Mladinslca matica —mm TOVARIŠI! TA TEDEN BODI POSVECEN AGITACIJI ZA »NAŠ ROD!« ŠTEVILO NAROCNIKOV NE SME PASTI! Z AGITACIJO ZA MLADINSKO MATICO VRŠI UČITELJSTVO VAŽNO KULTURNO POSLANSTVO! —mm Ogromno delo Mladinske matice za popularizacijo slovenske mladinske knjige kažejo sledeče številke: V 13 letih je izdala naša knjižna založba 11 letnikov »Našega roda«, 47 knjig rednih in 13 knjig izrednih izdaj v skupni nakladi, ki že presega 1,300.000 izvodov. Ce bi postavili knjigo nad knjigo, bi kup knjig presegel 9 km višine in bi bil višji kot najvišja gora na svetu. Če bi položili knjigo poleg knjige, bi bila strnjena vrsta knjig 234 km dolga. Naklada knjig Mladinske matice se piribližuje že tretjini celotne naklade vseh do sedaj v slovenščini izdanih mladinskih knjig. To je veliko kulturno delo, ki ga tiho in požrtvovalno vrši naše učiteljstvo. —mm Prvo številko XII. letnika »Našega roda« so povsod radostno sprejeli. Učiteljstvo — zato, ker ve, da je list v veliko oporo pri šolskem delu, učenci, ker je izredno pester in poln originalnih zamisli. »Naš rod« je vzbudil veliko pozornost tudi v literarnem svetu. Nemala senzacija je, da se je Vladimir Levstik, ki priobčuje uvodno povest v »Našem rodu«, po tolikem času zopet spravil na mladinsko povest. Novo številko »Našega rada« je laskavo ocenilo tudi naše časopisje. Pod naslovom Uspešna pota »Našega roda« priobčuje »Jutro« z dne 13. septembra med drugim: S pravkar izišlo prvo številko je naša najbolj razširjena mladinska revija »Naš rod« nastopila dvanajsti letnik.. Enajst zaključenih letnikov tega vešče urejevanega časopisa je s svojo pestro vsebino in skoraj že razkošno ilustrativno opremo najboljši dokaz pomena, ki ga ima »Naš irod« za slovensko mladinsko književnost. Prvi zvezek novega letnika kaže, da ne bo zaostajal za prejšnjimi letniki. Nasprotno, zdi se celo, da jih bo v nekem pogledu prekosil. Srečna je bila misel, da bo »Naš rod« v novem letniku posvetil vsako številko kakšnemu znanemu slovenskemu mladinskemu pisatelju, in sicer tako, da bo prinesel na naslovni strani njegovo sliko, na uvodnem mestu pa za mladino prirejen intervju. — V nadaljnjem se mudi ocenjevalec prt posameznih prispevkih v listu ter s posebnim poudarkom beleži Levstikovo uvodno povest. Oceno zaključuje s sledečim odstavkom: Med članki so obilno posejane ilustracije, ki samo povečujejo vtis pestrosti in zanimivosti tega mladinskega lista, ki je v čast Mladinski matici in svojemu uredniku, pisatelju Josipu Ribičiču. Tudi »Slovenija« z dne 13. iseptembra pozdravlja prvo številko novega letnika »Našega roda«, ustavlja se dalje časa pri Levstikovem prispevku, J. Župančičevi uvodni' besedi in ilustracijah M. Gasparija ter dodaja: Uredništvo »Našega roda« ima namreč že dalje časa navado, da daje povesti, nekatere pesmi, pa tudi poučne sestavke, ki jih prinaša, ilustrirati slovenskim umetnikom. Ni treba posebej poudarjati, da je to za mladinski list zelo primerno, ker dobi mladina s pomočjo dobrih ilustracij neprimemo bolj živo predstavo o tem, kar bere. Ostala vsebina številke je pisana kakor navadno. V nasprotju z nekaterimi starejšimi listi te vrste, ki izhajajo iz trdno določenih svetovno nazorskih osnov in jih strankarska opredeljenost včasih nekoliko omejuje, ima wNaš rod« vse pogoje, da postane naš najboljši mladinski list. V celoti precej laskavi oceni pa dodaja »Slovenija« še, da se bo moral list otresti »še nekaterih strankarskih primesi, ki še včasih zaidejo na njegove strani, in postati tudi po duhu popolnoma slovenski«. Kam kritik tu meri, je malo težko razumeti. —mm Razstava slik Rika Debenjaka v Jakopičevem paviljonu je vzbudila veliko pozornast. Na razstavi so tudi nekatere Debenjakove dovrišene ilustracije. V intervjuvu, ki ki ga je imel kulturni referent »Slovenca« z umetnikom, govori Debenjak tudi o sodelovanju pri »Našem rodu«. Urednik »Slovenca« pa je »Naš rod« izpremenil v »Novi rod«. Ali se je zgodilo to namenoma ali je pomoto zakrivil tiskarski škrat? — »Naš rod« je prvi izmed slovenskih revij' objavil De^benjakove ilustracije. Uredništvo »Našega roda« je pritegnilo navedenega umetnika med svoje sotrudnike še preden je odpotoval na študijsko potovanje v Pariz, torej v dobi, ko je prebival še v Beogradu in je bil v Sloveniji še docela neznan. —mm »Slovenec« o knjigah Mladinske matice. O zadnjih naših rednih izdajah je prinesel »Slovenec« z dne 27. julija t. 1. daljšo oceno. V uvodu govori ocena o načinu izdajanja knjig pri Mladinski matici, nato pa prinaša podrobno vsebino vsake posamezne knjige. O Adamičevi knjigi »Ljudje v viharju« zaključuje kritik takole: To je dolga zgodba burnih dogodkov, ki jih doživi Matjažek ... Pripovedovanje obeh vzporednih zgodb teče prav gladko, zlasti pa je za mladinsko povest važno, da je Adamič med resne in težke dogodke vseskozi vpletal tudi vesele in komične prizore, kajti le na ta način moremo upati, da bo mladina to, sicer resno zgodbo, z zanimanjem in, napetostjo brala od začetka do kraja. Zlasti pomembno vlogo v komičnih prizorih je pisatelj namenil o&lu Jaki kakor tudi Matjažku saraemu. Upor sam in nastajanje Jugoslavije ter vtisi tega nastajanja med slovenskimi vojaki na fronti so prav lepo in zanimivo prikazani. Tako ima knjiga, kot je za mladinsko povest tudi primerno, poleg estetskih vrednot tudi vzgojne, zlasti narodnovzgojne vrednote v sebi. Gotovo ne morejo ostati brez vpliva na mladino izpodbujajoči stavki, kakor jih govori n. pr. dijak Petruš svojim tovarišem. Povest pa ima sama na sebi še ta pomen, da v lepi in prikupni obliki poučuje našo mladino o naši narodni zgodovini in nastanku naše svobodne države. Kar pa je še pasebej omembe vredno, je to, da prav v današnji čas spada popisovanje vojske. Pisatelj se je lepo vživel v način otroškega doživljanja vojske in njenih grozot, kar se seveda povsem loči od pravilnega gledanja na vojne viharje. Povest vsebuje mnogo življenjskih resnic, je pa tu in tam kak dogodek psihološko manj verjeten. Povest je ilustriral Božidar Jakac z inicialami in precejšnjim številom drugih slik, ki pojasnjujejo tekst. — O Ribičičevih Upornicah pravi kritik, da je povestica za naše najmlajše. OB primernih ilustracijah Trčkove popisuje pisatelj življenje v čebelnem panju. Popisuje ga seveda v obliki basni, ki vsebuje premnogo življenjskih modrosti, v resnici pa je samo zunanji popis naravnega dogajanja med čebelami. Sledi kratka vsebina knjige. Kritik dodaja še: Tako je pisatelj pokazal našim najmlajšim v prikupni povestici življenje čebel v čebelnjaku, obenem pa jih je poučil, da je le v slogi moč, da smo na svetu drug drugemu potrebni in da Ijubezen premaga vse težave in neprijetnosti človeškega življenja. Slog je preprost, čebele na mnogih mestih govore kar v rimah. — O Kunaverjevih »Zakladih sveta« piše kritik: Tretja knjižrca v zbirki Mladinske matice je iz znanstvenega sveta. Govori o človeku, kako je postal gospodar na zemlji. Poznal je vse njene zaklade, zaklade, ki leže globoko v zemlji in morju, zaklade, ki rastejo in uspevajo na zemljskem površju, in zaklade in moči, ki se skrivajo v tajnih silah tekočil voda. Svobodno razpolaga z njimi in jih izrablja. Nato citira kritik odstavek iz uvoda knjige in podaja njeno kratko vsebino. — Oceno zaključuje dobesedno takole: Tako tudi letošnje knjige Mladinske matice nudijo našim otrokom dovolj lepega in koristnega. Naj mladina po vsem tem marljivo sega!