Snedtelone la abbo«ame«t© postale. — Poštnina plačana v gotovini. Leto XXII., št. 42 Ljubljana, sobota U. februarja 1WXX Cena cent. 70 ^pravmatvo; ujuoijana, Puednijevs a 11 ca 5 — Teiefoo tt. 51-22, S1-23-. 31-24 nsuratru oddelek: Ljubljana. Pucctnl-jeva ulica S — Telefon 31-25, 81-2« eodruzmca Noto mesto: Ljubljanska cesta St. 42 ;iauuii) pn post ftefc ta redu: Ljubljana 17.7M ta ogla- ne u lir Itauje in inozemstva Ima L nione Pnbhllcita Italiana 8. /L, Hilsn« Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina »nafta mesečno L. 12.— sa inozemstvo pa U 22.80 Uredništvo: Ljubljana, Pucdnijeva ulica fitev. & telefon 31-22. 31-23, 31-24 Rokopisi se oe vračale CONCESSIONARlA ESCLUSIVA per la pubbllclta dl provenienza Italiana ed estera: Dni one Pnbbllcitš Italiana Mllano S. V Cšrenalki nobenih possbnih dogodkov Izredno slabo vreme ovira letalsko delavnost— Napadi na sovražnikove avtomobilske kolone Glavni stan italijanskih Oboroženih Sil Je objavil 20. februarja naslednje 629. vojno poročilo: Na cirenaiškem bojišču nobenega p*>-membnega dogodka. Izredno slabo vreme, Id še nadalje traja v Sredozemskem bazenu, je omejilo letalsko delavnost. Nemški bombniki so uspešno napadli sovražne avtomobilske kolone na cesti Bat bia. Premoč italijanskih in nemških tankov Buenos Aires. 20. febr. d. Londonsk dopisnik ameriškega lista »Christian Science Monitor« navaja nekaj možn;h vzrekov za neuspeh britanske ofenzive v Libiji. Po navedbah Usta so sc britansk' tanki izkazali za dosti slabe j*e kakar italijanski in nemški. katerih orožje ima znatno večjo pro-bojno silo. V tem poročilu je rečeno. da orožje tankov osi lahko prebije ok I epe britanskih tankov na daljavo skoraj 1500 m, medtem ko britanski topovi tankom sil csi ne morejo priti do živega prej kakor iz bližine približno 800 m. List pripominja, da ima te podatke iz pooblaščenih londonskih krogov iin da Angleži v Libiji tudi nimajo dovolj sestavnih delov za popravila svojih poškodovanih tankov niti ne izvežbanih mehanikov, ki naj bi tanke popravljali. Reuterjev poročevalec v Cirenaiki ujet Berlin, 20. febr. d. S pristojne nemške vojaške strani javljajo, da je na fronti v Cirenaiki skupina nemških vojakov ujeia tudi vojnega dopisnika britanske Reuterje-ve poročevalske agencije. Bivši predsednik iraške vlade pri Ducefti Rim, 20. febr. s. Duce je v navzočnosti zunanjega ministra grofa Ciana sprejel predsednika iraške vlade Rašici Ali el Kai laniia, ki se je v maju lanskega leta, kakor znano, uprl proti britanskemu napadu V razgovoru, ki je potekel zelo prisrčno in prijateljsko, so državniki proučili vsa vprašanja, ki se tičejo Iraka, kakor tudi vprašanja vseh arabskih držav na Bližnjem vzhodu, ki so jih zasedli Angleži. o vojno poročilo sovjetskih tankov uničenih, 39 letal sestreljenih Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. febr. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: iNa vzhodu je sovražnik v teku svojih neuspešnih napadov zopet utrpel hude iz-gube. V srednjem odseku fronte so obkoljene sovražnikove sile obnovile svoje poskuse, da bi prebile obkolitveni obroč. V teku borb 18. in 19. februarja je bilo uničenih odnosno uplenjenih vsega skupaj 79 sovražnikovih tankov. Včeraj so sovjetske letalske silo izgubile 39 letal, štiri .astna letala se pogrešajo. V severni Afriki nI bilo borb večjega obsega, Navzlic slabim vremenskim okoliščinam so eskudre nemških bojnih letal rspe-šno napadale britanske motorizirane odre. de v vzhodni Cirenaiki. Preteklo noč so posamezni angleški bombniki preleteli zapadau nemške pokra, jine tesno ob meji. Brezuspešni naperi sovjetske vojske Berlin. 20. febr. s. Na pristojnem vojaškem mes^-j so včeraj ugotovili, da m mogoče ve: -v i'a kovati nobene bistvene spremembe položaja na vzhodnem bojišču. Zim ska borba se ni le zaključila z velikim nemškim uspehom, temveč ie obenem zagotovila vse pogoje za zmagovito obnovo ofenzivnih operacij spomladi. Vsi ogromni napori boljševikov v zimskem času so ostali brez uspehov. Boljševiki niso mogli doseči npniku agencije Reuter nekaj izjav, izmed katerih zaslužijo pozornost zlasti tri. ki značilno obeležuje j o* položaj. 1. Lord Ale.vander je obrazložil dolgo in trdo borbo1 britanskega brodovja prot; »mogočni italijanski mornarici« To je prvič, da je stari lord, ki je cčividno pozabil, da je v svojih prejšnjih govorih pripisoval manjšo važnost na italijansko brodovje, spregovoril takšne besede o moči italijanske mornarice. 2. Lord Alexander je potrdil, da čuti tudi sam žive simpatije za boljševizem in da bo storil vse. da bi podprl boljše vike v borhi proti Evropi. 3. Lord Alexander je izjavil, da je kata strofa v Pearlu Harbourgu. ki je zadela pomorsko moč obeh anglosaških velesil, po tem ko je angleško brodovje že utrpelo znane izgube na Atlantiku, v Sredozemlju in na Egejzval vlado v Čungkingu, naj preneha svoj nekoristni odpor. (Piccolo.) Nadaljnje japonske operacije Boru, 20. febr. Londonski poročevalec lista s Journal de Geneve« piše: Sedaj, ko je padel Singapur. je mogoče sklepati, da se bodo nadaljnje operacije razvijale predvsem v Nizozemski Vzhodni Indiji, v Avstraliji in v Birmi. V Nizozemskih krogih v Londonu mislijo, da se bo vojna razvila predvsem na Sumatri, kjer so se Japonci 2e dobro utrdili. Verjetno je, da bo odpor nekoliko lažji na Javi, kjer so bile baje zgrajene razne utrdbe, vendar pa po mnenju londonskih krogov ni mogoče predajati se v tem pogledu nikakim utvaram. Japonski načrti so povsem jasni. Usmerjeni so predvsem proti Birmi in Avstraliji, med tem ko se že pripravlja vpad na Javo. Po raznih informacijah, ki jih imajo v Londonu, razpolagajo Japonci v Birmi že s 70.000 ljudmi, ki so razdeljeni v tri kolone, katerih dve napredujeta v smeri proti postojankam severno od Bartabana. tretja pa, ki prihaja iz Taja, se usmerja proti birmanski železnici. Ra?en tesra koraka proti Birmi še nadaljnjih 30.000 vojakov, ki so se izkrcali z motoriziranimi vozili v Haifongu med 4. ln 6. februarjem. Tako je birmanska cesta vedno bolj ogrožena, japonske operacije na tem področju zasledujejo torej predvsem izolacijo Kitajske, v drugi vrsti pa tudi olajšanje pohoda v Indijo. (Piccolo.) Letalski napadi na nizozemske otoke Tokio, 20. febr. (Domei). Iz japonskega glavnega stana javljajo, da je japonsko letalstvo, ki operira nad otokoma Sumatra in Javo, včeraj napadlo letališče pri mestu Buitenzorg. Pri tej pril:ki je bilo sestreljenih odnosno na tleh umče.nih 27 ameriških in nizozemskih letal. Vsa japonska letala so se brez izgub vrnila na svoja oporišča. Šanghaj, 20. febr. d. Iz Batavije javljajo, da je po poročilu, ki je bilo tamkaj objavljeno v četrtek zvečer, japonsko letalstvo včeraj napadlo neko nizozemsko letal šče na zapadnem delu otoka Jave. Batavj3ko poročilo pravi, da so japonske bombe povzročile nekaj škode. Nadaljnjih podrobnosti o tem japonskem napalu ni bilo mogoče zvedeti. Poročilo iz Batavije javlja nadalje o aktivnosti japonskega izvidni-škega letalstva in pravi, da so se skupine japonsk:h izvidniških letal včeraj pojavile nad raznimi točkami otočja. Na koncu pravi. •»da se nadaljujejo akcije proti japonskim četam, ki so se izkrcale v Palem-bangu.« šanghaj, 20. febr. d. Iz Batavije ;nv-ljajo službeno, da so Japonci poizkusili iz-krcevalne operacije na otoku Bali, ki eži neposredno vzhodno od otoka Jave. Izkrcanje Japoncev na Timorju Tokio, 20. febr. f Domei). Japonski glavni stan objavlja naslednje poročilo; { Dne 20. februarja ob »»1 so Japonske armadne ln mornariške sile v tesnem sodelovanju izvedle Izkrcevalne operacije na nekih nenavedenih točkah v bližini mesta Dllli, glavnega dela portugalskega dela otoka Ti morja, ln mesta Koepanga, glavnega mesta nizozemskega dela otoka Tirno rja. Japonska uprava na Malajskem polotoku Tokio, 20. febr. s. Japonska vojaška uprava je prevzela direktno oblast na vsem ozemlju Malajskega polotoka. V vseh malajskih pokrajinah so bili ustanovljeni posebni upravni organi, ki jim načelu je general Jamašita. šonanco, kakor se sedaj imenuje Singapur, je bil vključen v upravno pokrajino Malake. Ena izmed glavnih nalog upravnih ogranov bo obnova luke v šonanku (Singapuru) in vzpostavitev vseh vojaških naprav. Kasneje bodo objavljene podrobnosti o odnosih med japonsko upravo in posameznimi sultani na zasedenem ozemlju. Japonci zaplenili velike zaloge petroleja Bangkok, 20. febr. s. Japonske izkrcevalne čete so zasedle otok Bomboe, ki leži južno od Singapura. Na tem otoku so Japonci zaplenili 20 velikih skladišč petroleja, med tem ko so jih 15 zaplenili na otoku Batam v bližini s'ngapurske luke. Angleški ujetniki v Singapuru Tokl°, 20. febr. d. Iz Singapura javljajo, da je dokončno štetje britanskih ujetnikov v Singapuru pokazalo, da je med ujetniki 32.000 angleških vojakov ln 35000 indijskih vojakov. Med vojnim plenom navaia singapursko poročilo 40 topov. Ameriški glas o angleški obrambi Singapura P/m, 20. febr. s. Londonski »Times« objavlja poročilo iz New Yorka. da je 28 ameriških državljanov, ki so zbežali iz Singapura in Penanga. prisipelc v New York. Večina izmed njih. piše londonski l^l izraža zelo ostre kritike o obrambi Malajskega polotoka in o postopanju angleških oblasti z ameriškimi državljani. Trgwec Elleor SLmpson je dejal, da so bili v Pe-nangu vsi prepričani, da bi Singaj ur ne bil padel, ako bi bilo mesto dobro hranjeno. Ko se je začela vojna, je bil v Pena-ngu. tedaj ni bilo tam niti enega protiletalskega tojia. Japonska letala so svobodno lahko letela nad mestom. Nihče tudi ni poskusil, da bi markiral vojaške naprave. Strehe gasilskih postaj, ki so bile rdeče pobarvane, so bile prvi cilji japonskih bomb. Penang je zapustil 16. decembra, ko je' slučajno izvedel. da angleške oblasti odpravljajo ameriške državljane iz kraja. Vlak, v katerem se je vozi! v bližini Singapura. je bil več krat bombardiran. V Singapuru je o vsem tem informiral amervke novinar je, kan rim pa je b:!lo prepovedano, dati ta poročila naprej. Simpson je končno izjavil da so Angleži v Pcnanffu pusti'i mnoge« vojnega gradiva sovražniku, med drugim tudi 5000 ton cinka in 7000 ton gumija. Hud udarec Avstraliji Bangkok, 20. febr. s. Iz Canberre se do mava. da je predsednik avstralske vlade Curtin izjavil, da predstavljajo najnovejši japonski letalski napadi na luko Port Dar-win ze'o hud udarec za Avstralijo. Stockhotm, 20. febr. s. Predsednik avstralske vlade je izdal nove odredbe, da morajo biti zasebniki vedno na razpolago za službo državi čim se od njih zahteva in da morajo dati državi na razpolago tudi svoja premoženja. Evakuacija Port Darwina šanghaj, 20. febr. d. Iz Canberre javljajo uradno, da £e dopoldne ni bilo no- benega japonskega napada na luko Pcrt Darvvin. Poročilo pravi, da so na mero-dajnem mestu izjavili, da so bile ženske in otroci iz Port Darwina evakuirane, še preden se je pričel japonski letalski napad. V mestu je le še malo število žen in otrok. Med ženskami so po večini le bolniške strežnife v tamkajšnji vojaški bolnišnici. Med japonskim letalskim napadom j« bomba udarila tudi v zaklonišče osebia poštnega in brzojavnega urada, pri čemer je bilo 9 ljudi ubitih in 11 ranjenih. Brzojavne zveze med Port Darvvinom in ostalimi avstralskimi središči so bile prek;nje-ne in je bil promet doslej obnovljen šele z najbližjo okolico Snoči so odpotovali v Canberro posamezni člani avstralske vlade, pozvani na nujno sejo kabineta, lei bo. najbrže za zaprtimi vrati in na kateri se bo premotrival položaj glede na najnovejše dogodke, posebno v zvezi z japonskim napadom na Port Danvin. Pomafljkanje orožja v Avstraliji Šanghaj, 20. sebr. d. Avstralski min:ster za mornarico m municijo Makin je imel v Meibournu pred delavstvom, zaposlenim v vojni industriji, govor, v katerem je ined drugim izjavil, da je bila AvstraMja I. 1°40 priseljena poslati s^oje rezerve pušk v Anglijo, da bi odpomogla silnemu pomanjkanju orožja zaradi velikanskih izgub an gleških čet po katastrofi pri Dunkerqueu. Minister Makin je naglasi!, da prav zaradi tega Avstraliji danes primanjkuje pušk. Zato v tabori:čih. v katerih sc vežbajo avstralske čete. danes ni na razpolago dovolj orožja. Na koncu ie minister Makin še izjavil. da so bili oddelki avstralske ekspedicijske vojske, ki so se borili izven domovine v tem času. trikrat znova oboroženi. k?r je prav tako dovedlo do pomanjkanja orožja za čete doma. Zaščita interessv v JjsŽEiš Ameriki Tokio, 20. febr. (Domei.) Na današnji tiskovni konferenci ;e si-užbcni zastopnik japonskega informacijskega urada Hori sporočil, da je Španiia prevzela zaščito japonskih interesov v Kubi. Panami. Mehiki Kolumbiji. Venezueli. Salvadoriu. Urugvaju, Peruju. Braziliji, Boliviji in Ekvadorju. Nadalje je sporočil da ;e Švedska prevzela zastopstvo mehiških in bnJivijskih interejov na Japonskem. Švica zaščito interesov Kube, Paname, Guateir.alc. Kolumbije. Nifca-rague in Peruja ter končno Španija za;čiro interesov Paragvaja Portugalska pa zaščito intereso Brazilije na Japonskem. Rdeči križ za internirane? Ženeva, 20. febr. u. Po izbruhu vojr.c- ra Pacifiku je odbor mednarodnega Rdečega Icriža v Ženevi naprosil vse države, ki so v vojni, naj bi mu predložile sezname na svojih tleh interniranih civilistov nasprotnih držav. Potem ko so bi'e Velika Britanija. Kanada in Avstralija že prej sporočile v Ženevo imena japonskih državljanov, interniranih v omenjenih državah, jc- sedaj tudi washington?ka vlada poslala odboru mednarodnega Rdečega križa v Ženevi seznani vseh italijanskih, nemških in japonskih civilnih internirancev v Zedinjenih d-/ " skupaj z imeni intemaciiskih taborišč. K- n-čno ;e sedaj tudi japonski vlada brzojavno obvestila Rdeči križ o imenih :n številu britanskih civilistov, ki so bili intenvrani v Toki ju in po raznih krajih v okoi>ci. Italijanski parnik prispel v ^nghsj Šanghaj, 20. febr. s. Nemški veleprslnnik je odšel na krov italijanske ladje »Eritreja*, ki se je vsidrala v šanehaju. Sprejel ga je italijanski veleposlanik markiz T*-liani. Nemški veleposlanik je izrazil svo.is občudovanje in čestitke za usnešno zaključeno avantur istično plovbo Eritreje:, ki je prispela v vzhodno Azijo kljub britanski blokadi. Zgodovinska seja madžarskega parlamenta Štefan Horthy namestnik regenta Budimpešta, 20. febr. s. Skupna seja ma-gnatske in poslanske zbornice, ki sta Izvolili Horthyjevega sina Štefana Horthyja pl. Naggyabaya za podregenta Madžarske, je bila v kupolnl dvorani parlamenta ln je imela izredno svečan značaj. Senatorjev in poslancev je bilo kakih 500 in so bili vsi oblečeni v značilno madžarsko narodno nošo. Tribune so bile natrpane občinstva, v diplomatski loži pa sta bila med drugimi italiianski pooblaščeni minister Anfus in nemški pooblaščeni minister Jaogod. V navzočnosti vseh članov vlade je predsednik sporočil, da se je regent Horthy odrekel pravici, ki mu jo daje zakon o na-mestništvu. da bi sam določil tri osebnosti, izmed katerih naj bi potem parlament izbral podreeenta. in da zaradi tega parlament sam lahko določi svojega kandidata. Za Štefana Horthyja. regentovega sina, se je odločila ogromna '*pč?na senatorjev in poslancev, ki so svoi predlo? predložili rismeno. Zaradi tega ni bilo potrebno glasovanje. Izvolitev po<*r#»<»o»»ta v o««M Štefana Horthvja je pozdravilo ploskanje vse zbornice. Sfcja ol*»h zbornic je bila nato prekinjena in se je predsednik vlade Bardossy podal v kraljevo palačo, da sporoči regentu izvolitev. Nato se je pojavil v parlamentu regent Nikolaj Horthy ki je prisostvoval prisegi novega podregenta. Štefan Horthy jc tedaj v spremstvu predsednika Bardossyja stopil v parlament, navdušeno pozdravljen od vseh navzočih. Ko se je poklonil svojemu očetu, je spregovoril besedilo prisege. S tem jc prevzel svoje funkcije. Riotnski pre l . * Vlchv, 20. febr. s. V rjomskern procesu je bil. kaker smo že poročali, najprej zaslišan Leon Blum, za njim pa Daladier. Tudi Daladier se je skušal otresti svoje odgovornosti za poraz Francije s tem. da je vso krivdo s politične oblasti valil na vojaško cblast. Po Daladierovem zaslišanju je bila razprava prekinjena in preložena na danes. Opičja nadlega v Gibraltarju Madrid, 20. febr. s. Lakota je prisilila opice v Gibraltarju, da so se spravile v mesto, kjer so v iskanju hrane napadle ve5 hiš. Nenadni pojav otjic .ie seveda povzročil veliko paniko med prebivalstvom. Dve obsodbi vojnega sodlsea Razprava z dne 11. februarja 1942-XX V imenu Nj. VeL Viktorja Emanuem UL, po milosti božji in volji naroda Kralja Italije in Albanije, Cesarja Etiopije! Vojaško vojno sodišče II. arm.je, oddelek v Ljubljani, je izrekel nasledi,o sodbo v zadevi proti: MartinSeek Mirku, neznanih staršev, 21 let, rojenem v Višnji gori in bivajočem v Kaniza^.ci, Simec Milanu, pok. Josipa, 31 let, roie-neni v Črnomlju in tamkaj bivajočem, Korovec Francu, očeta Josipa. 19 let, rc-jenein in prebivajočem v Loki, Jerman Leopoldu, očeta Ivanu, 29 let, rojenem in prebivajočem v Tuvesu, Friee Pa\iu, pok Petra, 48 let, rojenem in prebivajočem v Dolenj Podgori, Vajdotio Ivanu, pok. Marka, 43 let, rojenem in prebivajočem v Dolenji Podgori Maiarič Ant°nu, očeta Franceta. 2a let, rojenem .n prebivajočem v Črnomlju, Vrčaj Antonu, pok. Josipa, 19 let, rojenem ;n prebivajočem v Črnomlju, Fabjan Veku, očeta Alojzija. 21 let, ro jenem .n prebivajočem v Črnomlju, Marič Jožetu, pok. Petra, 45 let, roje nem v Višici. prebivajočem v Črnomlju, Muhič Ivanu, ook Jurija, 25 let, rojenem v Brezniku, Adam Francetu, pole. Matije. 38 let rojenem in prebivajočem v Jerneji ^asi, Deržaj J«<žetu, pok Matije. 49 let, rojenem in prebivajočem v Jerneji vasi. Brunskole Leopoldu, pok. Franceta, 1J let, rojenem v Kotu, Nampelj Maksu, očeta Antona. 26 let, rojenem in prebivajočem s Semiču, Jui-ajevčič Viktorju, pok. Martina, 29 let, iz Stil j. Drobnu Alojzij, očeta Franceta, 31 let iz Žalne, K°ya<"'if- Milanu, očeta Martina, 32 let iz Gradca. I\iiiiip Ai°jzu, očeta Josipa, 25 let z Oblia. Obtoženim: Martinšček, Simec in Jerman, a) sodelovanje v oboroženi tolpi v smislu čl. iS. proglasa z dne 3. X. 1941, ker so bili čiani oborožene tolpe z namenom, dit bi izvršili zločine proti varnosti in osebnosti države: u subverzivnega združenja v smislu čl. 4. prog.asa z dne 3. X. 1941, ker je pri-padai subverzivni organizaciji, naperjeni p' ti političnim in socialnim ustanovam v državi; e) Martinšek in Simec pa razen tega prepovedane posesti orožja, streliva in vojnih orodij v smislu čl. 2 proglasa, z dne 2i. X. 1941, ker sta protizakonito hranila in nosila izven svojega stanovanja strelno orožje, strelivo in vojno orodje. Vsi ostali pa sodelovanja v smislu čl. 1? preglasa z dne 3. X. 1941, ker so podp'rali člane neke tolpe, dajajoč jim hrano, stanovanje ir. oblačilne predmete. Vsi ti zločini so bili ugotovljeni na ozero -lju Črnomlja v novembru 1941, Omisis, iz teh razlogov: Uporabljajoč čl. 483-488. zakonika o kazenskem postopku, izreka krive: Martinšek Mirka samo zločina udeležbe pri oboroženi tolpi v smislu čl. 16. proglasa z dne 3. X. 1941. za dejanja pod e.) m c) obtožnice, ki se v tem smislu spreminja. Simec Milana za zločine pod a) in c). Jerman Leopolda za zločin v sm^lu čl. 17 proglasa z dne 3. X. 1941 za dejania pod a), s čemer se tako spreminja obtožnica. Malarič Anton. Fabjan Veka, Adam Franceta. Jurajevčič Viktorja, Drobnič Alojza, Kovačič Milana in Kump Alojza za pripisane jim zločine in obsoja: Martinšek Mirka in Simec Milana v dosmrtno ječo z vsemi zakonitimi posledicami. Jerman Leopolda, Malarie Antona, Adamič FraTeta, Jurajevčič Viktorja, Drobnič Alojza. Kovačič Milana in Kump Aloi- za, vsakega na 3 leta strogega zapora, Fabjan Veka pa na 2 leti strogega zapora; vse skupaj na skupno povračilo pravdnia stroškov in vsakega tudi na stroške preventivnega zapora. Odreja da se ta sodba enkrat objavi v izvlečku v listih »II Piccolo« iz Triesta n »Jutru« v Ljubljani in sicer na stroške obsojenih Martinška Mirka in Simeca Milana. Oprošča Martinška Mirka, Simeca Milana in Jermana Leopolda obtožbe o sub-verzivnem združevanju pod b) obtožnice zaradi pomanjkanja dokazov. Oprošča nadalje Korovca Franca obtožb pod a) Ln c) obtožnice, ker gre za osebo, ki ni kazniva v smislu čl. 309. kazenskega zakonika, ter obtožbe pod b) obtožnice, ksr ni izvršil dejanja. Onroščp končno Fricn Pavla, Vajdetiča Ivan*, Vrčnfn \ntona. Ma';či Jožeta. Mu-hiča .Ivana, D-žaja Jožeta »runskula Leo- f po!<1a in Nampelja Mak^a oripisane ;im j cbfžbo t«rad* pomanjkanja dokazov. Ljubljana, 11 februara 1492-XX Sledijo podpisi. 1 * ! Razprava z dne 11. svečana 1942. V imenu Xj. Veličanstva Viktorja Ema- j nuela III., po milosti božji in volji naroda | Kralja Italije »n Albanije, Cesarja Abesi- j nije. Vojno sod šče H. armade, odsek Ljublja- j na, je izreklo naslednjo sodbo v zadevi , proti Cerkveniku Josipu, sinu Rudolfa in Josinine Grardič. rojenemu v št. Vidu pri j L-ubl ani 4. IV. 1922 Cebulju SUviju. pO- j koinega Janeza ir. Je-e škerelj, rojenemu 29." XII. 1920 v Mali vasi pri Jež ci. in Ko-tarju Josipu, pok. Tosipa in pok. M? Pancer. rojenemu na Primskovem 28 1S97. Imenovani so obtoženi: 1. Zločina ki se kaznuje po čl. 16. na-re'.be Ducejeve z dne 3. X. 1941., ker sc v nedoločeni dobi od oktobra do 26. decembra lanskega leta sodelovali pri oboroženi četi. k: je delovala v okolici Prim-skovega in so imel: na'ogo naj omenjeni čet preskrbe potrebna živila z? preskrbo svojih tovar šev Zlo^n je bi! ugotovljen v Primskovem 26 XII. 1941. 2. Istega zloč-na. da so bili v nedoločenem času od oktobra do 26. decembra lanskega leta člani omenjene oborožene čete z namenom, izvršiti zločin napada na člane Oborožene Sile. Ta zločin je bil ugotovljen na Primskovem 26. XII, 1941. 3. Zločina, ki se kaznuje po čl. 17 Duee-jevega cdloka z dne 3 X. 1941, ker so dne 26 decembra 1941 na Primskovem dobavili frabemiku Josipu 10 kilogramov koruzne moke, ki naj bi služila za preživljanje oborožene čete, ki se je nahajala v bližini omenjenega kraja. Omisiss, iz razlogov Na temelju čl. 483., 488. kazenskega zakonca proglaša sodišče čebul ja Silvija za Kr.\ uud omenjenega zločina ter ga oesoja v dosmrtno ječo z vsemi zakon.mm posledicami in piaciio razpravnih stroškov .n preiskovalnega zapora; oprošča pa Cerkve-aiiui Josipa m Koiarja jos-pa ootožbe za-raJi neciostatka uoAa^ov. Sodišče odreja, oa se pričujoča souoa v izvlečku po en-Krat objavi v tržaškem >P-ccoiu« in v ljubljanskem »Jutru« na stroške obsojenega. Ljuoijana, 11. svečana 1942-XX. z.g vojaškega souišca. Podpisi. šolstva v Ljublpnski poKrajim A0 ... ja delani objavlja o šolskih razmerah v Ljubljanski pokrajini naslednje poročilo iz Ljubljane: Vso pozornost zasluži naglo in razumno delo fašistične vlade v Ljubljani v pogledu slovenske šolske ureditve, ki je v glavnem ostala nespremenjena, vendar pa se je prilagodila novemu položaju. Glede ljudske šole se je zdelo potrebno dopustiti otrokom vstop vanjo že s 6 namestu kakor doslej s 7. letom starosti To je omogočilo, da je bilo spejetih v službo okoli 200 brezposelnih učiteljev. Iz razumljivih razlogov je bil pouk zgodovina in zemljepisa o Jugoslaviji zamenjan s poukom zgodovine in zemljepisa o Italiji, vendar dopolnjen s poukom o zgodovinskem razvoju Slovencev. Na zahtevo učencev je bilo tudi v ljudskih šolah uvedeno neobvezno učenje italijanskega jezika, ki je skoraj povsod poverjeno italijanskim učiteljem. V Ljubljani se e v te neobvezne tečaje vpisalo 1.251 otrok, v pokrajini pa 5 (>t>3. Število prigla-šencev pa stalno narašča. Srednješolska in visokošolska vzgoja sta v Ljubljanski pokrajini zelo razviti, kar dokazuje med drugim visoko število 11.899 dijakov. Čeprav je ureditev drugačna od naše, je med obema polno podobnosti. Ob-držani so bili vsi zavodi, omejeno pa je bilo maksimalno števiio dijakov učiteljišča spričo velikega števila brezposelnih slovenskih učiteljev. V vseh teh šolah je pouk italijanščine zamenjal pouk modernih jezikov, med tem ko je bil v šolah, kjer učenje modernih jezikov ni bilo na programu, uveden pouk italijanščine kot neobvezen predmet. Povsod je bil ta pouk poverjen italijanskim učiteljem, Iti so bili v ta namen poslani v Ljubljansko pokrajino. Tudi v srednjih in visokih šolah se poučujeta zgodovina in zemljepis Italije, med tem ko se v onih šolah, kjer so poučevali tudi neke osnove prava, podajajo elementi fašistične kulture. Telesni vzgoji mladine se posveča večja pozo it. os t in je bil telovadni pouk uveden tudi tam, kjer ga doslej ni bilo. Tehnično vodstvo tega pouka je v rokah GILLa. Vse šolske knjige, ki so v rabi v slovenskih šolah, so bile seveda revidirane in nekatere odstranjene ali spremenjene, med tem ko se pripravlja izdaja novih knjig o zgodovini in zemljepisju, ki bodo prevedene iz italijanščine. Lahko se torej reče, da je proces reorganizacije slovenskih šol v polnem teku in da se vedno bolj prilagoduje italijanski ureditvi, dasi sicer o.staja avtonomna. Prvo zasedanje sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Za 23 februar 1942-XX je sklicana v magistratno sejno dvorano prva seja sveta Pokrajinske zveze delodajalcev Ljubljanske pokrajine, na katerega dnevnem redu so: 1) Poročilo predsednika. 2) Imenovanje članov izvršilnega odbora, ki niso že po svojem položaju član; tega odbora 3) Imenovanje članov na.zornega odbora 4) Razprava o proračunu Zveze m včlanjenih združenj ter o računskem zaključku združenj za leto 1941. 5; Razprava o obveznih prispevkih delodajalcev. 6) Urejanje s.nuikaL ne vključitve. 7) Odobritev pravil včlanjenih združenj. Kakor je znano, je bila Pokrajinska zveza delodajalcev Ljubljanske pokrajine ustanovljena novembra lanskega leta kot najvišja in osrednja organizacija delodajalcev vse pokrajine, ki obsega: Združenje kmetovalcev. Združenje inuustrijcev in obrtnikov, s posebn.m odsekom za obrtništvo. Združenje trgovcev, pri katerem so včlanjeni tuii gostiln, čar ji, ter Združenje denarnih in zavarovalnih zavodov. Meseca februarja so bila odobrena po Visokem komisarju tudi pravila, tako da je dobilo vse poslovanje zveze podlago in Zveza že deluje v svojih poslovnih prostorih. Svet zve_ ze, ki je sedaj prvič sklican, tvorijo po zvezn.h pravilih predsedn-k zveze, predsednik štirih včlanjenih združenj, predsednik odseka za obrtništvo ter predse Inik vseh strokovnih sndikatov. © bogastvu Jave Otok Java, kjer so se izkrcali Japon-i, ie najpomembnejši, vendar ne največji otok Nizozemske Vzhodne Indi*'e. Na Javi je namreč sedež vlade. Površina otoka znaša 127.186 kv km. Otok je sicer pretežno gorat, vendar je vse polno rodovitnih predelov. Java ima zelo toplo, troplč-no podnebje, a tudi vlažno zaradi pogostih nadavin. Prebivalstvo otoka, ki je še 1. 1850 štelo komaj 10 milijonov, se je med tem zelo namnožilo in ima danes Java okoli 43 milijonov prebivalcev. Razen domačinov živi na otoku okoli 600.000 Kitajcev, 53.000 drugih azijatov raznih narodnosti in 124.000 Evropcev. Glavno mesto Jave je Batavija, ki šteje nad pol milijona ljudi: na drugem mestu pa je Surabaja s 337.000 prebivalci. Nato sledita še mesti Semarang (220.000) in Bandoeng (166000). Java je zelo bogat otok. Izmed poljedelskih proizvodov je treha navesti predvsem rlž, čaj, kavo, tobak, kokosove palme, banane, ananas, kavčuk itd. Proizvodnja kine, iz katere izdelujejo kirun, predstavlja skoro javski monopol, saj je na otoku skoro 94n'0 te znamenite medicinske rastline na svetu. Na otoku pa so :udi ležišča rud. predvsem zlata, srebra, diamantov. piemoga, in ležišča petroleja vendar je njih izkoriščanje sorazmerno še nerazvito. Na Javi so nadalje dobre ceste, medtem ko zna?a dolžina njenih železnic nič man ko 5500 kilometrov V upravnem pogledu je otok razdeljen na tri pokrajine, zapadno. osrednjo in vzhodno, katerih vsaka ima svoj posebni deželni svet. Pokrajine se dele na okrožia in na dve guberniji, ki sta pod vodstvom nizozemskega guvernerja. Pod nizozemskim nadzorstvom je tudi nekaj domačih sultanov. Kakor vsi ostali otoki Nizozemske Vzhodne Indije, tudi Java ne velja za nizozemsko kolonijo, temveč za sestavni J?1 nizozemskega državnega ozemlja. Protižidovski ukrepi v francoskih kolonijah Tetuan, 20. febr. d Oblasti so odredile, da morajo vsi javni uradniki židovskega porekla v francoskih severno-afriških kolonijah s 15. marcem t. 1. prenehati z na-daljnim poslovanjem. S tem odlokom francoskih oblasti se je nova zakonodaja vi-chyjske vlade, ki uravnava vprašanje Židov v Franciji, razširila tudi na francoska kolonialna posestva v Alžiru, Maroku in Tunisu. Iranska kralflca na obisku v Kairu Ankara. 20. febr d. Iranska kraljica Fav zija Faruk. sestra e-giptskega kralia Faruka ie snoči z letalom prispe'« iz Teherana v Kairo Kakor iavljaio fe Kah-a bo :ranska kral'ica neka? časa 3ost svoiega brata, ki io ;e prišel osebno pozdravit na leta'išče. Obnovita naročnino! Gospodarske vesti Italija uvaja Uru/.ue z omeji ■ > zavezo. Dne 21. aprila, na dan ustanovil e Rima, oo stopil v veljavo nov italijanski državljanski zakonik. oiyar ses avn. .el tvori takozvana knjiga dela (Liorc del Lav io). 3 tem onem bo po členu 261 omenjenega zakonika uvedena v Italiji nova družbena oblika, namreč družba z omejeno zavezo (Societa a risponsabilitš. limitata), ki je doslej Italijanska zakonodaja ni poznala. Ta družbena oblika je predvidena predvsem za manjša podjetja, ki so rc moraJa doslej posluževati oblike delniška družbe. Pretvo-ntev manjših delniških dru/.ta, pa tudi večjih dražb, ki so izgubile cel svoje glavnice, v družbe z omejeno zavezo bo z davčnimi predpisi olajšana. V Italiji je sedaj okrog 18.000 delniških družb z glavnico, manjšo od 1 milijona lir. = Zvišanje delniške glavnice družbe Pirelli na pol milijarde lir. Znana milanska družba Pirelli, ki izdeluje izdelke iz gumija, pa tudi električne kable in ima v sami Italiji štiri velike obrate, poleg tega pa še podružnična podjetja v inozemstvu, bo za preteklo leto plačala 71 lir dividende na nominalno vrednoto delnice v višini 500 lir. Za izplačilo dividende se bo uporabil tudi presežek dobička iz prejšnjega leta. Obenem bo družba na občnem zboru sklenila povišanje glavnice od 400 na 500 milijonov lir z izdajo novih delnic za 100 milijonov lir, ki jih bodo lahko prevzeli stari delničarji. Tudi finančna družba Pirellijevega koncer-na Pirelli & Cie v Milanu bo zvišala glavnico od 36 na 43 milijonov lir z izdajo novih delnic in bo za preteklo leto plačala dividendo 16.20 lire na nominalno vrednost delnice v višini 100 lir. — Udeležba Italije na velesejmu v Plov-divu. Dne 6. aprila bo otvorjen letošnji ve-lesejem v Plovdivu, ki se ga bodo udeležile tudi številne druge države, zlasti Italija, Nemčija, Malžarska, Rumunija, Slovaška, Hrvatska, Turčija, Francija in Švica. ™ K oddaji bakrenih pfenigov v Nemčiji. Pred dnevi smo poročali, da se v Nemčiji vzamejo iz premeta bakreni novci po en in dva pfeniga ter ustrezajoči bakreni novci glaseči se na avstrijske gro-še. Te kovance bodo vzeli s prometa v razmeroma kratkem roku, saj bodo 1. marca že izgubili svojo veljavnost K temu ukrepu poročajo sedaj nemžki listi, da je bilo ob koncu leta 1941. že v prometu za 10 milijonov mark novih kovancev po en pfenig iz cinka in da je bilo poleg tega v prometu še za 28 milijonov mark novih kovancev po 5 pfenigov in za 78 milijonov mark novih kovancev po 10 pfenigov prav tako iz cinka. Zaradi oddaje bakren ih novcev torej ne bo nastopilo po-beno pomanjkanje drobiža, ker so bili medtem izdani novi kovanci iz cinka. Poleg tega je bilo ob koncu lanskega leta v prometu za 43 milijonov mark kovancev po 5 pfenigov iz aluminijevega brona in za 97 milijonov mark kovancev po 10 pfenigov iz aluminijevega brona, ne glede na večje kovance po 5, 2. I in 0.50 marke. Bakreni kovanci, ki se vzamejo iz prometa, predstavljajo nominalno vrednost 23 j milijonov mark in gre za 473 milijonov | novcev po 2 pfeniga in za 1307 milijonov novcev po en pfenig. Z oddajo teh novcev se je povečala nemška kovinska rezerva, s čemer pa še ni rečeno, da jih bodo takoj pretopili in je verjetno, da jih bodo zaenkrat vzeli v skladišče, kakor so to storili med svetovno vojno. Ni izključeno. da jih sploh ne bodo uporabili. Tudi med svetovno vojno so vzeli iz prometa bakrene novce, ki sc jih po stabilizaciji marke znova dali v promet. Povečanje nemške kovinske rezerve v zvezi z oddajo bakrenih kovancev ni morda malenkostno, saj vsebujejo bakreni kovanci, ki so sedaj v prometu. 3980 ton čistega bakra. Ker ie verjetno, da del teh kovancev ni več v prometu, bo dejanska količina za malenkost manjša. «= Švicarsko prizadevanje n povečanje lastne proizvodnje živiL Odkar je izbruhnila vojna in so nastopile znane težkoče pri uvozu prekomorskih živil, se Švica, k: je znatno navezana na uvoz živil, prizadeva povečati lastno proizvodnjo, kar ji je tudi v znatni meri uspelo. S krušnim žitom posejana površina je znašala lani 123.600 hektarjev nasproti 105.500 v prejšnjem letu in 102.200 v letu 1934. Gledw na občutno pomanjkanje krmilnega žita se je s tem žitom posejana površina povzpela na 49.400 hektarjev nasproti 32.800 v prejšnjem letu in 14.400 v letu 1934. V enakem razmerju je narasla površina posajena s krompirjem, repo in sočiv.iem. Tudi proizvodnja mleks se je povečala. V gornjih številkah pa ni vpoštevana površina j vrtov in obdelan h malih vrtov v mestih, ki se je najbolj povečala. Skupna površina obdelane zemlje je lani narasla na 369.000 hektarjev, za letos pa računajo, da dosegli 300.000 h-v.nfjov. Seveda p* je proizvodnja krušnega žita Se vedno majhna v primeri s potrebo in zadostujte pri normalni potrošnji le za štiri mesece, pri strogem racioniranju in prisilnem mešanju s krompirjevo in ječmenovo moko pa za pol leta. Švicarska proizvodnja jtrompirja pa v glavnem zadostuje za kritje najnujnejše potrebe. Vsekakor bo morala Švica tud; v letošnjem letu uvoziti še znatne količine krušnega žita. Zajigura-nje teh količ n je trenutno glavna skrb merodajnih činiteljev = Setveni načrt za Ukrajino. Iz Berlina poročajo, da se vrše obsežne priprave za pomladno setev v Ukrajini. Ta d la bodo zaradi škode, ki jo je povzročila vojna, otežkočena in bo zlasti primanjkovalo živine. traktorjev in drugih kmetijskih strojev in vozov, kar pa se da deloma popraviti z racionalno uporabo razpoložljivih delovnih moči. Pred vojno je štela Ukrajina 28 milijonov prebivalcev, od tega je bilo 709?; kmetijskega prebivalstva. Treba bo tudi pripraviti potrebna semena. Ker je bila zaradi vojnih dogodkov jesenska setev razmeroma majhna, bodo spomladi v prvi vrsti sejali jaro pšenico, poleg tega pa tudi ostalo žito. sladkorno peso in zlasti oljnate rastline. ac Bančno društvo v Beogradu. Dosedanje Jugoslovensko bančno društvo d. d. v Beogradu, ki je svoje posle na Hrvatskem že odstopilo novoustanovljenemu Hrvatskemu bančnemu iruštvu iz glavnico 100 milijonov kun), skl cuje sedaj občni zbor. ki bo odobril že izvišene sklepe Med drugim bo občni zbor skleni spremembo imena zavoda v Bančno društvo d. d. v Beogiaviu. = Razširjenje budimpe^tanskih luških naprav. V t»uu ir.peštanski rečni luk., se je v zadnjih letin promet izredno dv.gnil. V rrosti iuki pr-. Csepelu na jugu Budimpešte, so razširil; naprave, prav tako tudi v iuki v sami Budimpešti. Sedaj pa poročajo, da bodo zgradili v severnem delu Budimpešte še eno veliko rečno luko, ki bo zgrajena na isti način, kakor prosta luka v Csepelu. = Novo rumunsko upravno področje Transnistrija, Ozemlje severovzhodno cd Besarabije, ki je razteza mel Dnestrom ln Bugom, je prišlo, kakor znano, pod rumunsko upravo in se uradno imenuje Trans-nistrija. Po najnovejših podatkih obsega to področje 50.860 kvadratnih kilometrov m je po površini za 12% večje kakor sama Besarabija. Na tem področju je 3.8 m lijo-na hektarjev orne zemlje, 650.000 hektarjev sadovnjakov in vinogradov, toda le 200.000 hektarjev gozdov. Na tem področju je zlasti razvita živilska industrija in je več tvoinic konzerv. Na področju bivše sovjetske moldavske republike, ki obsega le en del Traasnistrije, so leta 1940. izdelali 100 milijonov škatelj konzerV. Naraščanje obtoka bankovcev v Belgiji. Belgijska narodna banka je izdala svoje letno poročilo za preteklo leto, v katerem so navedeni tudi podatki o obtoku bankovcev, ki se je v zadnjem času precej povečal. Ob koncu lanskega leta je znašal 48.3 milijarde belgijskih frankov nasproti 34.5 milijarde pred enim letom in 33.5 milijarde sredi leta 1940. V teku en&-ga leta se je torej obtok dvignil na 13.8 milijarde frankov. Zlati zaklad ki je v glavnem v inozemstvu, je ostal na nespremenjeni višini 21 milijard frankov. Za kritje klirinških saldov in za javna dela je banka dala v teku lanskega leta na razpolago 5.9 milijarde frankov, državi pa na podlagi kratkoročnih in dolgoročnih papirjev 6.3 milijarde. Sreča in konec malih držav Pod tem naslovom je objavil budimpe štanski oficiozni list »Pester Lloyd« redakcijsko beležko, iz katere posnemamo: Prod dvema letoma in pol so iz Londona spraševali male evropske države, ali se čutijo ogrožene od Nemčije. V primeru, da se čutijo ogrožene, so jim bili v Lon donu pripravljeni dati jamstva, kajti londonski vladi je bilo predvsem za stcčo malih držav... Ona je to imenovala neodvisnost šn se je označila za zaščitnico malih držav. V isti ros ie trobil tudi veliki .stric onkraj Atlantika. Državam. k: so sc izrekle ; pripravljene, boriti se za svojo »neodvis- i nost«, namreč za britanske račune je bila j obljubljena ameriška pomoč, m s;cer Se celo v času. ko zakon o »najetju in poso-jiluc ni še- stopil v veljavo. Vtis na: bi bil. j kakor da sta obe anglosaški velesili prežeti i z željo, da hočeta za vse večne čast zagotoviti neodvisnost malih držav. Medtem oa se ie nekaj zvodi'o. kar ;e izključevalo uporabo te priljubljene šablone. Vabljiva in prilizujoča me'odiia se ie kmalu spremenila v ffrozilne glasove. Mala i :rska dTŽava je namreč upravičeno smatrala izkrca-nje ameriških čet na Severnem Irskem i za oer?zanie svoje neodvisnosti. Drznila sc , jc. da ie wi vsem spoštovan iu avtoritete in moči Zedinjenih držav izrekla prot; temu svoje ugovore. Dozdevalo se je. da bodo j na to v VVashingtonu takoj napravili k stvari lep obraz in da bodo zopet govorili o tem, kar jim je bilo prej tako pogosto na jeziku, namreč o nad vse v^ko smštovan- j neodvisnosti malih držav. To pot pa »e v ! \Vashngtor.u niso znašli. Bržkone se jim i tam uporaba stare šablone ne zdi več ; umestna. Tako se vsaj zdi po pisanju lista »Washington Poste, ki je ostro napadel irskega ministrskega predsednika De Valero i zaradi njegovega protesta List trdi celo da ; De Valera siploh ni imel pravice pritoževat- J se. temveč je prav on kršil tako imenovano j »atlantsko solidarnost«. Kaj pa ta solidar- j nost pomeni, tega washingtonsk- list ne prikriva. ko piše dobesedno: »Po končani voj- ! ni mora priti do zveze med Irsko in ang'o- j saškima velesilama. Totalna in nesposobna neodvisnost malih držav mora ponehati. | Irci v Ameriki, katerih število ni nič mani i še od onih doma, bodo takJno rešite - -no , pozdravili.« Pokojnina za siroma'«? duhovnike v o = r omenjenem naslovu. V proSnji 7.v. pripustitev se morajo navesti osebni podatki (priimek ime, ime očeta, starost v izpolnjenih letih. stan), šolska izobrazba. sedanja zaposlitev ali v pomanjkanju te. prejšnje službovanje, kakor tudi točen naslov. Drama Sobota, 21. febr: ob 17.30: Zaljubljena žena Premiera. Red Premierski. Nedelja. 22. febr.: ob 14.: Sr.eguljčiea. Mladinska predstava. Izven. Zelo znižane cene od 10 lir navzdol. Ob 17.30: Človek, ki jc videl smrt. Izven. Ponedeljek. 23. febr.: zapito. Trldejanska konv*di.fa sodob^pa italii-.n-<»kega dramatika Giovannija Cenzata »Za-ljubljena /.ena« je Igra o zakonskem trikotniku- žena. mož, ljubica. Obe zaljubljeni ženi se bori", a za ljubezen moža, ki neodločen koleba med obema. I^ra je posrečena slika iz današnje družbe ter predstavlja življenjsko komedijo zelo umerjenega, mestoma povsem resnega značaja. Njen cilj je, da pokaže, kako rešujejo sodobne čustvene in pametne zakonsko krize. Igrali bodo: Severjeva, Nakrst. V. Juvanova. Gregorin. Nablocka, Peček. Brezi gar, J. Boltarjeva in Orel. Režiser prof. šest. Inscenator inž. Franz. Nedelja v Drami. OfarljKi bajirt Kvot, ki ga otroci tako ljubijo, ie prikazan v ljubki mladinski j »Sveti Anton« vRf>h zaljubljenih p'»-tron« bo drevi ob 17. uri izvm abonmaja. Poli bodo: Zupan - župana Matiica. Bnr-bičeva - njegovo h"-or I^nko. Japljevn -Hclo Ficldovo. milijonarko iz Kanade B. Sancin - tenorja Tina Klcment* Janko -poročnika Pavla Tomca, PoMčeva - Marušo, .T. Rus - občinskega stražnika in Si-moneič - ciganskesra nrimaša. Dirigent Si-moniti. koreograf inž. Golovln. V nedeljo ob 15. uri hofTo poli Verdijevo opero »Aida«. Peli bodo: Lu^ša - egiptovskega kralja. Kogej - Rade v! jeva - Amn^-ris. niesrovo hč°r. Heybalova — Aido. etl-nnsko Franci - Radamesa. eslptov- ct-po-?. voipi-ovod-io. B"totto - Ramffsa. velikega svečenika Primožič - A^^sra, etiopsk«?a kralia Aidineea očeta Krip*?»n-čič - p'- ter Po1?jn^r?eva - sveče^i^o. Di-Ho-rnt N»ff?t zbT~v"S^oniti, režiser pnv,aVec koreograf inž Go^vln. Pomožni rhor in «tat»stl ki so sodelovali pri uprizoritvi V^M^vo »Vrtn« naj 7nnr s z dvorom v ospredju parki ln glavnim trgom. Cests. 3« konča pri kraljevem dvorcu, ki stoji na vzvišeni planoti. Ce opazuješ Norvežana ali Norvežanko, dobiš v splošnem vtis, da imajo vsi dovolj časa in da jim je mnogo do tega, da uživajo radosti življenja. Novinarka pa pravi, da" ie vsekakor imela za pretiravanje, ko ji je neka Norvežanka rekla: »Vi b; ra li vedeli. kakšne smo norveške žene? Ej, kadimo "tt.--■ t ihibimp • Nu, — res e. da se -He'o v ptearnah pr Čne ob S ali 10 ■ v ; i e Kakor do 5. popoldn se r. kv: mi ne 'ju bi sedeči za mizo. Zelo .&-na obleko in rudi Norvežanke n ž jih ..»v na cesti le malo razi'kt'.vj: -i lejšlh g.'.-pa. Povsod vidiš diagaee-ne Krzr.čne plašče, negovane lase, izvrstne čevlje in mnogo lepotičja. Prebivalke Osla se rade pobahajo. s Pnrižankam; Ker so povprečno ljubke, nikakor ni neprijeten vtis. ki ga dobiš pri opazovanju Norvežank. V Oslv. je zdaj precej številna nemška kolonija, ki -e zelo drž skupaj in ima svo- Z.-C p je posebno življenje. Ustanovili so svoj Nemški dom. kjer se redno shajajo. Poročevalka pravi, da je oprema Nemškega doma zelo udobna Ln da lahko gostje v posameznih sobanah jedo, pušlio. Citajo, mu-zicirajo in se za -avajo z raznim, igrami. Poleg parlamenta je tudi posebna nemška trgovina, kjer lahko kupujejo razne potrebščine in kjer nimajo težav z jezikom. V ostalem pa je na vsem Norveškem uveden isti s.stem nakaznic, kakor v Nem-čiji. Krasna je okolica Osla. Vsako soboto popoldne hite smučarji in smučarke v svoje smučarske domove in čez nedeljo veselo uganjajo iimsk. spert. Nemci irna-jo svojo posebno smu arsko kočo, ka: .o> se popeljejo vsako soboto kmalu p. pol i ne z avtobusom Vožnja traja pičli dve uri, pot drži skozi easnožen gozd Nikol. nisem slutila, pravi poročevalka. aa je lahko zimsk. gozd tako pestre barvit To je kakor razodetje, sneg se blešči sinje, rožnato, zlatilasto al. ledeno zeleno, r.ai vsem pa se bori sinje nebo, ua si lepšega lie moreš imsiiii V smučarski koči je imenitno leseno pohištvo, vel kanska peč, ci-nasti krožniki, .epe. svetilke. Kakih 30 gostov lahko nap- e zavetja in malokdaj je kak prostor pra-.en. Ob pol 11. zvečer nastopi po vseh kočah nočni mir in zjutraj ob pol 10. je -roba vstatn Kuhinja je skupna. Vsekakor je nedeljski deiopust na Norveškem d-agofteno razvedrilo V -soboto dopor.ne vidiš, kako hite smučarji in smučarke p poinoma opremljeni v pisarne, da ianko takoj ..c začetku delopu-sta pohitijo v '--:sko prroao. Izpočetka že nekoliko ču iiš, vendar brž sp znaš, da je tako prav u po sebi umevno. Mraz je bii ur. »šnjo zimo kar medvedji. liilo se e tr. p r-mo c-oieč Konec DucefevI B*5am Vrednost dmš* je ri^aSalr lir i _ Ljubljana. 20 februarja Pnhodnja številk-. odredbenega isfa GILL.a ho objavila 4'edeč čianek D,JC*'-v vi Bel'.:* i: M.adi k star •-. 1 vts» prebiva^tvo Ljur-ijnnske f-oki j<;i:j« :* ro tovo večkra- rita!" \ dnevnikih č*: r.Ki-Ducejev: Befani in fDCOVO n: nnatrtl? te natltucije ze več Kot brezpomemben zu-•ianji aparat Takoj 'im rame povedati -ia je nna fa-ah da sp no;ie :zr i.* ,it»* pc ZilUl.Sll « "'iT p<»p r--.-ti, -iti^tiem r o-i i«- \ skrni'i n' e ticKipiran »nili -t: 'irr i f >' :r. -m 1 j- e »sra značaja t^-i-m. stare?, in ihi- cm -.•ve i «f'atl v fit.A!3t;; •■st ir.»aJ< ;n ro< 7 nent n . ^ori: i.) k*4 rud ntf-*:! i:st:čr.i. Eetan.i Ducereva Bffan a zasn »vana v j -lalnem smislu c 'tike Vjen cilj je isoda mi iakion :a »3 n: same zunar "ibrazom mračr.v-sr jsebnest:. ni m ogl« ni revci.iciij kier vse v čudovitih barvah upanja Pr-p-isTi' je moram mesto bob r^sničn- r. 00:' »: -si ni ustanovi k: ne •-•«t'-.pa samo v hi.*e nfe možnih temveč -?tcp; med narod -•! tj<>-sluša prosfčv ' moraim. .n gmotno oomoč tistim otrokom, k- ;ir. usoda ni namenila artKC živ;jenje Tiso«* :n tis«>č je dvužm kj so -•«ak- e • -ip^^n® D'j«-e itste ta:i:»»n*ke skrbi -»a nujiK :vt»-t.p -•-..:•.*h tružii r pr.n.' ii jib -ou e na stotine ie?;pn-h mr. -ž.c ije ir vol- uvfmeir - 7 p 5,,r.. m d-^ke i ni mi a?. la so po eleganci vštric j jetna, toda r ,:once\ se d<* eten pa ie vei ja Ln sc vrtni", io kočti. Viek, ,:or ie zima n 2Sepr> ki pogosto vleče od mor-o mescu. Človeka pie.4 ne jLioij nepr.-.^ani znsjo eioveka polo-lažiti: ;Le počakajte, da pi-k.c pomlad in poletje. — tak:;,t je pri nas ču 1 o rito lepo. Nikdar več ne boste hoteli ou tov.-!« — To so ljubeznive bt-sede, Ivi s' i ■ sikuo ne (jo dal dvakrat eči. sedanji vojni pridobljenih dežel. Žito nekateri madžarski aidje še vedno igrajo gospode Hrvatska Je razčistila Takoj z usf anovitvijo N-zavLsne država Krvatsk" so bili : "^' zeti -.krepi preti z x>d< ščitile pred nra- ... -.a m.i y -v. knjige m gra. 1. v-s- -.. it- r:m stvorom v i. ulijan. x;ik.)T v vseh /ečjin c. i- iv 'e vl» pt skrbni pr'pra_ In r. januarja razdeljevanje dar t v :■ '...v. t\ z ot> :ifU ir. cevPi R ^e- : :■« -<- }.»;)<• ist^č.tsn, \ treh !azliA?:ih mesta I« navzočnosti najvišjth ci~ •r .-.k.; zast ; nikov ir sicer na "A' i p. -ii.itv. z» organizirane v :> p-k ■ 1 i'nsk ^a Dopolavora na r»i\ 'p' K-- " '■ za dek.i"^ k: niso vpisani v (»ill.. V l'un-bilo irijenih 2C0 zavojev z ; i'ili ,r 860 parov čevljev V Kočevju 1200 zavojev z oblačili in 120 parov ^ev_ Hev v fr^omPu 1271 zavojev z oblačili n 70" par -v čevijvv v Novem mestu i 152 zavojev » >hlačili in 395 parov čevljev, v I---.it" ian k- okviri 2134 zavojev z oblatili m 90 parov čevljev v Lne^tcu rje 250 1 pv z ebiačilš in 129 parov če- !-' Skup'; . bilo oh Varovalih 'orr- 418 trok z skupne stroš cr- 580 rtoo lir U'>da_ :p bil- nad;- if 1500 trok e-• i* k;h orgamza«. ljah s 0u» «ra->n stroškov Povsod le razdeljvvanip r»ot<*k'r oP "io-- ,zi! h .<-•♦»»-- i:P p .'r^n n ;,?r 'k k* -' nil; nv-i žni Dm«--* >j * '-r^T očvt v»k ;un 7ni sp )p ml. zahv^i.: sa sprejet/ :;.vl.i r^l ko vpselja m> 01 le .r":»i -i tn- k < i»n 'p hfls • r.v ■'■ • ■ :- krb z iziučiiviii ti. . ; . i darov Po omenjenem zakonu morajo 2idje k1 so spremenili svoja imena, prevzeti sp?t stal a. V skladu s temi zakonskimi določili "ie bilo očiščeno židovstva v.-e javno življenje. Pch.1 kontrolo je tvi •T ***5 e za rešitev tega vprašanja. Ustanovljena je bila židovska centrala, kateri morajo prizadeti do 20. t. m. izročiti izpolnjene vprašalne pole. K popisu so zavezani vsi. ki imajo vsaj enega starih očeto\- Žida. Z ustanovitvijo židovske, centrale so bile ukinjene tudi vse židovske občine. S tem je bila v Rumunlji ustvarjena končna podlaga za rešitev židovskega vpi ašanja m oktebrna lanskega leta je bi! Radu Lecci poverjen z osnutkom rasnega zakona, ki naj bi se naslanjal na niirnber-ške zakone. Prvi v protižidovski zakonodaji je bil zakon z dne 9. avgusta 1940. Pokazalo pa se je, da ni popoln in mu je zato sledil 4. oktobra istega leta nov zakon. ki je urejal praktično stran za razlastitev židovskih posestev. V teku razvoja •v sledil zakon od 16. novembra 1940., ki je uvode: rumunizacijo obratov 17. decembra. Na slednjega leta je rumunski državna ravni osnovi in vključujeta tudi krščene Žide. M- .'-om je rešitev židovskega vprašanja tudi v praktičnem izvrševanju židovske zakonodaje storila velik korak naprej. Rimiimizaciia gospodarskega življenja. je biia izvršena v polnem obsegu. V Bukarešti smejo Žid je samo ob določenem času na trg. Kratko in malo židovski vpliv, Id je bii v tej deželi izredno močen, je popolnoma odstranjen. Kako upravičeni so bili energični ukrepi proti Židom, se vidi čudi iz tega. da je bilo od 258.000 uradnikov. zaposlenih v različnih rumunskih podjetjih. celih 173.000 zidov, židovski delež tiv" z.z čela V pogledu iiu število Ziacv je bilii Bolgarija nekoliko srečnejša, i:01 jih je uneia v stalili mejah same 50.0^0 S r-rikobitvijo novega ozemlja lahko računamo da se jc število Zidov pomnožilo še za nekaj tisoč Samo v Skopliu je živelo 300o Židov. V Bolgariji nas<'jeni Zidje so v €»d odstotnih španjolci. K'jul> razmeroma majhnemu š > -vilu pa so si žldje tudi v Bolgariji pridobili gospoda j ske nadmoč. Povprečni doho-dei;. Žida je znašai 2'5.000 levov, medtem ko je dohodek Bot->-ira zn 'šal 100t> ievov. V trgovini so bili >.:dje zasU.pani s 56 odstotki, v vele trgov-m celo z 80 odstotki. V Bolgariji je š' pred Izidom prot'židovskih zakonov pokt -nila borbo proti Zidov-stvu Rodna zaščita, šele 23 januarja lanskega leta je izgi 1 prvi zakon za zaščito naroda pro'i tajnim ln mednarodnim zvezam in v juliju istega leta zakon o obdavčenju židovskega premoženja. Po tem zakonu so bila prem. ženia do treh milijonov levov obdavčena ?. 20 o-lstotki in premoženja nad tri milijone .s 25 odstotki. Končno jp sledi! še zakon o razlastitvi židovskih posestev v k< r'st kmetijskega ministrstva. S protiž.idovsklml zakoni je bilo židovstvo Izločeno tudi iz politlčnvga. ln kultmnega življenja. Odvzeta ie bila vsem volilna pravica, vsakdo ie moral spremeniti protipra-vilno prilaščeno bolgarsko ime in nam^stu častne vojaške službe je bila uvedena za Žide delovna obveznost. Tožka rešitev 223 Madžarskem Najbolj komplicirano se je izkazalo židovsko vpiašanje na Madžarskem. Edini grof Štefan Szechenjd je že v 40 letih prejšnjega stoletja videl židovsko ne vara ost v vsej njeni veličini. Res je sledila 1. 15G7 emancipacija Židov, toda dve generaciji pozneje. leta 1838.. je bila madžarska državna uprava primorana izdati prvi zakon proti Židom, ki so se na vseh področjih dnevnega življenja prevladujoče vgnpzdili Temu zakonu je v kratkem sledil drugi, ki je uvaja! celo vrsto omejitev za Žide medtem ko je odločilen korak v židovskem vprašanju bi! šele tretji zakon iz j>oletja 1941, ki obravnava židovstvo na rasni osn,ovi. Kot posledica tega zakona so bili aretirani številni žldje zaradi oskrumbe rase. Dosledne izvajanje protižidovskih zakonov pa je že iz l&ga razloga težko, ker živi na Madžarskem daleč preko enega milijona Zidov, ne računajoč prirastek iz v bivši Jugoslaviji Z:-' deževalo in je bilo piecej hladno Za pijači so se sicer zmotah iz bube pa so sproti poginili. Zato je bilo 1941 ieta manj črvivo sadje Črvi se zabubijo v debla in debelejše veje in jih nobena zima ne uniči. Vsak zaveden sadjar naj bi se fcr-gal za zdravje sadnega drevja, ker je ie - d : dra-vega drevja odvisen dober pride!-k S;aij<». iahito donaša lepe dohodke, če je zdravo iu sposobno za kupčijo. Za kakovost sadja pa je odgovoren sadjar sam. Prva in najvažnejša njegova naloga bodi. ca sadno drevje temeljito osnaži in oškropi ali vsaj maže deblo in debelejše veje z Ar-boiinom. Zatrl bo na ta način poleg zavija-. tudi druge škodljivce. Lepo je gospodarstvo, ki je z lepim zdrami sadnim drevjem okrašeno. Korist, ki jo imamo od njega, pa globoko odtehta trud zatiranju sadnih škodljivcev. Frane B.isfdc .'anezek je bil z <:čatom v muzeju. Tam . ioei kip. iij je pietist^v ijai Zmago ••. •Kako to. da predstavlja zmago n-.^o žen 'ka. je vprašal. To boš razumel šele tedaj, ko se boš Po:-'.čil. r je vzuihnil oče. IM! Kaci- malo bolje pozna Japonsko, se ne more Ou-.liti ne predrzni vojni napovedi naj-bogutejšim silam na svetu, ne bliskovito doseženim zmagam. Toda te zmage niso samo sad herojstva njenih sinov, temveč tudi skrbne priprave. Za J aponsko ni b lo vprašanja orožja, n.an.clje, letal, oklopnic in še manj herojskega duha njenih vojakov; kočljivo je b lo vp. aoanj-i. kako urediti gospodarstvo revne in praob Ju..ene države, aa bi mogla vzdržali ti i c in mogoče dolgo borbe. Zagotoviti je bilo treba vojski in civilnemu prebivalstvu zadovoljivo količino riža, rib in čaia. ti: oi aj o ■ - i zi'-v: Japonec ž.-.a s pc-stjo riža na dan « včash zadostuje tt.di manj. Japonca sc rodovitni Prebivalstvo japonskega ot -ja -uaraste ?koraj za milijon duš na leto. Zato mor a j.- sorazmerno naraščati tudi »pest; nža en a.-no ne more naraščati plodna, jemlje. Tu je tieba iskati pravi vzrok njih . ./nost:. Vprašanje »potrebnega prostora« mora torej Japonska reševati na način kakor ga zla j rešuje. Doslej je država napela vso sile, da bi dosegla gospodarsko neodvisnost. Prehranjevalno avtarkijo so druga za drugo vod le mnoge vlade, vse prej ko demokratično Predolgo bi bilo govoriti o težkih tehničnih vprašanjih in drugih ovirah in težkočah. preden je načrt da! sedanje zadovoljive sadove japonskega pri Jelka riža. Na Japonskem je obdelana prav vsaka peci rodovitne zemlje. Pazniki železniških prelazov obdelajo celo tisti košček zemlje med tračnicami.. . Kmet, k-; nikdar ne počiva in si ne želi drugega, kakor riž za.se in za svojo družino, obdela od veleposestnikov najeto zemljo okrog in okrog hiše, da ostane samo pol metra neobdelanega pred pragom. Niti eno zrno riža ne uide na izornikom in vladnim skladiščem in vlada mu določa tako ceno, da je dostopen tudi najrevnejšim. Ob misli na iziedno nizke japonske plače se nam zapadnjakom zdi raven japonskega življenja n.zka. Res je. Toda prav ta aizka življenjska raven je omogočila Japoncem orjaške zmage v industrijski proizvodnji in zunanj. trgovini in je olajšala ž vi jen je med mnogimi težavami zaradi premajhne domovine. Japonec je zmeren po naravi in potrebi; zadostuje- mu. kar pridela, in če mu ne zadostuje, nareli, da mu zadostuje. To sc črte japonskega značaja, ki ga zapadnjaki ne bodo mogli nikdar razumeti. Povsem razumljivo pa je, da delavee Osake in Kobe n« more imeti istih zahtev, kakor delavec Manchestra aH Detrofta.... Kaj torej jedo Japonci? Vprašajte onega ki je bil na Japonskem in je bil po znaru japonski gostoljubnosti povabljen na .»obredno« kosilo. Povelal vam bo, da Japonci stoje, ali bolje rečeno: čepijo na tleh ob mizi dolge ure, jedoč dvajset različnih jedi. Toda taka kosila so sestavljena iz ne-navalno malih obrokov malo juhe, v kater. plava ribje oko, ocvrta ribica, surova ribica, mehak bambus, prekuhan riž in še kakšna za nas nerazumljiva malenkost. Ce zmanjšate število obrokov, si lahko predstavljate, kaj je navaden delavec. Iz vrečice ali iz svilenega robca, ki ga ima tudi najbednejši Japonec, vzame leseno ali porcelanasto posodico. V njej je kepica kuhanega riža; v drugi posodic; pa ima malo sojinega olja in surovo ali ocvrto ribo. ki si jo je kupil v ribji kuhinji za kak sen. In če ima kaj več denarja si nabavi še ko-| renino daikor.a, nekakšne čebule, ki povzroča solzenje. Na ta način 3j pripravi dva obroka jedi; čez dan pa, če mu denarno stanje omogoči ali pa če mu kdo ponudi, jx>pije neznatno skle .ico plehkega zelenega caja. V veljavi je še star običaj, po katerem nudi gospodar svojim služabnikom čaj -n slaščice ob treh popoldne: zelen čaj in slaščice iz riža in rib Siašeice iz r.ževe moke ponujajo dušam prednikov, slaščice iz fi-žolove moke v aabojčkih pa pr jateljem in gostom. Japonski otroci porabi je nekaj se-nov za sembsje, za. najraaličnejše oblike slaščic iz fine riževe moke, ki jih kuho v. v nenadomestlj vi sojini moki. Kakor vidimo so glavna hranila riž, soja. čaj in ribe. Meso je samo za zapadnjake in za kuhanje v izjemnih primerih. Suki-yakj iz perutnine ali teletine je redka in izborila jed s surovini jajcem. Kruh jedo zapadnjaki in Japonci, kadar gredo v evropske restavracije. V Tokiju je, kolikor so še spominjam, pekel kruh n >žak iz Gai._ cije, k; živi v japonski prestolnici od rusko-japonske vojne dalje. B.i je carski vojak m so ga Japonci ujeli v Port Arturju... Riž( soja. čaj in ribe — brez teh štirih temeljnih hrani: ni živ.jenja Riž nadomešča kruh, juho in našo moko; ribe zavzemajo mesto našega mesa in zlasti naše perutnine Vprašanje prehrane je torej na Japon-skprn zelo poenostavljeno. Ce je bil riž zagotovljen od japonskega cleia in je danes prištet še tajski in :rdolinski riž. je Previdnost, k; japonsk m t ,-kom ni da a ..st g : -»ar e sodobnemu življenju potrebno, v veliki meri pre.--':;. bela drugo temeljno hranilo: ribe Znan« je, -..:•> so morja ki obkrožajo Japons"kc in Rume-mo morje, kakor tudi jezera m reke prepolne rib. . Toda ribolov ni samo zaposlitev obmorskih prebivalcev, ki se vsak večer vračajo k obali s svojimi, pod težo tunov «Ji sardin skoraj tonečimi sampani. marveč je postal prebujna industr.ja vsakovrstnih ribjih konzerv. Ogromne ko';člne rib gredo takoj ra trg, del jih gre v zabojčke, preostale pa doma konzervirajo za dolge mesece. Prciz-volnjc rib je tolikšna, da dopušča izvoz in kopičenje rezerv. Sveže ribe, suhe ribe. ribe v zabojih, ribe ocvrte v sojinem olju, ribje slaščice, čini in rdeči kai.ak, ostrige, lupinarji, morski sadovi algera juho — vse to se kopiči v tok jskih trgovinah. Vonj po ribali vas sprejme v Nag.-sakijit, ko se izkrcate. Sledi vam v jeJilnem vagonu, v hotelu, po cestah v podzemski železnici. Na obali Boshu, nedaleč od Tekija. so nt številni zaboj, z milijoni ir. m.lij-t-nl na scncu se svšečih in svetlečih se sa.d.n Japonske obale se zdijo, i:c da. bi cile obdane s srebrnim pasom sušečih se lab. Zdaj pa zdaj se oglase preproste trobente, s katerimi kl.čejo ribiče v zbor — opažene sc bile saidir.e. Sampani naglo odplovejo in se kn.alu potem v.nejo težko obložen: z dragoceno hrano. Jap ;-.5-k - - more to ej brezskrbno voje-vuii. Iz zemlje Je ž- i7.ci paia polovice tistega. >:ar pouv-buje: riž. iz morja pa pri-joo v a nago p lo-ico: ribe. Njen pohod v Azijo se Je koniaj pričel, toda pričel se je orez velikih ?k -bi. in neKega dne, ki ni ■aier. -jo mogje- faponska uživati sad ssvo-jega vel kega pož: tvovanja« in si bo mogla oupociti po silnem napora Eurico Rizzint Sbacvitc zazzčmno! Kaj je materija Duh ln su™ materija, sta obe glavni sili, ki ob v, jjeta to, kar občutimo kot svet, pri čemer imamo v mislih vso ve-soljnost, kolikor je moremo dojeti z nagimi instrumenti V tem svetu ima materija dozdevno glavno ulogo. kajti vse more učinkovati in očitovati se samo ž njeno pomočjo. Duh vpliva le skozi snov, nobena misel se ne more uresničiti, ne da bi razgibala snov. Z materijo ki nas obdaja, smo si tako domači, da smatramo srak, tla z zemljo in kameninami, vsakdanje potrebščine, dom. ki nam daje zavetje, snovi, ki so nam v hrano, za naj-boli bistvene oblike vse materije Toda ali Je ta materija, ki je dala ime celemu svetovnemu naziranju. materializmu. v resnici najbolj bistvena oblika pojavov? Odgovor na to vprašanje nas vodi do posled-kov, ki nam dado misliti. V Šoli srno se učili, da je zemlja ohlajeno nebesno telo, ki ima v svoji notranjosti sicer še nekaj lastne toplote, a je na svoji površini že davno strjeno in more zavoljo svojih fizikalnih pogojev nudit: bitjem možnost življenja. Na zemeljski površini se temperature gibljejo v skromnih mejah okrog vodnega ledišča. Voda je edina kemična spojina, ki jo nahajamo običajno v vseh treh trdotnih stopnjah, trdo kot led. tekočo kot vodo in plinasto kot paro. Vse drugo, če izvzamemo redke snovi, kakor lavo. se nam kaže samo v eni trdotni obliki. Strjeno živo srebro ali tekoči asfalt spadata za nas n. pr. med nenavadne izjeme. Kamen ali kovina sta v naravi vedno trda. kisik je plinast, petrolej tekcčinast. Tako poznamo materijo na zemeljski površini in podobno bo tudi s stanjem materije na drugih planetih, ki so prav tako ohlajena nebesna telesa. Bistveno drugače je z materijo na soncu. Naša temperaturni merila prilas« c!oh :e kak no-men in če ga ima v čem jc neki? Pisec pravi da je slovstvo imelo v zgodovini madžarskega naroda vedno važno vlogo, ker je bilo tisti činitelj. ki jc s svojimi najvažneišim: doli vzbujal samozavest vodii k samos-poznanju in u\. cval življenj- sko silo. To vloflo pa je imelo samo tedaj, če jc nudilo narodni duši umetniško verno zrcalo. Poudarek ie v besedi: u m e t n i-š k o. zakaj pisatelj ne fotografira, marveč oblikuje bistvene, najznačilnejše s-tvari v enotno sl k<>. Slovstvo ni nič drugega nego umetni.""ki prikaz človeškega življenja Ta prikaz zajema iz resničnega življenja samo surovo grr.divo. ki na ga pisatelj v sehi preoblikuje in mu daje življenje nove stvaritve Tako nastajajo iz v.irovc snovi o resničnosti umetniške realnosti večm-ga pomena. Na Madžarskem je sedaj vedno znova pereč spor o tem. kaj nai pisatelj p;šc Nekateri — pravi — ne morejo dovolj glasno zahtevati da bodi pisatelj ljudski socialen da naj se bavi z odločilnimi socialnimi vprašanji sodobnosti. Drugi ptv.»rjati umetniško dognane in ' nazorne podobe. Pisatelji so upravičeni in ' dolžni da to vrtinčasto sedanjost ustavijo 1 in vzamejo iz nje vse kar hočejo rn kar potrebujejo za svoje umetniške prikaze da-1 našnjega življenja. Prj tem pa imajo tudi j zadostno svobodo in vse možnosti, da posežejo nazaj v preteklost dalje, da izbirajo ; gradivo iz življenja vseh ljudskih slojev in i sv pri tem niti ne ozirajo na položaj in po-i trebe tesno pojmovane sodobnosti, marveč j ostajajo glasniki večnega v čl«■veku in v I življenju — tega kar sega nad vsako dobo j pa naj bo sc tako viharna revolucionarna in odločilna. Pisatelj imej pač vso tako svobodo. vendar tudi najvišjo disciplino ki mu jo na'aga že samo delo s svojimi kvalitetnimi zahtevami. Literatura, kakršno potrebuje in zahteva danes narod, bodi eniraz njegovega življe-n;a. odsev njegove du«; a povzdign*en nad bežne in nedoločne trenutke ki iih m;"ra gledati pisatelj z višjega stališča da vidi tudi to. kar je bilG nred njimi m kar utegne biti za njimi. V tem povzdigujoče m. tolažilnem in energije izžareva jočem učnku je tudi danes poganstvo !ite-ature. Ona mora še vedno nuditi ljudstvu zrcalo ?asa in življenja trnla tMo zrcalo v katerem se lahko ugled-a g!ob';e in ostreje ter do življa samega sebe. ^oor za »ljudsko« ali »umetniško« literaturo ostaja potemtakem, sklepa madžarski pisec glede na primer ma-džaT^ke literature v nujnem območju umetniškega izživljanja in v iskanju tiste cel<"t-nevsti. ki jo narod v svojetr boiu potrebuje. Ne gre potemtakem za propagando te ali one tendence smeri socia nih interesov — marveč za spoznavanje in obravnavanje celotnega nad čas in njegove trenutne potrebe povzdiguiočega življenja k: ea narod hoče in mora živeti Večno socialno večno ljudsko. večno človeško — to je tisto, čemur »lužj slovstvo z največjim pridem*. @€r&n vzročil za četrt milijona škode. — Iz Ber-gama pa poročajo, aa je v tamošnji okolic, začelo goreti v kolonski hiši., ki je lasi Juiie Cattaneo. Delo gasilcev je bilo zaradi pomanjkanja vode precej otežkočeno. P.ameni so uničili velik del poslopja ter mnogo opreme :n orodja, tako da se škoda računa na 200.000 lir. * Pridelek sladkorne pese v srednji ln južni Italiji. Poročali smo že o tem, da Je ministrstvo za poljedelstvo gozdove v prizadevanju za dosego čim večje domače proizvodnje razpisalo nagrado 10 lir za vsak stot sladkorne pese, ki ga bodo kmetje iz srednje in južne Italije z novo letino dostavili sladkornim tvornicam in de-stiierijam. Listi poudarjajo, da je gojitev sladkorne pese priporočljiva zlasti v on,h predeiih, ki so bil. nedavno osušeni, ker mnogo pnpomore izboljšanju zemlje. Razume da od kraja pridelek v srednji m južni Italiji ne bo mogel biti tako izdaten kakor na primer v Padski n žini, kjer pridelajo po 250 do 300 stotov pese na hektar, s smotrnim gospodarstvom pa bodo dosežen; zmerom zadovoljivejši uspehi. * Itaiija ima dovolj tobaka. Vojna, ki je mnoge evropske dežele odrezala od uvoza, je povzročila tudi občutno pomanjkanje touaka na eViOpdkem tržišču. Evropske države so bile na ta način prikrajšane za okrog 120.000 ton tobaka na leto m to ruzhiio si priZ-ic.evajO obui z raznimi go-sp:darskimi in upravnimi ukrepi. Prvo načelo je, da skuša vsaka država v čim večji meri izkoristiti možnosti lastnega tobačnega pridelka. Glavni eviopski proizvajalci tobaka sQ Bo.gari.,a, Grčija in Turči„a ki ga pridelajo 130.000 do 140.000 ton na leto. Znatna pridelovalka tobaKa pa je tud' Italija, katere proizvodnja dosega 42.00J ton na ieto. tako da krije lastne potrebe. Nemčija pridela okrog 60.000 ton tobaka na leto, Francija 38.000. ostale ju-žnooviop-ke države pa nad 40 000 ton. tako da znaša celotna evropska proizvodnja 310 000 ton na leto. Tobak spada med tiste vrste blaga, po katerih v vojni povpraševanje najbolj naraste, zato je razumljiva pozornost, s katero si skušaj0 države zagotoviti zadostno količino -božje tra-vice«, * 86 novih električnih lokomotiv za državne železnice. Elektrotehnična tvornica Ansaldo, ki je italijanskim državnim železnicam že zadnja leta dobavila lepo število električnih lokomotiv, je pred kratkim izdelala 86 novih električnih lokomotiv, ki so najhitrejše in najmočnejše, kar jih je bilo doslej izdelanih v Italiji. Te lokomotive razvijajo 4000 konjskih sil na uro, tehtajo po 135 ton in so sposobne težke potniške vlake premikati s hitrostjo 130 km na uro. — Ista tvornica je izdelala za državne železnice še 40 manjših elektromotorjev, ki prav tako lahko razvijajo brzino 130 km na uro. * Ustanovitev SindiKata gostinske stroke. V torek je bil ustanovni občni zbor Sindikata gostinske stroke, člani so po večini kvalificirani natakarji in natakarice, ki so bili že prej organizirani, kar se je videlo iz velike udeležbe na občnem zboru. Izvoljen je bil 6 članski odbor s predsednikom Tovornikom Ivanom na čelu. Odbor traja 3 leta p0 novih pravilih Pokrajinske delavske zveze. Iz poročil na občnem zboru o dosedanjem delu je bilo videti, da je Sindikat že do sedaj opravil veliko delo. Dosežene so bile minimalne mezde za gostinsko osebje, zaščita kvalificiranih moči, posredovalni odbor itd. V >wloče se namerava skleniti kolektivna pogodba, poskrbeti za obvezno obiskovanje gostinske šole, uvedbo pomočničkih izpitov, skrbeti, da bodg v obratih I. in n. kategorije zaposleni le kvalificirani uslužbenci, kakor tudi da se bo določena obvezna napitnina povsod izvajala. * Nemška filmska gledaKška družba ustanovi jena. V zvezi z raznimi novimi or-ganizatoričnimi ukrepi v nemškem filmskem gospodarstvu je bila zdaj ustanovljena posebna nemška državna filmska gledališka družba. Ta družba z omejenim jamstvom bo poslej vodila velika in pomembna filmska gledališča v vsej Nemčiji, v kolikor je vodstvo takih gledališč po_ trebno iz kulturnih ali reprezentančnih vzrokov. Novo družbo vodita dr. Quadt in ravnatelj Maks Witt Obenem je predsednik državne filmske zbornice uredil poslovanje ostalih kinematografov po socialnih vidikih. To se pravi, da bodo poslej vodili kinematografe tisti, ki so k temu najbolj upravičeni. Pri oddaji norih kinematogra- fov bodo upoštevani r prvi vrsti bojevniki. * 10 milijonov ovac v Italiji. Po najnovejših statističnih podatkih ^ v Italiji našteli nad 10 milijonov ovac, ki pripadajo 568.000 rejcem. Ker je po zadnjem štetju nad 4 milijone kmetijskih obratov v Ita- • liji, kaže račun, da se samo 13.3 odstotka I kmečkiii posestev bavi z rejo te važne, dra-! gocene drobnice. V sreunjl Italiji se z ov-! ejerejo ukvarja 21.4 o sto.Ka kmetij, v južni Italiji znaša odstotek 18, severna ln pa otoška Italija pa izkazujeta 9.4 odstotke. Vsem pokrajinam na čelu so Abrucl, kjer se z ovčjerejo bavi 42 odstotkov vseh kmetij, na zadnjeit mestu pa je Sicilija, ki izkazuje samo 5.5 odstotka. * 4000 steklenic konjaka za vojake na ruski fronti. Italijanske tvrdke so poveljstvu italijanskega ekspedlcijskega zbora v | Rusiji poklonile 4000 steklen-c konjaka za vojake na fronti. Propagandni urad generalnega štaba je tvidkam v imenu vojakov izrekel toplo zahvalo. * Povijanje davka na luksuzne pse. Od 1. januarja dalje velja novi davek na luksuzne pse, ki znaša za pse prve kategorije 300, druge kategorije 50, tretje pa 15 lir na leto. Poleg te izredne davščine morajo lastniki psov plačati tudi ostale predpisane pristojbine. * Razstava koles in motociklov v TuHna. Kljub vojnem času. ki takšnim prireditvam niso naklonjeni, bo v Tur_nu od 14. do 22. marca — 17. po številu — razstava koles in motocklov. Razstava, ki bo zasedla dvorane v palači likovnih umetnosti na Valentinu, bo tehnikom, športnikom in amaterjem nulila bogato izbiro koles, motociklov, tovornih motornih voz, njihovih sestavnih delov ter obleke in opreme za vozače. Hkratu z razstavo bo tudi vrsta pomembnih športnih prire lite v, med njimi velika kolesarska tekma dne 15. marca. * Sreča v nesreči. V, neki vasi v okolici Boiogne se je pod težo snega, ki je padel I zadnje dni, porušila streha hiše, v kateri ' prebiva družina kmeta Angela Mulenn.ja. j Težko ogrodje je tri prebivalce hiše poko-, palo pred seboj, vendar pa so jih po krat-i kem naporu rešili žive in zdrave. Ker Je nad vrati izbe visela neka sveta podoba, ki je v hiši od nekdaj v velikih časteh, ln je prav tako ostala nedotaknjena, si ljudstvo razlaga, da so bili vsi trije rešeni po čudežu. * Spet žrtev ogljikovega dvokisa. V eno izmed turinskih bolnic so nezavestnega pripeljali Giovannija Grattinija. V neki mehanični delavnici se je hotel pogreti, pa se je preveč približal k peči, iz katere je uhajal ogljikov dvokis. tZ LJUBLJANE n— Ob groba prof. Leona Eržena. Ob številni udeležbi njegovih stanovskih tovarišev, dijaštva ter prijateljev in znancev so danes popoldne pri Sv. Križu za-grebli pozemske ostanke prof. Leona Eržena, ki je po kratkem trpljenju umrl, star komaj 38 let. Pokojnik je bil sin znanega, uglednega lingvista dr. Roberta Eržena tn se je po končani gimnaziji tudi sam posvetil jezikoslovju, študiral je nemški in italijanski jezik na naš? univerzi, nato pa je služboval po raznih mestih na jugu. Poučeval je na gimnazijah v Prištini, v Koreniti v Liki in Virovitici, nakar je bil premeščen v Maribor, kjer je ostal do razsula bivše monarhije. Po povratku v domače mesto je bil imenovan za profesorja na naši trgovski akademiji. Pred dobrim tednom je iznenada obolel, — napadla ga je za vratna, pljučnica. Takoj eo ga prepeljali v bolnico, kjer ao mu zdravniki naklonili vso pozornost, a vendar je ostalo njihovo prizadevanje zaman. Po kratkem trpljenju Je podlegel. — Pokojni prof. Leon Eržen je bil miren, tih, plemenit človek, ki je sam zase živel svojemu delu, prav zato pa ga je vzljubil vsakdo, ki ga je spoznal. Naš profesorski stan je £ nJim Izgubil vzornega tovariša, naša mladina pa skrbnega, dobrega učitelja. Prof. Leonu Ert »nu bomo ohranili blag spomin, njegovim roditeljem pa izrekamo iskreno sožalje. u— Izreden umetniški užitek nam bo nudil koncert našega novega komornega orkestra, ki je pod umetniškim vodstvom violinskega virtuoza Karla Rupla. Z največjim zanimanjem spremlja naše koncert no občinstvo ta dogodek v našem glasbenem življenju. Komorni orkester šteje 16 j članov in sicer 5 prvih violinistov, po S i druge violiniste, violiste in čeliste, 1 kontrabas ln klavir. Solista ▼ orkestru sta Leon Pfeifer in Albert Dermelj. Na 'eni prvem koncertu bo sodelovala sopranistka operna pevka Valerija Hevbalova. Na spo- redu ao dela Vivaldija, Schumanna, šker-' janca, Faureja in Bacha. Koncert bo v ponedeljek 23. t m. ob •/« 7. zvečer v veliki Filharmonični dvorani. Opozarjamo, da ostanejo vstopnice, ki ao bile kupljene za prvo nameravano Izvedbo dne 9. t. m., v veljavi. Občinstvo vabimo na ta koncert. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Koncert čelteta N. Bruneluja. V petek 27. t m. bo koncertiral prvič v Ljubljani znameniti čelist Nerio BrunelU. Umetnik spada v vrsto najodličnejših italijanskih čelistov, ki uživa velik sloves v vsej srednji Evropi. Podrobni spored koncerta priobčimo jutri. Danes pa že opozarjamo na nastop umetnika, ki bo v veiiiii Filhar-monični dvorani točno ob '<7. uri zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice od ponedeljka, dne 23. t. m. dalje. Samo še danes In jutri program številka 15 Sobota ob 18.30 Nedeljo ob 14.30, 16.30 in 18.30 VEiELl TEATER u— Preskrbite sl vstopnice po možnosti že v predprodaji, kajti v soboto in nedeljo bo prav gotovo veliko zanimanje za »Vess-11 teater«. Na sporedu je še zadnjič 15. program, ki je že pri vseh dosedanjih predstavah izredno ugajal občinstvu. Kdor ga še ni videl, naj pohiti. V soboto je predstava ob 18.30. v nedeljo pa so običajne tri predstave: ob 14.30, 16.30 ln 18.30. Na sporedu so skeči: V kavami. Po sili zdravnik (kjer žanje g. Jovanovič salve 9meha), Moški med seboj, revijska uoč. ka g. Bojana Adamiča, solo-nastop: 2ane lz Iblane. ln pevske točke i Nekoč ln danes in Postrežčki. Izvrstno zabava občinstvo tudi kratek /lože k o zračnem napadu — Konec večernih predstav je točno ob 20. uri, tako da je mogoče priti občinstvu še na zadnji tramvaj. — Predprodaja vstopnic v soboto Jd 10. do '413. in od 16. ure dalje, v nedeljo pa od 10. ure dopoldne neprekinjeno do večera. u— V pisarniških prostorih trgovinskega oddelka Pokrajinske delavske zveze (Delavske zbornice) bo v nedeljo, dne 22. februarja 1942 ob pol 10. občni zbor Sindikata brivsko-frizerske stroke. Ker so na dnevnem redu volitve novega odbora, vabimo vse delojemalce brivske in sorodnih strok, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. u— Samo Se danes »n Jutri bodo občinstvu na ogled umetnine bratov Vidmarjev v gornjih prostorih Obersnelove galerije na Gosposvetski cesti. Razstava bo v nedeljo 22. t. m. definitivno zaključena. Trideset novih del, ki sta jih umetnika razstavila, si je ogledalo res mnogo ljubiteljev likovne umetnosti in je razstava v vsakem pogledu uspela. Ogled od 9. do 12. in od 14. do 18. n— Mestno zdravniško dežurno slnžbo bo opravljal od sobote od 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni zdravnik dr. Logar Ivan, Cesta 29. oktobra 7, telefon 41-52. u— Založba gledališkega koledarčka prosi srečne dobitnike nagradnega tekmovanja, naj dvignejo dobitke v Operi. u— Premogov! ogorki (leš) so brezplačno na razpolago v centrali ljubljanske mestne elektrarne v Slomškovi ulici. Interesent si mora oskrbeti samo prevoz. n— Občni zbor društva železniških uradnikov bo 22. febr. 1942. ob 14.30 v prostorih »Sloge«, člani vljudno vabljeni. n— Nesreče. Dveletni posestnikov sin Janez Sega ia Velikih Lašč Je našel stekle-nlčico s tinkturo za kurja očesa in vsebino izpil. Tekočina mu je hudo ožgala usta in požiralnik, vendar upajo, da bo fantek okreval. Na cesti je padel in si zlomil desno nogo 44-letni delavec Ferdo Kern iz Ljubljane. Sprememba vremena je najbrže vzrok, da so zadnje dni pripeljali v bolnišnico nenavadno veliko število bolnikov. Samo v četrtek je bilo sprejetih 108 pacijen-tov, medtem ko jih navadno sprejmejo v bolnišnici le okoli 70 na dan. n— Na ribjem trgu je bilo včeraj precej živahno. Rib sicer ni bilo vseh vrst na izbiro, gospodinje pa so lahko nakupile pole-novke, ki so jo prodajali svežo po 28 lir kilogram, namočeno pa po 9.4 lire; lososa so prodajali po 32 lir kg. Od domačih rib so biie naprodaj le belice po 18 lir kg. !z Novega mesta n— Promet s nepremičninami. Tudi ▼ letošnjem letu vlada na zemljiški knjigi novomeškega okrajnega sodišča prav živahen promet, število prenosov ae je sicer zmanjšalo ln le od časa do časa je zabeležena kakšna pomembnejša posestna sprememba, zato pa ao dnevno na vrsti teviL-ni Izbrisi kmetskih dolgov Kmet danes mnogo lažje in bolje vnovčuje svoje pridelke ter Izrablja sedanjo dobro konjunkturo za plačevanje starih dolgov. V poslednjem času je zelo padla zadolžitev dolenjskih kmetov in dolenjske domačije so ponovno zadihale svobodneje. Pač pa je izne-nadiio letos izredno malo število izročilnih pogodb, ki so bile sicer vsa leta baš v predpustu prav številne. D očim je bilo lansko leto v predpustu vpisanih kar 80 izročilnih pogodb, jih ;e bilo letos komaj 30. Največja letošnja posestna izpremem-ba je bila izvršena v Radohi, kjer je zagrebška Zemaljska banka prodala gozdni upravi v Radohi znano tovarno pohištva in velike zraven tovarne ležeče komplekse zemljišča ter vsa zemllšča v občini Pri-bišje za 8,750.000 lir. Državni nrartnlški vodja Neef na Gorenjskem. Po svojih sestankih z uredništvom v Celovcu in Beljaku se je nemški državni uradniški vod a Neef pripeljal na Gorenjsko- V spremstvu koroškega pokrajinskega vodje in nekaterih sodelavcev je prispel pretekli torek v Kamnik. V poslopju okrožnega vodstva so ga pozdravili okrožni vodja Pilz. deželni svetnik dr. Dou. jak in okrožni uradniški vodja Anetshofer. Državni uradniški vodja se -'e posvetoval r vodilnimi možmi o uradniških zadevah. Id se tičejo kamniškega okrožja, nakar se je vrnil na Koroško. Nepotrebne vožnje ao nedopustne. Državni tajnik za tu'ski promet je oo Javil: Ker so brzovlaki stalno prenapolnjeni, jt treba nujno posvariti, da potovanja brez nujnega vzroka niso dopustna. Odredba, da se smejo na oddih peljati samo tisti, ki so si pridobili pravico do tega s svojim delom za vojskujočo se Nemčijo, velja slej ko prej. župani občin, kjer je razvit tujski promet, morajo pod strogim nadzorstvom skrbeti, da se bo ta naredba dosledno izvajala. Lastniki sob, ki ne bodo upoštevali teh določb, lahko pričakujejo ostre kazni na podlagi predpisov, ki so bil4 nedavno poostreni*, Prostor v tujskopro-metnih krajih in predvsem na železnici pripada vojakom in onim, ki so zaposleni pri vojaško važnem delu. Nepotrebne vožnje so na vsak način nedopustne. Tovarnar usnja pred posebnim sodiščem. V Celovcu je moral stopiti pred posebno sodišče 301etni dr. Fritz Neuner, nadomestni obratovodja usnjarne Krištofa Neuner-ja v Celovcu. Z njim se je moral zagovarjati 401etni Friderik Sommer, knjigovodja istega podjetja. Obtožena sta bila prestopka zoper odredbo o vojnem gospodarstvu. Višji državni tožilec je navedel v obširni obtoženci, da dr Fritz Neuner ▼ dobi od jeseni od leta 1931 do januarja 1941 ni priglasil 11.000 kosov podplatov in 15.632 kosov gornjega usnja. Knjigovodja je njegovo početje podpiral z napačnimi podatki na pristojnih mestih. Sodba sledi. Zastrupi jen je s plinom. Zadnji čas se je primerilo na Koroškem več nesreč s plinom. Zdaj poročajo o novi taki nesreči iz Celovca. lSletna gospodinjska pomočnica Ana Juvanova ni znala pravilno ravnati s plinsko pečico. Plin ji je uhajal in dekle se je zastrupilo. Reševalci so nezavestno prepeljali v deželno bolnišnico. Pomoč ni bila prepozna, poizkusi za vrnitev v življenje so bili uspešni. Iz Metlike — »Izdaja pri Novari« se imenuje znamenita švicarska drama, katero Lo uprizorilo Narodno gledališče iz Ljubljane v Metliki v Teatro Puccini v ponedeljek, dne 23. februarja ob šesti url zvečer v režiji petra Malca Glavne vloge bodo igrali, v Metliki že znani igralci: Elvira Kraljeva, Starčeva, Nakrst, Malec, Košič, Košuta, Kovič, Venišnik in dr. — Drama nam slika borbo za ohranitev kmetije sredi vojnih dogodkov tedanje dobe. Igralci bodo nastopali v slikovitih srednjeveških kostumih, kar b0 gotovo povečalo zanimanje za to predstavo. Vstopnice se dobijo že v predprodaji. »Dobil si dvojčke?« je dejal Miha s sočutnim glasom. »Ali ne delata ponoči peklenskega hrupa?« »Ne. stvar ni niti na pol tako huda.« ej odgovoril Jaka, »kajti če eden kriči, drugega sploh ne moreš slišati!« * Avtomobilizem in letalstvo v novi Evropi. Avtomoo.izem in letalstvo predstav-.jata dve najvažnejši vodiiUi panog: v organizaciji sodobnega motoriziranega prometa. Njiju razvoj je v vsaki državi odvisen deloma od danih, f.ksnh pogojev — tu mislimo predvsem na topograiske in rnetereoioške razmere deloma pa od spremenljivih pogojev, kakršni spadajo v področje politike in gospodarstva. Razvoj avtomobilizma je v največji meri odv.sen od splošnih notranjih razmer vsake države, od življenjskega nivoja njenega prebivalstva, •xl stopnje cestnega omrežja in od splošnega stanja prometnih sredstev v nji, med tem ko je razvoj letalstva tesno povezan z zunanjim položajem države ter njen.m po-litičnm in vojaškim prestižem. Na obeh področjih se je moraia stara Evropa vseh 20 let pred sedanjo vojno boriti s premočno anglosaksonsko konkurenco, čeprav ni dvoma, da je bila kontinentalna Evropa v tehničnem in športnem pogledu pred njima. Novi Evropi, kakršna bo izšla lz sedanje vojne, bodo zastavljene važne na- oge. Avtomobil zmu bo pripadlo poslanstvo, da koordinira proizvodnjo in pospeši vzajemno trgovino v takem smislu, bo Evropa dobiia Ameriki podoben položaj. Letalstvo pa bo moralo takoj obnoviti mednarodne zračne zveze, ki so bile zaradi vojne opuščene, obenem pa bo moralo otvoriti tudi one nove linije, ki jih bodo osne države smatrale za potrebne v interesu čim tesnejšega gospodar=k^a, političnega in kulturnega sodelovanja. * Združenje trgovcev ljubljanske pokrajin obvešča vse trgovce, ki prodajajo tekstilne in oblačilne predmete ter obuiev, da 3o primorani prodajati omenjene predmete tudi vsem častnikom in vojaškim uradnikom proti predložitvi osebne leglt'-macije in osebne nakaznice za nabavo blaga. S tem se popravlja navodilo v okrožnici št. 300 z dne 3 februarja t. 1. 5. odstavek. * Nenadna smrt rimskega industrijalca v vlaku Ko je v četrtek zjutraj brzovlak iz Rima prispe] na glavn. kolodvor v Milanu. so organi Rdečega križa iz voza prvega razreda prinesli truplo znanega rimskega industrijalca Oresta Villanija, ki je na poti iznenada umrl Blizu Codogna je Villaniju postalo slabo pa je poprosil sopotnike pomoči. V vlaku se je slučajno nahajal tudi nek; vojaški zdravnik, ki je takoj ugotovil, da je slabost nevarna, in je Villaniju dal tudi injekcijo. Vse prizadevanje pa ja ostalo brez uspeha in po I-:ratkem trpljenju je mož izdihnil. * Trpljenje italijanskih misijonarjev na Kitajskem. Iz Kitajske pokrajine Ho-nan je prispelo poročilo, da so vojaki neke :regularne kitajske čete v Jekikanu dne 1. februarja ubili italijanskega misionarja patra Karla Osnaghija, člana misionske družbe v Milanu. V Sijansiju pa so neredne kitajske čete napadle italijansko ml-sionsko postajo ter jo povsem izropale, razen tega pa so patra Urbano Preditero odgnale kot ujetnika s seboj. * Trda zima na Španskem. Iz Madrida poročajo, da je letošnja zirna ena najhujših. kar jih je kdaj Španija doživela. Močan val mraza, ki je zajel ves polotok, spremljajo močni vetrovi. V Madridu so namerili 6 stopinj mraza pod ničlo. Naa B< rcelono in Palmo di Maorca so razsa-j;.-i silni snežni viharji. Po nekaterih krajih v Santanderski provinci so se pojavile številne tol Pe volkov, ki napadajo naselje. Kmetje so organizirali več pogonov proti njim n so lepo število volkov pobili. t Primer plodcvitega in trdoživega rodu. V Fornem pri Verbanii živi pet sestra n ni hov irat, ki so skupaj stari 471 let. Se-ire :'n brat. ki so vsi poročeni, imajo 52 rit- • - vi hčera, a ker so si mnogi izmea r; h že ustvarili družine, se je nabralo do-.-.'ej že 130 vnukov in vnukinj. Najstarejša izmed sester, Magdalena Piana, ima 8b let, najmlajša 74, njihov brat Giovanni pa 71 let. * Dva velika požara v Milanu. Na kor- zu Buenos Aires v Milanu je začelo goreti v laboratoriju tvrdke Selvaggio in Palmerini, v katerem popravljajo nalivna peresa V prostoru so bili sami lahko gorljivi predmeti in ogenj je v kratkem času zavzel silovit zamah, da je mod ljudmi, ki so b li tam zaposleni, pa tudi med prebivalstvom hiše nastala prava panika. Gasilci so bili takoj na mestu in njihovi intervenciji gre zahvala, da je bil ogenj v kratkem času zadušen. Škoda je znatna. — Istega dne je začelo goreti v tvornicl tvrdke Biffi v Balduccijevi ulici. Tudi tu je požar hitro zavzel velik obseg in po- Dr Mirko Cernič: Popravki in dopolnitve h ,,Kliničnemu besednjaku" Pod vkoleno« v 14 vrsti črtaj besedo »na- vzad«. Pod »kočnik« popravi Baekenzahn v Mahl-zahn ;n dodaj: mali kočnik dens praemola-ns. der Backenzahn. Pod »kopel« dodaj v 6. vrsti stalna Dauer-. Pod »koža« dostav? na koncu: podkožen subcutaneus, vkožen intracutaneus*: iniek- C'.']3. Pod »kraj« dodaj na koncu: krajnik dens sapien*. der NVeisheitszahn Pod »kr ž« doda: na koncu: križna podloga die Beckenstiitze. Pod »kultura« doda i na koncu: čista = en^'na kultura d:r Reinkultur. Pod »'an;s« mora stati v 1 vrsti kalium n ne ca*;,.tm P >d »!ets'"n« popravi v 8 vrsti: obolelih na knk: bolezni P d »rc?« vstav- v 10. vrsti ličnik m. dens r-??:nr>!aris der Backenzahn. 17 »V,i- dodaj z,a taleum Venetunr das Iv Vv.-. T>. P •! «•--.-•-kn« do-'n; na koncu: omtimno r-rpoveznem na obraz, jo snamem z oh raza. Pod »mati« dostavi v 6. vrsti: mati o-tro- Ic.i /andsi. P--! »mesto« doda i na koncu- s'abo mesto Sabina rune« um m moriš resistentiae. P d »mezinec« doda i na koncu meztnč-n:k hvnothenar der Kleinfinperballen. Pod »tnedo'/ popravi »dic Hode« v der Hoden. IV'1 »motiti« dostavi v pred/"^n i i vn-ti: motilo s. 1. das Betaubungs-, 2. Triibungs-Tnittel. P'jd »mrtev« drvtavi v 7 vrsti: mrt-vicn' ^rč tpt-ann«. der Star^1 "tinf. Pod »mi^V-ihr--" popravi na koncu nr5i-čast v »mišičav«. Pod »nezgoda« dodaj na koncu* nezgdd-nik, nezgodnica der. .die Unfallverletzte. Pod »noga« dodaj na koncu: nožni prsti digiti ped;s. die Zehen. nožm palec Hallus. die srofie Zehe. Pod »nogavica« dodaj na koncu: nogavico obujem. sezujem. Pod »no-siti« dodaj na koncu- nosilka die Tragerin nosi!niče ž mn. -- nosila s. mn. die Tragbahre; nositi se sich halten: pokonci. Na sttr. 132 vrini med »obgled« in »obiskati«: obgMviti. -im enthaunten: obglivllenec, obglavlienka der. die Enthauptete, obglavljen i e die Enthauptung. Pod »o-brok« dodaj na koncu: endjen obrok das Eintopfgericht. Na sitr. 133 za »obrt« vrini tole: obrtec. -fca m. troehanter, der Ro'lhušti. -lijem ?n-snicere. hescbauen; mrliški oglednik der T^^nbe^iebauer. PokI »oblanen« dodaj v 6. vrsti: ohlSpne d'ml je \ve;che Leisten. Prd »o"?e« v 3. vršiti črtfli: jetrno. Na str 141 za »opeči« vrini: npčka 7 later der ZicM: op/čna stena — iz opeke: opekasts usedlina sedimenhim "atr-ricouin z;e<»clmcfi'art?e naslova ali za šifro L J.—. Služkinjo pridno, pošteno, veščo vseh gospodinjskih del in k"ha-nja, spreimem takoi. Naslov v vseh poslovaliir-.h Jutra. 2447-1 Službe išče Beseda l —.30. taksa -.60. za daianie naslova ali za šifro L 2.—. Inženjer kemik išče zaposlitve. Ceni ene ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »lodustrna«. 2346-2 Distingviran Italijan mlad. prost voiaških obvez. poznavalec italijanskih tavnih institucii. trgovskih krogov; nekdaj novinar. — tehnično publicistični kon-sulent. Studii in praksa v administraciji — trgovini, zmožnost najrazličnejših — panogah: iniciativni, orga-nizatorični, zaupni duh, bi rad zboljšal mesto; (kon-ceptni uradnik, nadzorne funkcije, tajnik, razvijanje poslov; bi potoval). Resen distingviran; moralne, poslovne reference. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Distingviran«. 2466-2 Zaslužek Beseda L —.60. taksa —.60, za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Umrla je naša ljubljena sestra, teta, svakinja, gospodična ELEONORA DEV učiteljica v pokoju Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo, 22. t. m. ob 4. uri popoldne z žal, kapele sv. Andreja, k Sv. Križu. Ljubljana, dne 20. februarja 1942. Globoko žalujoče rodbine: dr. DOLJAN, ROOS, DEV in arhitekt COSTAPERARL4 □DULlLLJULaxaXll Ogromna večina oglaševalcev se obrača na „JUTROV" oglasni oddelek č 1 t a j t e pazljivo oglase „JUTRA" Posle in zveze v Italiji na vsakem polju pri javnih korporaciiah. društvih itd. opravlja za Vas najbolje zaupen ekspert, distingviran Italiian. Razpolaga z resnimi referencami. Ponudbe na ogl. odd. Jura pod »Zveze«. 2465-3 . c__> • CD • CD • O ■ t Vajenci ( ke) Beseda L —.60, taksa —.60. za dajanie naslova ali za iifro L 3.—. Torbarskega vajenca sprejmem takoj. — Vinko Cunder, Ljubljana, Igriška ul. 3. 2444-44 Lžlž Beseda L —.60, taksa —.60, za daianje naslova ali za Šifro L 3-—. OJULil .IUUDDCOJUD Wertheim blagajno veliko, železno, dobro ohranjeno, proda: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška). 2433-6 Pomaranče prima »Biondo« v košarah po cca 17 kg kupite na Ja-nežičevi cesti štev. 13 po 4.70 lire za kg. Kličite tei. it. 37-14. 2328-6 Pisalno mizo dobro ohranjeno, kupi: ABC, Ljubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška). 2435-7 Knjige kupim: Stritaria, Levstika. Jurčiča, Tavčaria — zbrane spise I. izdaja; le kompletne, dobre in lepo ohraniene zbiike. Kupim tudi roko-Tvse naših klas:kov ter Valvazor;i — vse zvezke I. izda;e. Plačam dobro! Pismene ponudbe naslov in cene na ogl. odd. Jutra pod »Klasiki«. 2461-8 Kolesb Beseda I —.60. taksa - 60. daianie naslova al« za šifro l 3.— Triciklje priložnostni nakup s prima balon gumami, še po stari ceni dobavlja takoi Generator delavnica. Ty rševa 13 (Figovec. levo dvorišče), tel. 29-27. 2463-11 Pohištvo Beseda l - 60. taksa -.60 t» daianie naslova ali za šifro L 3.—. Nov kavč in samsko sobo elegantno izdelano, zelo po ceni prodam. — G;neratoi delavnica, Tyrševa 13 (Fi govec, levo dvorišče), tele (on 29-27. 2464-12 Oblačila Beseda L —.60, taksa —.60. ra daianie naslova ali za šifro L 3.—. Prodam novo moško črno obleko. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 2384-13 ^TjfMiNMi Beseda l —.60. taksa —.60. za daianie naslova ali za šifro L 3.—. 300 lir nagrade dam onemu, ki mi preskrbi trisobno stanovanje z vsem pritiklinami v Šiški, za Bežigradom ali na Viču. Cena do 300 lir. Naslov v vseb poslovalnicah .Jutra. 2437-21a Izgubljeno Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanje naslova ali t* šifro L 3.—. Na progi Kočevie—Liubliana sem 19. febr. na večernem vlakn vzel napačni nahrbtnik. — Prosim, da se gospod zgla-si na B!eiweisovi cesta 18, priti., desno. 2416-26 Izgubljena je bila od Reslieve ceste do kavarne Emona zlata broša. Poštenega najditelja naprošam, da jo odda proti nagradi v mlekarni, Slomškova 9. 2431-28 Beseda I —.60. taksa — 60. ?a daianie naslova tli i* šifro l 3.— 500 lir nagrade onemu, ki preskrbi sobo z dvema posteljama s souporabo kuhinje ali enosobno stanovanje v severnem delu Ljubliane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 48«. 2410-23a Prazno sobo ali sobo in kuhinio, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Živila«. 2459-23a De.seJi 1 — -6u. UKsa —.60, za daianie naslova ali za šifro L 3.—. Restavracijo več'0, dobroidočo. v naj-strožicm centru mesta, oddamo takoj v naiem. — Samo resni strokovno usp®-' sobliem ponudniki na' stavilo ponudbe. Naslov w vseh poslovalnicah Jutra. 2394-30 Ce se danes fotografirate lutri že slike dobite (ne-retuširane). 4 slike L 12.—. Foto Tourist Lojze Šmuc, Via 3 maggio, preie Aleksandrova c. S. 2369-50 Oglasi v »Jute« imajo vedsia «t&?eh! Kupim dobro ohranieno spalnico in kuhinio. Cervenka. Sino ietova 9- 2385-12 Jedilnico hrastovo, črno politirano. zelo dobro ohranieno, in 3 lepe preproge, proda ■ ABC, Liubljana, Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška)._2432-12 Spalnico iz trdega lesa z žimnatimi modroci, dobro ohranieno, proda: ABC, Liubljana. Medvedova c. 8 (poleg kolodvora Šiška). 2434-12 Lokali Beseda L —.60. taksa —.60. za dajanie naslova ali za šifro L 3.—. Lokal ▼ centru Ljubljane za manufakturno trgovino, z inventarjem ali brez, iščem. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra. 2381-19 Lokal in stanovanje na ulico ali na dvorišče, opremljeno ali neopremlje-oo, vzamem takoj ali po-zneie. Bavec, Levstikova 16. 2419-19 la lampada di qua!ita prodotto nello stobilimento di Milano deilo TUNGSRAM ElETTRICA ITALIANA S. A. Kakovostno žarnica proizvcjanc v Milano v tvornici tvrdke TUNGSRAM ELETTRICA ITALIANA S A. TUNGSRAM BUDINO con PEŠCE Oggi che l'alimentazione dev'e»sere regolata con estrema razionalitl, il Budino La Rocca merita ogni preferenza come alimento com-pleto. Entrano nella sua composizicme pešce, olio puro d'o!iva e verdure, tre elementi ba-silari, di aitissimo tenore nutritivo e squisi-tamente appetitosi. RIBJA PAŠTETA Dandanes, ko mora biti vsa prehrana urejena s skrajno racionalnostjo, pač rasluži RIBJA PAŠTETA La Rocca vsako prednost kot popolno hranivo. V njeno zmes je vmešano ribje meso, čisto olivno olje in zelenjava, tri osnovne prvine, ki jo redilne in izredno tečne. R. Sabbatini: ESSID0R 10 Povest Krožek poslušalcev se je takoj odprl pred njima. Saint-Just je slovel kot največji krvolok in najhudobnejši, najstrupenejši jezik v vsej skupščini. Razen tega je bilo vsem znano, da uživa naklonjenost »nepodkupljivega« Robespierra in da sta v političnih stvareh oba enakih misli. Saint-Just se je oddaljil in spremil Vidala pred vrata, kjer sta se jela izprehajati sem ter tja po štirikotniku svetlobe, ki se je zdaj razločno risal na tlaku, zdaj spet izginjal, kadar je muhasta septembrska sapa pripodila nov oblaček mimo solnca. »Zdi se mi, da ste govorili o Lemoinu,« je vljudno začel Saint-Just. »To, da ste tako hitro uganili njegovo ime, je že v sebi dokaz upravičenosti moje obtožbe,« je odvrnil Vidal. kakor bi hotel že naprej odbiti poravnavo. Poslanec se ie v prvem trenutku presenečeno namuznil, ne vedoč. kaj nai še reče. »Vi gledate na stvar po vojaško, to je. ne presojate ie z razumom Lemoine ie edini zakupnik, ki je imel zadnie tri mesece od vlade naročilo za dobavo vojaških čevljev: očitno ie torej, da ne more vaša obtožba zadevati nikogar drugega kakor njega.« Tu se je prekinil in s svojimi nečloveško hladnimi očmi pazljivo pogledal častnika. »Povejte mi, polkovnik Vidal, ali je ta obtožba edini opravek, zaradi katerega prihajate s fronte?« »Edini ne, a glavni.« »Kakšen je drugi?« »General nujno potrebuje ojačenj, ki so mu obljubljena, in mi je ukazal, naj pripeljem novake s seboj na Nizozemsko.« »Bi hoteli sprejeti dober svčt. polkovnik?« »Vse je na tem, kakšen je.« »Posvetite vso pozornost opravku, ki se vam zdi po krivici manj važen. Izposlujte si od skupščine dovoljenje, da odvedete novake k vojski. Kar se pa tiče zadeve z Lemoinom. se nikar ne vtikajte vanjo. Nič dobrega ne bi dosegli.« Vidal mu je nestrpno, skoraj ogorčeno segel v besedo. »Ne pozabite, državljan, da govorite z vojakom. Dobil sem od svojega generala ukaz, in ta ukaz ie jasen. Nihče razen mojega generala me ne odveže dolžnosti, da ga izvršim. Ali ne razumete, da bi me Dumouriez lahko dal ustreliti zaradi nepokorščine. če bi storil, kakor mi priporočate?« »Prepustite meni skrb. da mu ubranim.« je rekel Saint-Just. »Saj ne govorim le v svojem imenu, ampak tudi v Robespierrovem. Zajamčim vam, da ste varni pred kakršno koli posledico, ki bi si jo sicer nakopali s tem. da opustite izvršitev svoje naloge, ali bolje, da... ustrežete moji prošnji.« Vidal je nepremično gledal poslanca. »S tem hočete povedati, da imate v tej stvari sami prste vmes?« ga je vprašal tako razjarjeno, aa je Saint-Just nehote zardel. »Na misli mi je zgolj to, kar koristi narodu,« je odvrnil Saint-Just. S tem je pokazal, da je njegovega potrpljenja konec in da mu začenja tolikšna trdovratnost presedati, »in prepričan sem, da ovadba, ki jo hočete podati, ne bo ustregla pra- vi koristi naroda.« Vidal je skomignil z rameni. Naraščajoča mržnja, ki jo je čutil do poslanca, ga je delala čedalje bolj neizprosnega. »To ni na meni: ravnati se moram po ukazih, ki sem jih dobil. Jaz sem samo orožje.« Saint-Just je stisnil zobe. »Upoštevajte torej, da je tudi moja beseda ukaz. Republikanska vojska ie z vašim generalom vred podrejena predstavnikom naroda — suverenega francoskega ljudstva.« »Dovolite mi pripombo, državljan. Motite se. če mislite, da ste edini predstavnik suverenega ljudstva. Ste samo eden iz mnogih. Drugi so tamle notri, in iaz moram razpravljati z niimi vsemi, zbranimi na skuDščini. ne pa z enim samim članom. ki očitno skuša doseči svoj zasebni namen in se skriva ostalim za hrbet. Le prebadaite me z očmi kolikor vas ie volja, bivši vitez de Saint-Just. vi, ki ste pričeli svojo revolucionarno kariero s tem. da sta izpraznili materino železno blagajno. Lopov ste. priiateli, in zaščitnik lopovov, kot dokazuje vaše zavzemanje za Lemoina.« Saint-Just ie odskočil. kakor bi ga bil oklofutal. Apolonski obraz mu je pobledel, oči so se mu besno zabliskale. »Državljan vojak,« je siknil skozi zobe, »s tem ste me opsovali.« »Vi psujete mene, ko me imate za takisto nepoštenega, kakor ste sami.« »Credieu!« je zaklel poslanec. »Ničvrednež! Ali ne veš, da mi je treba reči samo besedo, pa te pogub im?« »Kar reci jo!« je z grmečim glasom zarjovel Vidal. »Da čujemo to besedo! Naj ljudstvo sliši to tvojo grožnjo in se povpraša, ali se vračamo v čase Capetovcev, ko je lahko vsak pridvorni bebec grozil poštenemu človeku. Ena sama tvoja beseda me lahko pogubi? Kaj praviš!« Buhnil je v smeh. »V tem primeru bi se pač tudi jaz oglasil. Vojak sem, cadedi! Petkrat sem bil ranjen, vsakikrat od spredaj, vsakikrat s poštenim orožje«. Misliš, da mi moreš škoditi, če mi zabodeš svoj umazani po-litikantski jezik v hrbet?« Grozeče je stopil proti njemu. Saint-Just se ie umaknil, prestrašen Rad tolikšno ihto. Čutil pa je. da ga ni samo telesno strah Vidala. ampak da se ored vsem boji uži^ajočega učinka, ki bi ga utegnile imeti njegove besede, če bi iih drugi slišali. Predobro ie vedel — nihče tako kakor on! — kako zlahka se ie vnel ta anarhični živeli, kakor hitro ie kdo povzdignil glas in ga pozval na upor zoper vsakršno avtoriteto. »Molči, bedak.« je zarenčal. Prav tedai so se vrata v ozadiu veže odprla, in slugov močni glas se ie razlegel po dvorani. Urejuje Davorin Ravljen. - izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno