru »Avgust Tanče«, pri katerem je svoj-, čas spdeloval, gotovo ne!
Žalostno je, da se ne zavedaš naloge, ki so Ti jo dodelili tovariši, ko so Te izvolili za predsednika, da bi moral tako dijaško prireditev po svoji najboljš: možnosti podpreti, ne pa jo rušiti. Pa si ne domišljaš, da si s takim svojim početjem storil morda res »kulturno delo«? Vedi, da tega gotovo nisi, pač pa si se pred nami mladinci in študenti razkril za rovarja, Dvorana je bila vkljub Tvojemu razgovarjanju polna posetnikov, ki so vsi prišli na račun, kar je foikt mogoče razbrati iz veselih in za-; dovoljinih obrazov množice.
Razstava a. s. Spacala
Akademski slikar SPACAL je odprl svojo umetniško razstavo v galeriji CASANUOVA v ulici S. Franeesco 22-1. Razstava je odprto od 27.4. do 13.5. dnevno od 11,30 do 12,30 in od 17. do 20. ure.
KIIIO V NABREŽINI
predvaja v soboto ob 20,30 in v nedeljo ob 16 in 20,30 slovenski film
VESNA
Vabimo na šteoitno udeležbo tega filma
Vsakovrstno pohiitvo: SPALNIC* - JEDILNIC* -KUHINJ* ITD. — PO NA-ROCILU IZVRŠI VSAKO DELO — POROŠTVO ZA DOBER NAKUP — TOVAR-VISK* CINE — DELO SOLIDNO — DOMAČA TVRDKA
Tovarna pohiitva
Tel. 32
KRMIM Cormons - prov. Gorlaia
Vpisovanje v Slov. nižjo srednjo šolo
Ravnateljstvo Slovenske nižje srednje šole v Trstu, ulica della Scuola Nuova 14, sporoča, da se vrši vpisovanje za sprejemni izpit vsak dan v tajništvu šole od 9. do 12. ure. Vpisovanje traja do 20. maja. Vsa potrebna navodila se dobe v tajništvu šole.
Istočasno se sprejemajo tudi prošnje privatistov za nižji tečajni izpit in privatne .razredne izpite. K prošnji na kolkovanem papirju za 100 lir je treba priložiti: rojstni list anagrafskega urada, potrdilo o istovetnosti potrdilo o ponovnem cepljenju. Na pošti pa plačati 150 lir na c/c 11-124. Vojne sirote in tuji državljani so oproščeni takse.
IZPITI na višji realni gimnaziji
Na Državni višji realni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v Trstu, ki ima poleg razredov z uč nim načrtom realne gimnazije, tudi razrede z učnim načrtom klasične gimnazije in liceja, se sprejemajo prošnje za pripustitev k sprejemnim, zrelostnim in privatnim izpitom, in sicer:
Prošnje za sprejemne in privatne izpite je treba vložiti do 20. maja, prošnje, za zrelostne izpite pa do 15. maja.
Prošnje .sprejema tajništvo zav-i-da v ulici Lazzaretto Vecchio 9-II vsak dan od 10. do 12. ure.
•Začetek sprejemnih in, privatnih-izpitov bo 4. junija ob 8.30, .začetek .zrelostnih izpitov pa .bo 21. junija tudi ob 8.30.
'Natančnejša navodila za vlaganje prošenj so razvidna na zavodov: oglasni deski.
Odgovorni urednik:
Dr. Prof. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
IR I Z9 F j i I Deske tmreko-RmeMCi | ve, macesnove podjitnihl • in trdih lesov,
trame in parket« nudi najugodneje
TEL.
90441
CALEA
TRST
Vlal* Sonnino, 2 4
Starši,
pozor]
Obutev Vaših otrok se mora pravilno prilegati nožičem, če hočete, da se bodo te pravilno razvijale; nepravilne oblike povzročijo lahko nezdravo rast z resnimi posledicami, kot se to pogosto -dogaja.
Trgovina s čevlji DONDA je odprla posebni oddelek za otroška obuvala, v svesti si važnosti in težkoč ravno v tem vprašanju.
V tem oddelku je za Vaše malčke na razpolago cela vrsta vzorcev najboljših znamk, kot so »Juventa« in »Mop«, ki so že same najboljše poroštvo za kakovost blaga in izdelave.
Naše strokovno osebje Vam bo na razpolago a nasveti pri izberi; sami pa se .boste prepričali, ker boste s pomočjo aparata na žarke X »Pedescope« lahko sami videli, kako se obutev prilega obliki nožič.
Zato se s popolnim zaupanjem obrnite na
Otroški oddelek trgovine s čevlji
PIAZZA BARRIERA VECCHIA
OBVESTILO
ToTMa KERZE
PIAZZA SAN GIOVANNI 1 - TEL. 35-019
ki obstoja in deluje nepretrgoma že 88 let v solidnem in neumornem delu, je na željo svojih cenjenih odjemalcev
ustanovila oddelek za izvoz darilnih paketov z raznovrstnim blagom
za Jugoslavijo in ostale države, ki že deluje v polnem obsegu.
Vsi, ki niste bili do danes obveščeni o našem novem poslovanju in želite svojim sorodnikom in prijateljem pokloniti kakršno koli darilo, kakor: živila, tekstilno blago, radiospre-jemnike, glasbila, pisalne, šivalne ali pralne stroje, električne sesalce za prah, električne hladilnike - Frigidaires, štedilnike na drva, plin ali elektriko, nerjaveč namizni pribor, porcelan, bicikle, Motoscooters itd. itd., vas vljudno vabimo, da se ®glasite osebno ali pismeno pri nas na zgornjem naslovu.
POSTREŽENI BOSTE TOČNO, PO KONKURENČNIH CENAH IN 6 KVALITETNIM BLAGOM/