URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 18. junija 1981	Štev. 27
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA. LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
247.	Odlok o uvedbi melioracijskega postopka za katastrsko občino Lomanoše.
248.	Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota.
249.	Odlok o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980.
250.	Odredba o pristojbinah za veterinarsko-sanitarne preglede v občini G.»Radgona.
251.	Odredba o splošnih načelih za notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog in o enotnih
zahtevah glede strokovne izobrazbe, drugih pogojih potrebnih za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer.
252.	Sklep o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
253.	Sklep o izvolitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
254.	Popravek sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna.
255.	Popravek sklepa o uvedbi samoprispevka za Krajevno skupnost Kobilje.
247
Na podlagi 101. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS. št. 1/79) ter 19. točke 132. člena statuta občine Gornja Radgona (Uradne objave, št. 9/74)je skupščina občine Gornja Radgona na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne 25. maja 1981 sprejela
ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka za katastrsko občino Lomanoše
k člen
Uvede se melioracijski postopek v k. o. Lomanoše po projektu št. 779/4-80 v melioracijskem območju, določenim z mejo, ki poteka:
Izhodiščna točka je sečišče severne meje ceste Maribor-^-Murska Sobota (parcela štev. 563/1 k. o. Lomanoše) in meje med.katastrskima občinama Lomanoše in Plitvica.
Od izhodiščne točke poteka meja melioracijskega območja po meji med k. o. Lomanoše in k. o- Plitvica proti severu do južne meje parcele štev. 226 k. o. Plitvica, po južni meji te parcele proti zapadu, po zapadni meji te parcele proti severu do javne poti s pare. štev. 912/2 k. o. Plitvica, seka to pot in poteka po zapadni meji parcele štev. 225 proti severu do potoka Plitvica.
Po desnem bregu potoka Plitvica poteka meja proti severu in vzhodu do severnega vogala parcele štev. 593 k. o. Lomanoše, nato po vzhodni meji te parcele in po vzhodni meji parcele štev. 121 k. o. Lomanoše proti jugovzhodu do parcele štev. 123/3, po zapadni meji te parcele še naprej proti jugovzhodu do parcele štev. 123/3 k. o. Lomanoše. po severni meji te parcele in po severni meji parcel štev. 123/1 in 136/2 k. o. Lomanoše proti vzhodu do javne poti s pare. štev. 564/1, nato po zapadni meji parcele štev. 124/3 proti severu do javne potiš pare. štev.J24/2.
Po južni meji poti s pare. štev. 124/2 k. o. Lomanoše poteka meja proti vzhodu do meje med katastrskima občinama Lomanoše in Hercegovščak in po tej meji proti jugovzhodu do severnega vogala parcele štev. 128 k. o. Lomanoše, po severni meji te parcele in po severni meji parcel štev. 129/3, 130/2, 132/1. proti zapadu do parcele štev. 133/9. prečka to parcelo in poteka po severnih mejah parcel štev. 133/7 in 134/2 še naprej proti zapadu do parcele štev. 135.
Po severovzhodni meji parcele štev. 135 poteka meja melioracijskega območja proti jugovzhodu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota in po tej meji proti jugozapadu do jugovzhodnega vogala parcele štev. 166, po vzhodni meji te parcele proti severu v dolžini 40 metrov, nato proti jugozapadu v ravni črti preko parcel štev. 166. 169, 168, 174/1, 177 do severovzhodnega vogala parcele štev. 183, od tega vogala še naprej proti jugozapadu v ravni črti preko parcel štev. 183, 188/2. 189. 191, 196. 198, 205/1,206,212,213/2,213/1,221/1, 222/1.223, 225/1 do točke na vzhodni meji parcele štev. 253/2,
ki je oddaljena 70 metrov od severne meje ceste Maribor-— Murska Sobota proti severu.
Od te točke poteka meja po vzhodni meji parcele štev. 253/2 proti jugu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota, po tej meji proti jugozapadu do parcele štev. 575, po severni meji te parcele proti zapadu do parcele štev. 2/3. po vzhodni meji te parcele in po vzhodnih mejah parcel štev. 259/3. 259/1 proti severu do južnega vogala parcele štev. 249, po južni meji te parcele in po južnih mejah parcel štev. 2/1 in' 1 proti zapadu do javne poti s pare. štev. 567, prečka to pot in poteka po zapadni meji te poti proti jugu do parcele štev. 263. Od tu poteka meja po južni meji parcele štev. 265 proti zapadu do parcele štev. 312, nato po vzhodni meji te parcele proti jugu do severne meje ceste Maribor—Murska Sobota in po tej meji proti jugozapadu do izhodiščne točke.
2.	člen
Investitor del iz L člena tega odlika je MELIORACIJSKA SKUPNOST LOMANOŠE, ki ima sedež v Lomanoših in ima zagotovljena finančna sredstva pri hranilno-kreditni službi Kmetijske zadruge Gornja Radgona.
3.	člen
Lastniki oz. uporabniki kmetijskih zemljišč so na meliori-ranem zemljišču dolžni redno vzdrževati objekte in naprave v uporabnem stanju. Med vzdrževalna dela spada zlasti:
—	čiščenje, vzdrževanje, posek grmovja in košnja trave v jarkih.
—	čiščenje in vzdrževanje drenskih izlivk v melioracijske jarke
—	čiščenje in vzdrževanje propustov na jarkih
—	vzdrževanje poljskih poti na melioracijskem območju.
4.	člen
Po končanih hidromelioracijskih delih bo opravljena agromelioracija zemljišč, ki obsega globoko oranje, založno gnojenje in apnenje.
5.	člen
Lastniki, oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč, na me-lioriranem območju morajo zemljišča izkoriščati na kar najbolj intenziven način.
6.	člen
Melioracijska dela bodo predvidoma končana do 31. decembra 1981.
7.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah.
G. Radgona, 25/5-1981
Štev.: 462-1/80-10
Predsednik skupščine občine Gornja Radgona Janez Sedivy
Tisk ČGP Večer Maribor
248
Na podlagi 1. in 10. člena zakona o davku na promet nepremičnin (Uradni list SRS. št. 27/72. 39/74 in 11/79) in 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/78) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 4. 6. 1981 sprejela
ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota
l.člen
V odloku o davku na promet nepremičnin v občini Murska Sobota (Uradne objave, št. 15/72 in 1/76) se za 3. členom doda novi 3. a člen, ki glasi:
»Poleg oprostitev po 4. členu zakona o davku na promet nepremičnin, se davek na promet nepremičnin ne plačuje, če občani, ki se po zakonu o kmetijskih zemljiščih štejejo za kmete, menjajo kmetijska ali gozdna zemljišča z namenom združevanja kmetijskih zemljišč.
Davek na promet nepremičnin se tudi ne plačuje, če gre za prvo prodajo novega poslovnega prostora, kadar je bil poslovni prostor zgrajen s sredstvi uporabnikov družbenih sredstev. Če se taki poslovni prostor odtuji v roku petih let od njegovega nakupa. se davek odmeri naknadno.«
2.	člen .
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 422-7/81-9
Murska Sobota, dne 4. 6. 1981
Predsednik
Skupščine občine Murska Sobota Karel SUKIČ
— zaostanek iz leta		1979	4.418.308.35
— obveznosti — obresti in — odpisi — plačila — zaostanek — preplačila	po odmeri stroški		25.869.893.70 161.247,20 1.075.753.85 25.348.373,15 4.690.576,70 665.254.45
— zaostanek	31. 12.	1980	4.025.322.25
3.	člen
Zaključni račun prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1980 izkazuje:
—	zaostanek iz leta 1979	1.803.396,70
—	obveznosti po odmeri	9.771.914 JO
—	obresti in stroški	3 «75'00
—	odpisi	202.239^55
L.člen
S to odredbo se določijo pristojbine za veterinarsko-sanitarne preglede, za potrdila in dovoljenja iz 49. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi, ki ogrožajo vso državo (Ur. list SFRJ. št. 43/76) in 25.. 27. in 30. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. list SRS. št. 18/77).
,	2. člen
Za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo, oziroma za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, se plača pristojbina za vsako kravo molznico 100.-din. Posestniku, ki ne oddaja mleka v zbiralnico ali v mlekarno, ampak ga daje na drugi način v javno potrošnjo, se mu poleg določene pristojbine zaračunavajo še dodatni stroški odvzema mleka in pregleda molznic.
Pristojbina za izdajo dovoljenja za promet z mlekom in mlečnimi izdelki za javno potrošnjo se plača ob izdaji oziroma podaljšanju dovoljenja.
. 3. člen
Za obvezni veterinarsko-sanitarni pregled klavnih živali pri razkladanju, za pregled živali pred zakolom in nadzor mesne predelave KK Radgona — TOZD Mesoizdelki se določi mesečna pristojbina 107,000.00 din. Stroške za veterinarsko-sanitarni nadzor potrebnih laboratorijskih preiskav plača koristnik storitev.
4.	člen
Za veterinarsko-sanitarni pregled živali, zaklanih za potrebe gostišč in gospodinjstva (v primerih iz 27. in 29. člena zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi) znaša pristojbina po urni postavki 300.00 din.
5.	člen
Veterinarsko-sanitarni pregled pri nakladanju, razkladanju in prekladanju je obvezen in se zanj plača pristojbina pri pošiljanju ali prispetju živali, živalskih proizvodov, živalskih surovin in živalskih odpadkov, ki se odpravljajo ali ženejo izven območja mesta, občine ali države s prevoznimi sredstvi ali prispejo iz drugih občin v znesku:
STRAN 28 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
— za pregled vagonske ali kamionske pošiljke 300,00 din — za pregled pošiljke panja čebel	10,00 din
—	za pregled osnovne pošiljke za vsako veliko žival oz.
za vsakih začetih 10 mladih živali ali vsakih začetih
50 kosov perutnine od	100,- do 150,- din
—	za pregled rib. rakov in polžev od kg	1.30 din
6.	člen
Kadar doseže obračun pristojbin po kosovnih pošiljkah višino pristojbine po kamionu ali vagonu, se obračunava pristojbina za kamionsko oz. vagonsko pošiljko.
Če živina ali blago, katero senaklada, razklada ali preklada, ni pripravljeno za pregled ob določenem času, se za vsako začeto uro zaračunava zamuda časa po veljavni režijski uri.
Za pregled pošiljk izven rednega delovnega časa se pristojbina poveča za 50 % za preglede pošiljk v nočnem času od 22. do 5. ure zjutraj ter nedeljah in praznikih pa za 100 %.
7.	člen
Za yeterinarsko-sanitarni pregled divjačine v hladilnici znaša pristojbina po komadu:
— za	visiko divjad	20,00	din
— za	divje	prašiče in medvede	27,00	din
—	za	divje	zajce	5,00	din
—	za	divjo	perjad	5.00	din
251
Na podlagi prvega odstavka 56. člena Zakona o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Ur. list SRS št. 24/79) izdaja izvršni svet skupščine občine Ljutomer
ODREDBO
o splošnih načelih za notranje organizacijo in sistemizacijo del in nalog ter o nomenklaturi enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog in o enotnih zahtevah glede strokovne izobrazbe, drugih pogojih potrebnih za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi skupščine in izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer
1.	SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S to odredbo se določajo splošna načela za:
—	notranjo organizacijo in sistemizacijo del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe skupščine in izvršnega sveta skupščine občine (v nadaljnjem besedilu: občinskih upravnih organov in strokovne službe);
—	združevanje del in nalog v notranjih organizacijskih enotah občinskih upravnih organov in strokovni službi;
—	način organiziranja dela v občinskih upravnih organih in strokovni službi;
—	nomenklaturo enotnih nazivov za skupine istovrstnih del in nalog; ,
—	enake zahteve glede strokovne izobrazbe za opravljanje del in nalog;
—	druge pogoje potrebne za opravljanje del in nalog v občinskih upravnih organih in strokovni službi.
2.	člen
Da se zagotovijo strokovni in drugi pogoji potrebni za zakonito in učinkovito opravljanje del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe, morajo funkcionarji, ki vodijo te organe, organizirati delo tako, daje omogočeno:
—	učinkovito in dosledno izvajanje z zakoni in drugimi splošnimi akti opredeljene politike ter opravljanje normati-vno-pravnih, analitičnih, strokovnih, tehničnih in drugih nalog ter dajanje pobud in predlogov za reševanje zadev, ki so v pristojnosti občinskih upravnih organov in strokovne službe;
—	opravljanje rednih in izrednih del in nalog, kijih opredeljujejo zvezni in republiški zakoni, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi ter drugi predpisi in splošni akti;
—	zakonito, pravočasno ter učinkovito uresničevanje pravic. interesov in obveznosti delovnih ljudi in občanov, organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti;
—	izvrševanje strokovnih nalog za zbore skupščine in izvršni svet skupščine občine in delegatski sistem;
—	sodelovanje občinskih upravnih organov ter strokovne službe s samoupravnimi organizacijami in skupnostmi;
—	opravljanje strokovnih in analitičnih nalog za samoupravne interesne skupnosti, ki so vezani na delovna področja občinskih upravnih organov;
—	opravljanje del in nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite;
—	smotrna organizacija dela ter uspešno vodenje upravnih organov in strokovne službe ter uresničevanje njihove funkcije;
—	razvrstitev del in nalog v značilne skupine v skladu z naravo dela in nalogami upravnih organov ter načinom njihovega opravljanja;
—	obveščanje javnosti o delu občinskih upravnih organov in strokovne službe.
3.	člen
Izhodišče za določanje notranje organizacije in sistemizacije del in nalog občinskih upravnih organov in strokovne službe so dela in naloge na posameznih področjih določene z zveznimi, republiškimi in občinskimi predpisi ter programom dela skupščine in izvršnega sveta skupščine občine.
Občinski upravni organi in strokovna služba morajo pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog le-te razmejiti in uskladiti z drugimi upravnimi organi in strokovnimi službami SIS, kjer so te naloge sorodne ali se med seboj prepletajo.
252
254
Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela. Zbora krajevnih skupnosti in Družbenopolitičnega zbora, dne 4. junija 1981 sprejela
SKLEP o razrešitvi podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota.
1.
Funkcije podpredsednika Izvršnega sveta Skupščine občine Murska Sobota se razreši tov. ČAHUK Stefan, iz Murske Sobote. Moša Pijade 10.
n.	v
Ta sklep začne veljati z dnem razrešitve in se objavi v Uradnih objavah.
Številka: 021-8/81-5
Murska Sobota. 4. junija 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Karel SUKIČ
sklepa o uvedbi krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajna.
V sklepu o uvedbi krejevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Gederovci naselje Krajnam objavljen, v uradnih objavah pomurskih občin št. 26 z dne 29. 5. 1981 se na koncu 7. člena doda nov odstavek:
»Sklep o uvedbi samoprispevka za območje krajevne skupnosti Gederovci naselja Gederovci. Krajna Murski Petrovci in Sodišinci (Uradne objave, št. 30/79) se za naselje Krajna ne uporablja od 1.6. 1981 dalje),
Gederovci. dne 8. 6. 1981
Predsednik skupščine KS:
KREFT Franc, li r.
AN 29 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
4.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba so dolžni uveljavljati takšne delovne metode in oblike dela, ki omogočajo in vspodbujajo skupinsko (teamsko) in samostojno ustvarjalno delo, uveljavljanje strokovnega znanja delavcev, dajanje pobud in predlogov ter rayvijanje odgovornosti za delo.
5.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba si morajo prizadevati, da se z ustrezno notranjo organizacijo in metodami dela omogoča, vzpodbuja in razvija sodelovanje in dogovarjanje s strokovnimi službami samoupravnih interesnih skupnosti, družbenimi organizacijami, organizacijami združenega dela, krajevnimi skupnostmi ter drugimi samoupravnimi organizacijami in skupnostmi, o tistih vprašanjih, ki so skupna.
Tako medsebojno sodelovanje se uresničuje zlasti z usklajevanjem programov dela, z izmenjavo mnenj, pobud in predlogov, z medsebojnim dogovarjanjem in strokovno pomočjo. s stalnim izpopolnjevanjem organizacije in metode dela in z ustanavljanjem občasnih ali stalnih delovnih skupin s področja delovanja teh organov.
6.	člen
Proučevanje in obdelava posameznih zahtevnejših vprašanj. za katera so potrebna posebna strokovna znanja in kijih občinski upravni organi ali strokovna služba ne morejo sami opraviti, se lahko zaupa drugim strokovnim ali znanstvenim organizacijam.
7.	člen
Občinski upravni organi in strokovna služba so dolžni v okviru svojega delovnega področja stalno evidentirati pristojnosti. ki jim jih nalagajo novi zvezni, republiški in občinski pravni predpisi, da si zagotovijo stalni in popolni pregled nad naravo, obsegom in pomenom del in nalog.
II.	ZDRUŽEVANJE DEL IN NALOG V NOTRANJIH ORGANIZACIJSKIH ENOTAH
8.	člen
Dela in naloge iz pristojnosti občinskih upravnih organov in pristojne službe se opravljajo v notranjih organizacijskih enotah ali pa jih izvajajo samostojni izvajalci.
9.	člen
Samostojni izvajalci opravljajo dela in naloge:
—	kadar narava ali pomembnost del in nalog zahteva, daje samostojni izvajalec neposredno vezan na funkcionarja, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo ali na vodilnega delavca, ki odgovarja za posamezno področje dela;
—	kadar del in nalog zaradi manjšega obsega v občinskih upravnih organih in strokovni službi ni možno združevati v notranjih organizacijskih enotah;
—	kadar so dela in naloge upravnih organov in strokovne službe po svoji naravi ali pomembnosti oziroma zahtevnosti take, da jih ni mogoče združevati v notranje organizacijske enote.
10.	Člen
V	občinskih upravnih organih in strokovni službi se lahko oblikujejo naslednje notranje organizacijsje ente: odsek, referat, služba, skupina in urad.
V	posameznem upravnem organu je mogoče izjemoma oblikovati notranje organizacijske enote z drugačnimi nazivi le. če to bolj ustreza naravi njihovih del in nalog (sprejemna pisarna. arhiv, ekonomat. vložišče).
11.	člen
V odseku se združujejo in opravljajo istovrstna med seboj neposredno povezana dela in naloge, da se zagotovi stalno usmerjanje in usklajevanje dela manjšega števila delavcev.
Odsek vodi vodja odseka.
12.	člen
V referatu se združujejo in opravljajo istovrstna dela in naloge. ki jih opravljata najmanj dva delavca.
Referat vodi vodja referata.
13.	člen
Splošna, spremljajoča in druga dela in naloge, ki imajo skupen pomen za več notranjih organizacijskih enot v občinskih upravnih organih ali strokovni službi, se združujejo in opravljajo v službi, če to.zahteva smotrnejše opravljanje takih del in nalog.
Službo vodi vodja službe.
14,	člen
Za opravljanje najzahtevnejših normativno-pravnih in analitičnih ter strokovno-tehničnih del in nalog se ustanovi skupina.
Skupno vodi vodja skupine.
15.	člen
Kot notranja organizacijska enota v strokovni službi skuppščine in IS SO se lahko ustanovi sekretariat.
Sekretariat vodi sekretar.
16.	člen
Krajevni uradi se ustanovijo kot posebne notranje organizacijske enote v okviru oddelka, da bi se delovnim ljudem in občanom omogočilo lažje in hitrejše uresničevanje njihovih pravic in dolžnosti ter zaradi-ustrežnejšega razporejanja in opravljanja istovrstnih del in nalog.
Krajevni urad vodi vodja krajevnega urada.
17.	člen
Vodja notranje organizacijske enote opravlja najzahtevnejša dela in naloge, načrtuje, organizira, usklajuje in nadzoruje delo v notranji organizacijski enoti ter odloča o zadevah z delovnega področja notranje organizacijske enote, za katere ga pooblasti funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo.
18.	člen
Za opravljanje tehničnih, administrativnih, računovodskih. spremljajočih in drugih opravil, ki so skupne za vse občinske upravne organe in strokovne službe, se zaradi racionalnejše organizacije in boljše izkoriščenosti opreme in delovnih sredstev, ustanovijo skupne službe, kot notranja organizacijska enota v oddelku za občo upravo.
22.	člen
Pravilnik o notranji organizaciji ih delu občinskega upravnega organa ali strokovne službe določa zlasti:
—	notranje organizacijske enote in njihovo delovno področje.
—	način vodenja, programiranja in opravljanja del in nalog.
—	način sodelovanja z drugimi državnimi organi, samoupravnimi organizacijami in skupnostmi.
—	način zagotavljanja javnosti dela.
—	pooblastila in odgovornost delavcev v upravnem organu ali strokovni službi.
23.	člen
Pravilnik o sistemizaciji del in nalog občinskega upravnega organa ali strokovne službe določa zlasti:
—	naziv in razporeditev del in nalog po notranjih organizacijskih enotah določenih s pravilnikom o organizaciji in delu: opis del in nalog za vsakega delavca ali skupino delavcev in pogoje, ki so potrebni za opravljanje posameznih del in nalog;
—	skupno število delavcev potrebnih za opravljanje določenih del in nalog in strokovnega znanja, ki ga morajo delavci sistematično pridobiti, razširjati in poglabljati;
—	število pripravnikov, ki združujejo delo v upravnem organu ali strokovni službi in pogoje za to;
—	dela in naloge, kijih ženske zaradi materinstva in mladina do polnoletnosti ne smejo opravljati ter dela in naloge, kijih lahko opravljajo invalidi.
24.	člen
Pri določanju notranje organizacije in sistemizacije del in nalog mora funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, upoštevati zlasti:
—	da število in vrsta delavcev ustreza vrsti, značaju in obsegu del in nalog, načinu dela in drugim pogojem, ki se zahtevajo za opravljanje del in nalog v posameznem občinskem upravnem organu ali strokovni službi;
.	— da se število in vrsta vodilnih delavcev določi predvsem glede na potrebe po vodenju in usklajevanju.del in nalog ter glede na pogostnost in zahtevnost komuniciranja z drugimi organi in organizacijami;
—	da se opredelijo kot delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi le tisti delavci, kijih opredeljuje zakon ali na zakonu temelječ predpis.
STRAN 30 VESTNIK, 18. JUNIJA 1981
VI. UGOTAVLJANJE Z DELOM PRIDOBLJENIH DELOVNIH ZMOŽNOSTI
29.	člen
Delavec, ki nima strokovne izobrazbe določene v pravilniku o sistemizaciji del i n nalog, lahko opravlja ta dela in naloge pod pogojem, da si je z delom pridobil delovno zmožnost za opravljanje teh del in nalog, da ima določeno število let delovne dobe in ustreznih delovnih izkušenj in če ima le eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane.
30.	člen
Delavcu, ki ima najmanj 15 let delovne dobe ali kije star nad 40 let. se lahko prizna, da si je z delom pridobil delovno zmožnost v smislu prejšnjega člena te odredbe v naslednjih primerih:
— za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba — če ima višjo strokovno izobrazbo in če najmanj 5 let uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva visoka strokovna izobrazba:
—	za opravljanje del in nalog, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba — če ima srednjo strokovno izobrazbo in če najmanj 4 leta uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva višja strokovna izobrazba;
—	za opravljanje del in nalog, za katera se zahteva srednja strokovna izobrazba — če ima šolo za poklic ozkega profila in če najmanj 3 leta uspešno opravlja dela in naloge, za katere se zahteva srednja strokovna izobrazba.
Delavcu, ki ima 30 ali več let delovne dobe na takih ali podobnih delih, se lahko prizna, da si je z delom pridobil delovno zmožnost, ne glede na pogoje, ki so predpisani v prvem odstavku tega člena.
31.	člen
Ne glede na določila 29. in 30. čleha te odredbe lahko delavec, ki ne izpolnjuje pogojev za priznanje z deloin pridobljenih delovnih zmožnosti in ima le eno stopnjo nižjo strokovno izobrazbo od predpisane, nadaljuje z opravljanjem del in nalog, ki jih je do sedaj opravljal, če se izobražuje ob delu, da bi si pridobil predpisano stopnjo in vrsto strokovne izobrazbe. Tako izobraževanje ne sme trajatidlje. kot traja izobraževanje ob delu po programu šole.
32.	člen
Z delom pridobljeno delovno zmožnost v smislu 29. in 30. člena te odredbe ugotovi funkcionar, ki vodi upravni organ ali strokovno službo, po predhodnem mnenju delovne skupnosti na predlog posebne komisije.
Komisijo imenuje funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, po predhodnem mnenju delovne skupnosti.
Člani komisije morajo imeti najmanj takšno strokovno izobrazbo, kot jo ima delavec, katerega z delom pridobljena delovna zmožnost se ugotavlja.
Če v občinskem upravnem organu ni delavcev z ustrezno strokovno izobrazbo, lahko funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovn službo, imenuje v komisijo delavca z ustrezno strokovno ^obrazbo iz drugih občinskih upravnih organov ali strokovne službe v občini ali drugi občini.
Funkcionar, ki vodi občinski upravni organ ali strokovno službo, lahko odloči, da mora delavec, katerega z delom pridobljene delovne zmožnosti se ugotavljajo,opraviti pre preizkus znanja.
Preizkus znanja in celoten postopek, kakor tudi program preizkusa znanja opravi komisija iz prvega odstavka tega člena po posebnem programu.
Preizkus lahko: obsega izdelavo' praktične' naloge z določenega področja in preizkus teoretičnega znanja iz gradiva za posebni del strokovnega izpita.
33.	člen
Ta odredba začne valjati 8. dan po objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 021-1/81
Datum: 1/6-1981
Predsednik
izvršnega sveta skupščine občine Ljutomer Oskar LIKAR, dipl. ek. I. r. .