MWux
ÇlASlLO IfaAJtWE Sw>imi
DA BI VAM V NOVEM LETU ZA DEŽJEM ČIMPREJ POSIJALO SONCE,
DA BI SE VAM ZA SOLZAMI NA OBRAZ ČIMPREJ PRIKRADEL NASMEH
IN DA BI NESREČO IZ VAŠIH DOMOV ČIMPREJ PREGNALA SREČA...
VSE TO IN ŠE VEČ VAM ŽELIMO VSI, KI SMO SODELOVALI PRI NASTAJANJU
NOVIC.
2
V LETU DRUŽINE O DRUŽINI
Milena OREŠNIK
NAS VRTEC
Otrok postane z rojstvom družinski član, v družini bo živel, se razvijal in pozneje tudi sam ustvarjal. Zato mora družina zagotoviti pogoje, da bo njegov razvoj zdrav, otrošvo srečno in bodoče življenje ustvarjalno. Iz družinskega okolja se otroci vključijo v vrtec.
V vrtcu imamo 26 otrok v starosti od 2 do 7 let. Od tega je 11 malih šolarjev. Otroci se v vrtcu dobro počutijo. V začetku vključevanja imajo posamezniki manjše težave s privajanjem. Naša skrb in naloga je, da skrbimo, oziroma da nadalje razvijamo vsestranske otrokove sposobnosti na področju intelektualne, estetske in telesne vzgoje. Ves ta razvoj poteka v oblikah igre ob kateri otrok doživlja in pridobiva vedno nova spoznanja.
Med letom so za naše najmlajše iz vrtca in male šole organizirani posebni kulturni programi, ki so v Ormožu in v Miklavžu. Redno jih obiskujemo. Najlepši čas za otroke pa je december, zato ga v vtrcu imenujemo "Veseli december." Pričakovanje Miklavža, Božička in Dedka Mraza, to je gotovo nepozabno doživetje za vse otroke. Zaželimo jim zdravo in srečno otroštvo.
Nasmejali smo se:
Za Miklavža smo pekli parkeljne. Otroci so si morali dobro umiti roke,da so lahko oblikovali iz testa. Pa pravi eden:" Parkeljni so črni, veš!" Drugi pa kod iz topa:" Ja, pa bomo bolj zakurili."
Otroci rišejo. Eden ne riše, pa ga vprašam :" Zakaj ne rišeš?" On pa odgovori:" Rad bi narisal mamo, pa nimam blontne barvice. "
Marija ŠTAMPAR V VE KOG
Le redko se človek zamisli ob pojmu družina,čeprav je le ta ena najvažnejših celic naše družbe. Če še bolj podrobno pogledamo, ugotovimo, daje družina najvažnejši dejavnik posameznikovega razvoja v rosnih, mladih letih. Družina nastane, ko se mlademu paru rodi prvi otrok. Oče, mati in otroci sestavljajo popolno družino, ki ji lahko rečemo tudi osnova. Poznamo tudi nepopolne družine. To je družinska skupnost matere in otrok ali očeta in otrok. Dužina pa je lahko tudi razširjena in poleg staršev in otrok zajema še stare starše ali celo pradedke in prababice. V takih sredinah so združene tri ali celo štiri generacije. Življenje je tudi bogatejše za prenekatero izkušnjo, saj vsaka nova generacija vnaša v skupnost vedno nove poglede na svet in življenje na njem. Življenje v taki skupnosti pa je tudi po svoje zanimivo in včasih naporno, saj je treba urediti odnose tako, da se vsi člani družine dobro počurijo in da so srečni. Saj nam ravno družinska sreča daje energijo in voljo do dela in življenja.
Družina je studenec, iz katerega zaje--------- majo vsi njeni člani in izvira iz vseh
njenih članov.
Najbrž si vsaka družina prizadeva, da bi bila čist vir, da bi v širšo skupnost
pošilja bistre, zdrave ljudi, ki bi znali obogatiti svojo ožjo in širšo družbeno skupnost. Obogatiti predvsem duhovno, saj je to bogastvo najvrednejše. Ustavimo se še enkrat pri osnovni družini, skupnosti staršev in otrok ter razmislimo o nalogah, ki jih nosijo člani take skupnosti. Najzahtevnejše naloge nosijo starši, vsak po svojih zmožnostih in sposobnostih. Materialne dobrine so povezane z delom ali nedelom in s časom, v katerem živimo. Vemo, da v današnjih časih ni enostavno otroku in sebi nuditi za ta čas primernih dobrin, ki ne bi bile prej v škodo kod korist človeku, še posebno otroku.
Materialne dobrine pa niso najvažnejše, čeprav tudi te človeka do neke mere osrečujejo. Najvažnejše v družine je razumevanje in ljubezen med starši, saj se to prenaša tudi na otroke in taka družina je srečna. Starši so vzgled svojim otrokom vedno in povsod. Če živijo zclravo, bodo tako naučili živeti svoje otroke. Če pa bodo zdravi, bodo srečni, to pa morajo biti tudi zato, da bodo znali osrečiti še druge.
3
7. Zavarovalne premije	30.000,00	15.881,60	53 %
8. Stroški SDK	40.000,00	15.574,46	39 %
9. Amortizacija	40.000,00	21.372,64	54 %
10. Krajevno glasilo (Novice)	150.000,00	55.200,00	37 %
11. Potni stroški	100.000,00	9.772,00	10%
12. Prispevek za skupne službe	20.000,00	-	-
13. Vzdrževanje pokopališke in mrliške veže	200.000,00	175.594,00	88%
14. Vzdrževanje ost. objektov	300.000,00	255.509,20	86 %
15. Odplačilo posojila	1.400.000,00	181.565,80	13 %
16. Modernizacija kraj. cest	1.600.000,00	673.142,70	42 %
17. Nabava tehnične dokument.	200.000,00	-	-
18. Dotacija društvom	100.000,00	-	-
19. Novoletno praznovanje obdaritev otrok	100.000,00	-	-
20. Nabava drobnega inventarja	300.000,00	-	-
21. Praznovanje star. občanov	100.000,00	-	-
22. Prispevek za obnovo cerkve	400.000,00	119.880,00	30 %
23. Obnova obstoječe dvorane	600.000,00	1.961.785,00	327 %
24. Prispevek za vodovod	400.000,00	41.997,70	11 %
25. Stroški iz pret. leta	-	327.083,80	-
26. Sanacija plazu	-	117.915,00	-
27. Drugi odhodki	-	64.224,00	-
28. Ostali nepredvideni odhodki	800.000,00	-	-
Skupaj:	6.840.000,00	4.406.734,10	65 %
Ostanek:	611.745,35	502.681,95	83 %
V finančnem načrtu za leto 1994 ni zajeto posojilo za novogradnjo v višini 2.000.000,00 SIT pri SKB banki Maribor, podružnica Ormož. Posojilo smo prejeli po zaključnem računu za leto 1993. Upoštevanje tega zneska bi stanje pri realizaciji finančnega načrta za obravnavano obdobje spremenilo, saj bi dohodki bili mnogo večji od odhodkov. Pri postavki 22 - prispevek za obnovo cerkve je stanje drugačno, spremenjeno po periodičnem obračunu. Na podlagi podatkov, ki nam jih prikazuje finančni obračun smo nakazali na žiro račun Župnijskega urada Sv. Bolfenka na Kogu znesek 262.659,90
SIT, kar predstavlja 9 % od krajevnega samoprispevka za obdobje 6 mesecev. Po zaključnem računu za leto 1994 pa bo obračun za ostalih 6 mesecev. Ogromna sredstva smo namenili vzdrževanju in modernizaciji cest. V drugi polovici leta smo vse ceste zgramozirali s poljčanskim sekancem, ostali sta nam le cesti Gruškovje in Sešekov klanec. Cesta skozi Ciganijo je v dolžini 900 m asfaltirana in stane po predračunski vrednosti 8.961.325,00 SIT. Finančni viri : rep. sredstva : 3.346.730,00 SIT, pogodbe krajanov: 3.360.000,00 SIT, krajevni samoprispevek: 2.254.595,00 SIT.
V iztekajočem se letu je bila obnovljena dvoran in dokončan prizidek k dvorani, ki sedaj služi svojemu namenu. V njem so prostori za krajevno skupnost, mladina je končno dobila svoj prostor, uporabljajo ga upokojenci in vsa ostala društva za svoje potrebe. Počasi urejujemo okolico, seveda v okviru finančnih zmogljivosti, saj je želja nas vseh, da bi bil prostor pred našim kulturnim domom lepo urejen in privlačen za vse krajane naše krajevne skupnosti. Mesec december je mesec velikih pričakovanj, je mesec raznih prireditev za stare in mlade.
Volitve so za nami, Miklavž seje poigral z otroci, mladina se trudi po svoje in načrtuje prireditve. Tako smo v torek, 20. decembra organizirali srečanje ostarelih občanov s kulturnim programom v dvorani na
Kogu, 22. decembra je prišel Dedek Mraz in obdaril otroke, 26.december je dan državnosti, 27. decembra pa se spomnimo vseh tistih domačinov, ki so bili na ta dan ustreljeni s strani okupatorja.
Odhaja staro leto 1994 in prihaja novo leto 1995. V imenu sveta krajevne skupnosti, v imenu nadzornega odbora krajevne skupnosti in v svojem imenu želim vsem krajanom naše krajevne skupnosti vesele božične praznike, mnogo sreče, zdravja in osebnega zadovoljstva v novem letu 1995.
Anton BOLKOVIČ Predsednik sveta KS Kog
5
OBVESTILO
Obveščamo zamudnike, daje rok za poravnavo dolgov za leto 1994 do 30.12.1994. Naj gre vsak v novo leto s čistimi računi.
Ob tej priložnosti prosimo tudi gospoda, ki ga ne bomo imenovali, da vrne izposojene mize, ker bomo v nasprotnem primeru organizirali prevoz za vrnitev miz in klopi na njegove stroške.
KS KOG
REZULTATI LOKALNIH VOLITEV OBČINE ORMOŽ - VOLILNA ENOTA 2 (KOG, SREDIŠČE, MIKLAVŽ)
Št. liste (šifre): 3 - Slovenska ljudska stranka
9	- Liberalna demokracija Slovenije
6 - Združena lista socialnih demokratov 8 - Slovenski krščanski demokrati in Zeleni Slovenije
10	- Demokratična stranka upokojencev
VOLILNA ENOTA : 2 VOLIŠČE : 18 - GOMILA
oddanih gl. : 124	nevelj.gl.: 16
lista : oddani gl. (%)	3: 50 (46,3%)	6: 10 (9,3 %)	8: 10 (9,3 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 34 (31,5%)	10: 4 (3,7 %)
VOLIŠČE : 19 - KOG - LAČAVES
oddanih gl. : 196	nevelj.gl.: 13
lista : oddani gl. (%)	3: 54 (29,5%)	6: 16 (8,7 %)	8: 37 (20,2 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 37 (20,2%)	10: 39 (21,3 %)
VOLIŠČE : 20 - KOG - JASTREBCI
oddani gl. : 99	nevelj.gl.: 10
lista : oddani gl. (%)	3: 31 (34,8 %)	6: 9 (10,1%)	8: 16 (18,0 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 27(30,3 %)	10: 6 (6,7 %)
VOLIŠČE : 21 - VIT AN
oddani gl. : 109	nevelj.gl.: 9
lista : oddani gl. (%)	3: 35(35,0 %)	6: 10 (10,0%)	8: 19 (19,0 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 17(17,0 %)	10: 19 (19,0%)
VOLIŠČE : 22 - HERMANCI
oddani gl. : 122	nevelj.gl.: 14
lista : oddani gl. (%)	3: 28(25,9 %)	6: 8 (7,4%)	8: 15 (13,9 %)
lista: oddani gl. (%)	9:45(41,7%)	10:12(11,1%)
VOLIŠČE : 23 - MIKLAVŽ (KAJŽAR)
oddani gl. : 89	nevelj.gl.: 16
lista : oddani gl. (%)	3: 16(21,9 %)	6: 11 (15,1%)	8: 26 (35,6 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 8 (11,0 %)	10: 12 (16,4%)
VOLIŠČE : 24 - KRČEVINA
oddani gl. : 51	nevelj.gl.: 0
lista: oddani gl. (%)	3:11(21,6%)	6:1(2,0%)	8:35 (68,6 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 2 (3,9 %)	10: 2 (3,9 %)
VOLIŠČE : 25 - MIKLAVŽ
oddani gl. : 133	nevelj.gl. : 14
lista : oddani gl. (%)	3: 30(25, 2%)	6: 6 (5,0 %)	8: 38 (31,9 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 38(31,9 % )	10: 7 (5,9 %)
6
VOLIŠČE : 26 - VELIKI BREBROVNIK
oddani gl.: 130	nevelj.gl: 16
lista : oddani gl. (%)	3: 36(31,6 %)	6: 11 (9.6 %)
lista : oddani gl. (%)	9: 17(14,9 %)	10: 10 (8,8 %)
8: 40 (35,1 %)
VOLIŠČE : 27 - VINSKI VRH
lista : oddani gl. (%) lista : oddani gl. (%)
oddani gl..: 130 3: 23(18,9 %) 9: 37 (30,3 %)
nevelj.gl.: 8 6: 12 (9,8 %) 10: 12 (9,8 %)
S: 38 (31,1 %)
VOLIŠČE : 28 - HERMANCI (VUZMETINCI)
oddani gl.: 72	nevelj.gl.:9
lista : oddani gl. (%)	3: 11(17,5 %)	6: 4 (6,3 %)
lista : oddani gl. (%)	9:23(36,5 %)	10:7(11.1%)
8: 18 (28,6 %)
VOLIŠČE : 29 - ZASAVCI
lista : oddani gl. (%) lista : oddani gl. (%)
oddani gl. : 46 3: 8 (20,5 %) 9: 8 (20,5 %)
nevelj. gl. : 7 6: 3 (7,7 %) 10: 5 (12,8 %)
8:15 (38,5 %)
VOLIŠČE : 30 - SREDISCE
lista: oddani gl. (%) lista: oddani gl. (%)
oddani gl. : 511
3: 128 (28,4%) 9: 52(11,5%)
nevelj.gl.: 60 6: 57 (12,6 %) 10:115 (25,5 %)
3: 99 (22,0 %)
VOLIŠČE : 31 - GRABE
lista : oddani gl. (%) lista : oddani gl. (%)
oddani gl. : 92 3: 11 (14,1%) 6 : 9: 21 (26,9%)
nevelj.gl.: 14 14 (17,9 %)
10: 16 (20,5%)
i: 16 (20,5 %)
VOLIŠČE : 32 - GODENINCI
lista: oddani gl.( %) lista: oddani gl.( %)
oddani gl..: 82 3: 20 (32,8 %) 9: 5 (8,2 % )
nevelj.gl.: 21 6: 5 (8,2 % ) 10: 11 (18,0 %)
20 (32,8 %)
VOLIŠČE : 33 - OBREZ
lista: oddani gl.(%) lista: oddani gl.(%)
oddani gl.: 279 3: 69 (28,9 %) 9: 35 (14,6 %)
nevelj.gl.: 40 6: 14 (5,9 %) 10: 65 (27,2 %)
8: 56 (23,4 % )
VOLIŠČE : 34 - SALOVCI
lista: oddani gl.(%) lista: oddani gl.(%)
oddani gl..: 125 3: 34 (30,9 %) 9: 8 ( 7,3 % )
nevelj.gl.: 15 6: 22 (20,0 %) 10: 5 (4,5 %)
8: 41 (37,3 %)
VOLIŠČE : 912 - GLASOVANJE PO POSTI ZA
oddani gl.: 2
lista: oddani gl.(%)	3: 0 (0,0 %)
lista: oddani gl.(%)	9: 0 (0.0 %)
VOL. ENOTO 2 nevelj. gl.: 1 6: 0 (0,0 %) 10: 0 (0,0 %)
8: 1 (100 %)
VOLIŠČE : 992 - PREDČASNO GLASOVANJE
oddani gl. : 0
ZA VOL. ENOTO 2 nevelj.gl.: 0
7
UDELEŽBA NA VOLIŠČIH V KS KOG V ODSTOTKIH
Vitan	56, 19 %
Kog - Jastrebci 69, 23 % Kog - Lačaves 62, 22 % Gomila	97, 64 %
SKUPNI REZULTAT GLASOVANJA ZA ŽUPANA V OBČINI ORMOŽ
Oddanih glasov:	9.947
Neveljavnih glasov:	577
Veljavnih glasov:	9.370
kandidat	št. glasov	% glasov
1. Andrej PUČKO	955	10,19 %
2. Vili TROFENIK	6.658	71,06 %
3. Miroslav HANŽELIČ	1.757	18,75 %
Vir : Občinska volilna komisija Ormož
Pripravil: Slavko PERC
ZAHVALA
Slovenska ljudska stranka - podružnica Ormož, se vsem volilcem, ki so jo podprli ob lokalnih volitvahzahvaljuje za zaupanje.
Obljubljamo, da se bomo kot druga najmočnejša stranka v občinskem svetu držali našega gesla: "Za poštene in pravične odnose v naši občini!"
8
UTRINKI IZ ZGODOVINE KOGA
(še pomnite...?)
Vsak človek je zaznamovan s krajem, ki ga je prvič zagledal. Kadar koli sem odhajal z doma, bolj trdno sem se zavedal svojih korenin, večje je postajalo moje občutenje domačega kraja. V sreči in nesreči, ob vsakem čustvenem pretresu, sem se v mislih vračal v ta čudoviti svet rodnih goric, razbrazdanih polj, šumečih gozdov, prašnatih poti, dolinic s šumečimi potoki in enkratnih neponovljivih prleških ljudi.
Pisatelj in literarni kritik Franček Bohanec je zapisal: "Vsaka ptica leti k svojemu gnezdu. In tudi mi se vračamo, da merimo svoje življenjske korake, vračamo se, da se napijemo prelesti zemlje, vračamo se, da se ozaveščamo kot močni ljudje. "
Iz pestre zgodovine domačega kraja, iz številnih zgodovinskih kamenčkov v mozaiku življenja ljudi in krajev želim vsem Kogovčanom predstaviti del tega, kar sem uspel zbrati. Zgodovina je najboljša učiteljica za tistega, ki jo želi spoznati in nanjo gleda nepristransko. Tisti, ki se iz zgodovine nič ne naučijo, jo morajo na žalost ponavljati.
Vsi podatki so preverjeni in temeljito na arhivskih virih, zato ne bi smelo biti dvoma v njihovo resničnost in verodostojnost. Prepričan sem, da bodo, predvsem za mlajše, zelo zanimivi in poučni in da se bomo vsi skupaj iz njih kaj naučili.
Vinogradništvo skozi čas
Vinogradniška proizvodnja je tudi na Kogovskem območju v svojem razvoju dosegala vspone in padce. Ena od najhujših katastrof je bil pojav trtne uši, ki seje najprej - leta 1880 pojavila na Primorskem, nato pa še v drugih krajih Slovenije. Na območju Ljutomersko- ormoških goric, kamor spadajo tudi Kogovske gorice, se je pojavila leta 1896. Do leta 1909 se je razširila na 31 občin takratnega Ljutomerskega okraja. Kod edino sredstvo v boju proti tej nadlogi se je pokazalo sajenje zoper trno uš odpornih trt na ameriški podlagi in njihovo žlahtnenje z evropskimi trn-imi sortami. Pomanjkanje trsnega materiala in prvi neuspehi poskusov uvajanja novih sort, so povzročile spošno nezaupanje v ameriške podlage. Namesto žlahtne trte se je zaradi tega izredno razširila samorodnica (šmarnica). Ljudje so se navduševali nad njo, ker je ni bilo treba cepiti in ker je bila otporna proti trtni uši in je bogato rodila.
Leta 1923 je bil sprejet Zakon o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva, ki je prepovedal sajenje in razmnoževanje samorodnice. Posamezni vinogradnik je lahko obdržal le do 500 trsov, vse ostalo pa je bilo treba izkrčiti. Tak ukrep je veljal vse do leta 1935, ko so namenjevali dva izkrčena trsa samorodnice za en trs plemenitih sort.
Kljub ugodnim državnim kreditom, velika večina vinogradnikov ni prenesla finančne obremenitve obnove. S propadom Avstro- Ogerske je nastala nova meja med Jugoslavijo in Avstrijo, kije pomenila umetno zaporo za izvoz naših vin v Avstrijo, istočasno pa so Slovensko tržišče preplavila (zaradi enotnega jugoslovanskega trga) cenena in slaba ter neobstojna vina iz Banata.
Kljub krizi se je po nekaterih izračunih vinogradništvo v dvajsetih letih tega stoletja izplačalo. To še posebej velja za gospodarsko močne vinogradnike.
Na približno 6 oralih (1 oral je 56 arov) se je na območju kogovskih goric takrat povprečno pridelalo 14 hektolitrov vina.
Leta 1925 seje liter vina prodajal po 13 kron, kar je pomenilo, daje bilo vino vredno 59.800 kron ali 14.950 dinarjev. Stroški obdelave so bili ocenjeni na 30.000 kron.
Vsega presežka proizvodnje vina vinograniki niso mogli prodati doma, v "vinotočih po zeleno vejo", zato so bili prisiljeni prodajati vino vinskim trgovcem za oderuške cene, ali pa so ga s pomočjo prevoznikov sami transportirali v Ptuj, Maribor,...
K temu je veliko pripomogla tudi železnica Ormož - Ljutomer, ki seje gradila v letih 1921 - 1923.
Vinogradniki, ki so bili ekonomsko šibki in niso vzdržali zahtev vinskega trga so propadli ali pa so se zadolževali.
Da bi vsaj malo zaščitili propadajoče kmete - vinogradnike pred vdorom močnega (tujega) kapitala, so pričeli ustanavljati kmečke hranilnice in posojilnice.
Prvi dve, na območju današnje občine Ormož, sta bili leta 1908 ustanovljeni pri Sv. Bolfenku na Kogu in v Središču ob Dravi, nato pa 1909 pri Svetinjah in Sv. Miklavžu. V Lačavesi je v tem času delovala Narodna hranilnica in posojilnica.
Od leta 1895 do 1914 je kljub napadu trtne uši bilo obdoblje gospodarske konjunkture. K temu je so pripomogle hranilnice in posojilnice, dolgoročni krediti za obnove itd.
Do bistvenih sprememb glede zadolževanja kmetov pa je prišlo med prvo svetovno vojno in z valutno reformo, saj seje hkrati zmanjšal obseg prihrankov zadrugah, s tem pa tudi njihova investicijska moč.Tako v letu 1918 v HIP Sv. Bolfenk ni bil izdan niti en sam kredit - delo je popolnoma zamrlo. Podobno je bilo tudi v drugih hranilnicah in posojilnicah.
Za ilustracijo, kakšno je bilo gibanje kreditov si je zanimivo ogledati naslednjo tabelo:
			Število kreditov		
Obdobje	HIP	HIP	HIP	HIP	Skupaj
	Svetinje	Sv. Miklavž	Sv. Bolfenk	Lačaves	
1909/13	101	-	87	- '	188
1914/18	29	-	32	-	61
1919/23	46	-	44	-	90
1924/28	102	57	100	-	259
1929/33	94	37	83	10	224
1934/40	41	6	36 *(30)	83	166
* od 36 kreditov je bilo 30 kratkoročnih
Kmetje so se močno zadolževali tudi pri privatnikih in drugih ustanovah. Iz podatkov bančnih knjig hranilnic in posojilnic Sv. Bolfenk, Svetinje in Sv. Miklavž je mogoče ugotoviti, da so se zadolževali tudi viničarji. Skupaj so viničarji dobili 38 kreditov. Približno 2/3 so jih porabili za nakup živine, 1/3 pa za gospodarstva.
Večina posestnikov je pred prvo svetovno vojno najemala kredite do višine 1000 kron, kar je bilo približno za obnovo enega orala vinograda ali za vrednost približno 10 krav.
Zadolževanje je povzročilo gospodarski propad mnogih vinogradnikov in je v skarjnih primerih doseglo tudi vrednost trikratnega njihovega premoženja.
(dalje prihodnjič)
Pa še to:
*	HIP so delovale po t.i. reifeissovem sistemu - vplačani deleži
Posojilnice so bile v resnično pomoč prezadolženemu podeželju, vendar propadanja manjših kmetij niso ustavile.
*	Prvi podatki o izgradnji železnice Ormož - Ljutomer so iz začetka leta 1914, ko je Štajerski deželni zbor odobril prispevek 250.000 K. Vojna je izgradnjo ustavila, toda že septembra 1919 so se zbrali župani ob Dravi. Tako bi ta proga postala člen direktne zveze med Jugoslavijo in Češko (Naša straža št. 77 iz leta 1919). Decembra istega leta je bil drugi zbor zastopnikov občin obrtnega in trgovskega združenja kmetijskih podružnic Ivanjkovci in Vičanci (rudniki), ki se je navduševal za tehnično manj zahtevno traso (brez predora), Ljutomer - Ormož.
Za dokončno odločitev zadanašnjo traso železnice je bilo odločilno močno vinogradništvo jeruzalemskih goric.
Železnico so gradili v letih 1921 do 1923. Med delavci tudi 110 pripadnikov ruske Vranglove armade, kijih domačini niso marali. Prišlo je celo do ubojev ruskih emigrantov.
Tone LUSKOVIČ
10
DARJI ŽGANEC LISTINA OBČINE ORMOŽ
"Darja Žganec vodi Dekliški sekstet Kog, ki je pod njenim vodstvo dosegel lepe uspehe. Sekstet pogosto nastopa na raznih prireditvah na Kogu, pa tudi drugod po občini."
S to obrazložitvijo je komisija SO Ormož za odlikovanja in priznanja Darji podelila Listino občine Ormož.
Za to nedvomno pomembno in zasluženo priznanje ji čestitamo in želimo pri nadaljnem delu še veliko uspehov in čim manj ovir na njeni poti.
BOŽIČNI KONCERT DEKLIŠKEGA SEKSTETA IN ORMOŠKEGA OKTETA
Na Božično nedeljo je v domači cervi Sv. Bolfenka zazvenel slavnostni Božični koncert. Pripravila in izvajala sta ga domači Dekliški sekstet in Ormoški oktet pod vodstvom Darje Žganec in prof. Rada Munda.
S pesmimi kot so Ave verum, Jaz pa pojdern v tihe gaje, Večerni zvon, pa z večno pesmijo Sveta noč in še s številnimi drugimi so ogreli srca poslušalcem.
Z Božičnim koncertom so se pevci predstavili še v ormoški in središki cerkvi.
NOVA PODOBA KAPELICE V VODRANCIH
Na lepo sončno avgustovsko nedeljo so se številni župljani bolfenške fare zbrali na slovesni maši ob blagoslovu kapelice v Vodrancih.
Kapelico, ki je posvečena Materi Mariji, so na pobudo gospoda Janeza Mohoriča in ob strokovni pomoči Zavoda za spomeniško varstvo iz Maribora, začeli obnavljati že leta 1991. Ob denarni pomoči faranov, g. župnika in Krajevne skupnosti Kog, so ob številnih prostovoljnih delovnih urah predvsem Vodrančarov, obnovitvena dela in ureditev okolice sklenili sredi letošnjega leta.
MLADINSKO KULTURNO DRUŠTVO KOG PO VEČLETNEM PREMORU PONOVNO ZAŽIVELO
Po nekaj letnem premoru na Kogu spet deluje Mladinsko kulturno društvo. V njem je združena kogovska mladina, sicer pa medse z veseljem sprejmemo vsakega, ki bi se nam rad pridružil.
Ker MKUD ne deluje dolgo, za nas še skoraj ni slišal nihče, razen nekaj mladine, ki spremljali plakate po vasi.
Srečujemo se vsakih 14 dni ob sobotah v domu kulture Kog. Po potrebi pa tudi vsako soboto. Za Martinovo smo imeli mladi majhno martinovanje, ker za večjega ni bilo dovolj časa. Organizirali smo tudi miklavževanje za naše najmlajše, pogovarjamo pa se tudi o tem, da bi na Kogu za Antonovo pripravili veselico za vse krajane, tako za stare kot mlade. Z vsemi svojimi močmi se bomo trudili in upamo, da boste še slišali za nas.
Mladinci in mladinke MKUD KOG
TURISTIČNO DRUŠTVO KOG TUDI TO LETO MED NAMI
Turistično društvo je v svojem drugem letu delovanja prepoznavno v našem kraju po vrsti nalog, ki smo jih opravili tekom leta.
Prvič smo sodelovali pri praznovanju Antonovega in uvedli nekaj več reda v postavitev stojnic, ki so se prejšnja leta postavljala vse do cerkvenih vrat in s tem motila slovesnost znotraj cerkve.
Naša osrednja prireditev "TO VINO JE BILO PRIDELANO NA KOGU" je dobila novo obliko. Prvič je vina ocenjevala strokovna komisija, podelili smo plakate; za prihodnje leto pa že načrtujemo nekaj spremljevalnih prireditev in pa večjo afirmacijo nagrajenih vin. Sredi poletja smo skupaj z vodstvom krajevne skupnosti pripravili otvoritev doma krajanov. Ob tej priložnosti smo ponovno podelili plakate "Zlata vrtnica" za lepo urejeno okolje, gostili smo

godbo iz Domžal in pripravili zabavno prireditev z bogatim srečelovom.
Pri izpeljavi teh nalog pa si želimo širši krog sodelavcev. Zato pričakujemo, da se ne boste odrekli vpisu v TD, ko vas bodo obiskali člani našega odbora. Pravzaprav se je odnos do okolja in predstavitve našega kraja že tako spremenil, daje nekdo od vsakega gospodinjstva že član našega društva ne glede na formalni pristop. In želje v novem letu? Ima kar nekaj idej, ki jih želimo izpeljati v letu pred nami. Z vašim sodelovanjem, spoštovani sokrajani, jih bomo lahko. Predvsem pa si želimo, da nas v večjem številu obiščete na naših prireditvah. Občutek ob množici ljudi je sicer lep, če pa tu med njimi ni znanih, domačih obrazov, pa daje grenak priokus in nehote se vsilju-jejvprašanje o potrebnostih našega delovanja. Odgovor na to vprašanje pričakujemo ob prvi večji akciji, ki jo bomo izpeljali.
Mnogo lepega cvetja in zelene trave okoli naših domačij v letu 1995 želi TD Kog.
Anica PEVEC Predsednica TD Kog
POSTO.T PRIJATELJ!
"Dobrodošli - pridite na kupico domačega", sem povabil znanca - prijatelja in pristala sva v domači kleti. Pogovor je nanesel na gostoljubnost, dobrodošlico in prijaznost, ki jo v zadnjem času često pogrešamo in pozabljamo. Ne znamo se več nasmehniti, ne znamo biti veseli, presojamo tiste, ki gredo skozi naše kraje po registerskih tablicah in po obleki, ne znamo biti več tako domači kot nekoč, ne do drugih in ne do svojih krajanov. Nam je to bolj opazno, ker se staramo ali nas je "povozil čas", razmišljava s prijateljem ob domači kaplici. Povabimo prijatelja na kozarček, na klepet, dobro in lepo besedo, to bo zadovoljilo nas in človeka, ki mu prijazno nudimo besedo. Naše društvo upokojencev si prizadeva za večkratna srečanja. Letos smo tako organizirali izlet na Pohorje z avtobusom, v Moškanjce (71 udeležencev), v Ivanjkovce (Teden upokojencev), piknik v dvorani na Kogu (90 udeležencev), mnogo pa je še upokojencev, ki aktivno delujejo v raznih društvih in organizacijah. Kljub temu se nekateri še počutijo osamljene zato jih vabimo, da se udeležujejo naših srečanj, ki smo jih v tem letu uspešno opravili, tako kot bomo tudi v prihodnjem letu program uresničili.
Prizadevali si bomo podpreti tisto stranko, poslance in občinske svetnike, ki se bodo zavzemali za naše pravice. Ne smejo se zmanjševati naše pravice do valorizacije oz. vskladitve pokojnin z rastjo osebnih dohodkov zaposlenih in pravic do zdravstvenega varstva. Upokojenci si zaslužimo mirno, varno in zdravo starost.
Z dvignjenim kozarcem nazdravljam tudi Vam naše upokojenke in upokojenci Koga, dočakajmo Novo leto med svojimi, ki Nas imajo radi
vam želi Vaš predsednik Vinko RATEK
SPOŠTOVANI KOGOVČANI!
Skoraj je že navada, da se vam v "NOVICAH"oglasim kot predstavnik Združenja rejcev prašičev v naši občini,pa naj bo tudi tako.
To pot imam sporočilo za rejce in sicer glede nabave plemenskih živali.Kot vam je članom združenja znano,nimamo zaenkrat preko združenja urejene prodaje odojkov in bekonov.To pa zato ker smo se odločili,da bomo najprej poskušali "porihtati" osnovno čredo pri vseh rejcih,da ne bi pri prodaji preko združenja prihajalo do prevelikih razlik v kvaliteti.Kar se tiče očetov -merjascev,je stanje precej dobro,saj je na področju občine v okviru združenja približno 25 visoko kvalitetnih merjascev.Malo slabše je stanje s plemenskimi svinjami,saj je nekaj svinj v združenju brez porekla-rejci so jih vzredili doma.Zelel bi opozoriti rejce,da je negospodarno povečati osnovno čredo ali nadomeščati izločeneplemenske svinje z doma vzrejenimi mladicami,ker so te živali skoraj praviloma slabše plemenske vrednosti od plemenskih svinj kupljenih na selekcijskih farmah ali rejskih kmetijah.Za mladico,ki smo jo vzredili doma,ne dobimo občinskega in republiškega regresa,zato je ta žival poleg slabše plemenske vrednosti tudi dražja.
V občini Ormož imamo enako selekcijsko kmetijo na Humu,in sicer pri Avgustu Jerebic,kjer bo v prihodnjem letu že mogoče kupiti prve breje mladice.V pripravi sta še dve kmetiji.Tako bomo v bližnji prihodnosti imeli v naši občini vsaj tri selekcijske kmetije, ki bodo verjetno pokrivale potrebe po brejih mladicah pri naših rejcih.
Na Martinovem sejmu v Ormožu je bilo Združenje predstavljeno s kratkim besedilom, seznamom rejcev in njihovo
12
ponudbo ter lepimi karikaturami, barvanko in kratkimi skeči. Organizacijo te predstavitve je prevzel Slavko Pere, risbe pa je izdelala Jerica Mlinaric. Ob tej priložnosti bi se jima v imenu vseh rejcev želel zahvaliti za trud. Če bodo materialna sredstva in čas dopuščala, bomo poskušali take predstavitve ponoviti tudi drugod, kar bi lahko pomenilo nek začetek organizirane prodaje.
V svojem imenu in v"imenu članov Združenja Vam vsem skupaj želim vesele Božične praznike ter srečno Novo leto in kar je še najbolj važno - veliko uspehov pri delu in gospodarjenju v letu 1995.
Zvonko PUKŠIČ Predsednik Združenja rejcev prašičev
JUSTA IN MICA
"Justa, si čula za svinjsko društvo v naši občini?"
"Kej? Svinjsko društvo? Že po ena nova stranka? Toti bodo venda na volitvah zmagali! He, he,...!" "Ne, resen mislim, čula sem. To so brž fkup stopili toti, kej mojo toto novo ploho, svije duge, široke, pa brez špeha." "Ja, ja ! Znoš Mica, mi bi tudi mogli ploho mejati, malo se ti opitaj, pa mi te povej!"
ŠTEFKA
"Jesuš Kristuš sosed, če se je z vašimi prosci kaj zgodilo?"
"Kaj bi se zgodilo Štefa?"
"Če pa tak cvilijo, kak bi jih što klo."
"E, Štefa te ne veš, ka jih tetoviramo."
"Ka paje to?"
"Svinjsko društvo ze tak številči prosee."
'Toto svinjsko društvo muči živoli, če pa se bogi reveži tak derejo." "Eh, Štefa, da ti toga ne razmiš!"
TELEFON
"Dober večer! Halo... Halo...Dober večer!" "Bog daj dobro!"
"Slišu sem, da vi redite prašiče, mi bi kupili štiri, ta majhne." "Dobro ste culi. Ja, hranimo, pa tudi smrdimo po jih." "Kva?"
"Eh, nič! Gdo bi jih nucali, pa kak žmetne?"
13
TAKO SO PREPEVALI VČASIH...
Leto tako presneto hitro mine, da bi človek skoraj moral dejati, ali pa sam sebe prepričati, dato ni res. Toda na žalost je res! Tudi to je res, da sem pred letom, skoraj ob istem času kot je sedaj, obiskal Lucijeve v Vodrancih. Nekdo bi morda dejal:"Saj to so ti vendar sosedovi!" Toda ob obilici dela in skrbi gre človek le tja, kamor mora iti in če ve, zakaj gre. Tako je tudi mene tokrat k Mimiki poslala naša
"glavna", ki že ve kaj hoče. Mimika mi je torej minulo nedeljo dopoldan, tako ob štedilniku in s polnimi rokami dela rada zapela to staro pesem, ki se le redkokdaj sliši. Povedala mi je še, daje ravno to pesem nekoč na gostiji zapisala že dolgo pokojna kmetica in kuharica iz Lačavesi, Lukmanova Micika, pesem pa je takrat zapel tudi že pokojni Curi-nov Stanko iz Vodranec.
TO ME VESELI
To me veseli, da smo še zdravi vsi, * ki tu prebivamo, glažke nalivamo. Naj med vas sem štet, če glih mam dosti let, prav veselo vam želim zapet.
Ribcam dobro gre, ki žeje ne tipe, ki pijejo vodo in nič ne pojejo. Jaz pa pojem rad, veseli vinski brat, Bogu bom zahvalil tisočkrat.
Če svet sovraži me, vse hudo name gre, če tud¥ prijatelj več ne mara me goreč. Sam pri mizi sedim, si z glažkom govorim, s sladkim vincem si srce hladim.
Srečen tisti kraj, ki je še vinca kaj, jaz ga ne zapustim, čeprav pri njem zaspim. Ko pa pride noč, bo sveča na pomoč, in majolčica mi bo navzoč.
Žalost me duši, žeja me suši, revščna stiska me in srce vroče je. V hladni senčici, pri polni kupici, pozabim revščno in žalosti.
Tu je dobro bit, ki imamo dosti pit, pri sladkem vinčeci smo kmalu bogati vsi. Vince svedoči, častiti ga veli, naj veselje moje ga slavi.
Enkrat pride smrt, hiamek bo zaprt, glažek bo na stran, a jaz pa zakopan. Tam bom v zemlji gnil, ne bom več vinca pil, hladni grob mi bo srce hladil.
Pride sodni dan, svet bo razdejan, vstali bomo vsi in k sodbi božji šli. Bog nam daj tja prit,gor Jezusa častit, se v nebesih večno veselit.
Na gostiji po petju pokojnega Stanka Čurina iz Vodranec zapisala Lukmanova Micika.
14
Pripravil : Janko KLAJNČAR
KOGOVSKI KRATKOHLACNIKI USTVARJAJO...
MOJA DRUŽINA
Moje ime je Petra. Obiskujem drugi razred na Kogu. Stara sem devet let. Imam brata, ki mu je ime Aleš. Star je trinajst let. Obiskuje sedmi razred osnovne šole Miklavž. Obiskuje tudi šesti razred glasbene šole. Igra harmoniko. Moji mami je ime Romana. Stara je 32 let. Zaposlena je v kleti vLjutomeru. Moj oče je star 39 let. Ime mu je Janez. V službo hodi v Ormož.
Smo srečna družina. Začeli smo tudi graditi novo hišo.
Petra ZADRAVEC
2.razred
MOJA DRUŽINA
Najprej je bil en velik nič. Iz njega so prišli moji pradedje in prababice.
Dedek in babica sta si ustvarila topel dom in družino. Imela sta deklico, ki je kasneje postala moja mama. Tako tudi moj atek. Imela sta se rada in ustvarila družino. Njuna največja družinska sreča sva bila midva z bratom. Za dedka in babico pa ni bilo večjega veselja kot igrati se z vnuki. Mi smo srečna družina in želim si, da bi bilo vedno tako.
Brigita LUTERŠMIT
3.razred
NAŠA DRUŽINA
Naša družina šteje pet članov. Najstarejši je oče, potem mama, sestra, brat in jaz.
Oče je glavni pri hiši, ker služi denar. Vsako jutro mora zgodaj vstati, da pride pravočasno v službo. Po napornem delu v službi mora še doma narediti dela na polju in pri živini. Tista, ki me vsako jutro zbudi, je mama. Dopoldne nam skuha kosilo, popoldne pa gre na njivo ali v vrt. Ce ne bi bilo mame, bi morali kupiti zelenjavo v trgovini. Sestra Lidija tudi že hodi v službo. Komaj čakam, da pride iz službe, ker upam, da mi bo kaj prinesla. Brat Božidar hodi v šolo v Maribor. Stanuje v internatu, zato ga med tednom ni doma. Komaj čakam, da pride domov. Najlepše mi je v naši družini, ko smo vsi skupaj doma.
Mateja RUBIN
3.razred
Z ZAČARANIM KONJEM V ŠIRNI SVET
Neki dan sem se šla na travnik žogat. Nekaj časa sem se žogala, potem sem videla, da se nekaj premika pri velikem drevesu. Šla sem k drevesu in zagledala čarobnega konja. Ta konj je bil leteč. Skočila sem nanj in poletela v širni svet. Med potjo sem doživela nekaj nenavadnega. Letela sem in bila vesela. Priletela sva do velikega mesta. Nisem vedela, katero mesto je to. Vprašala sem ljudi in nihče ni hotel odgovoriti. Nekaj časa sem bila tam, potem sem zajahala konja in odjezdila domov. Razjahala sem pri istem drevesu.
Vzela sem žogo in slišala sem, da me kliče mama. Ko sem pogledala k drevesu, konja več ni bilo.
Natalija BORKO 4. razred MOJA DRUŽINA
Moja družina je velika. Najprej so trije otroci, dva starša in ena babica. Opisala vam bom, kakšna je naša družina. Moja družina šteje šest članov. Lepo se mi vidi, da se imamo vsi radi, čeprav se včasih skregamo. Zelo sem žalostna, ko vidim, kako se druge družine kregajo. V moji družini so vsi dobrega srca, posebno pa moja sestra Lidija. Mislim, da bi vse družine lahko bile tako dobre kot je moja. Če bi primerjali mojo družino z drugimi, bi rekla, da je moja družina super.
Natalija KOCET
4.razred
15
NAŠA DRUŽINA
V	naši družini smo štirje. Smo srečna in vesela družina.
Najbolj srečni smo takrat, kadar smo vsi skupaj doma. Jaz sem v družini najmlajša. Moj bratje starejši od mene osem let in hodi v službo. V naši družini je glavni ata. Mi se v družini dobro razumemo, zato smo tako srečni. Včasih se tudi ata razjezi, toda se hitro poboljša. Tudi mama se včasih skrega name, ko ji ponagajam. Meni je družina zelo pomembna, zato si ne predstavljam, kako bi živela brez njih.
Mateja GREGORINČIČ 4.razred
TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO
Bilo je nekega toplega jutra. Torba je rekla, da me bo danes nesla v šolo. Hodila sva po cesti, po gozdu, po njivah in po travnikih. Torbo sem vprašal, če ve, kje je na šoli streha. Se vedno sem bil radoveden in sem torbo še naprej spraševal. S torbo sva si šolo ogledovala, zunaj je bila vsa zapacana. Torba mi je dejala, da bi šla v šolo. Tudi jaz sem bil za to. Dolgo je trajalo, preden sva našla vrata v šolo. Vrata so bila pokvarjena, tako da sva jih komaj odprla. Torba je vstopila prva, ko se je ustrašila in zbežala. V šolo sva stopila oba in se nisva ustrašila pajka. Stopnice so bile pod zemljo, tako sva našla še deževnika. Pot naju je vodila dalje po stopnicah v drugo nadstropje. Ko sva prišla v najvišje nadstropje, sva tam našla učence in iovarišico. S torbo sva še imela eno uro pouka, potem pa sva šla vseeno domov.
Matej MEZNARIČ 4.razred
MI SMO SREČNA DRUŽINA
V	naši družini se dobro razumemo, zato sem se odločila za ta naslov. Moj brat in sestra mi vedno pomagata kadar kaj ne vem. Seveda mi atek in mama tudi. Ko so prazniki, posedimo in se pogovorimo, če je kaj narobe. Ampak to ne naredimo samo ob praznikih, takrat se raje veselimo. Pogovorimo se tudi ob kakšnih drugih priložnostih. Če atek ali mama kaj delata, jima gremo pomagat. Ko končamo, gremo v hišo in se grejemo v toplem stanovanju. Če potrebujem kaj za šolo, mi atek kupi ali pa mi da denar, da si sama kupim.
Jaz siželim, da bi še dolgo živeli skupaj, da ne bi kateri od nas umrl.
Sandra PRAPOTNIK 4.razred
MOJA DRUŽINA
Moja družina šteje štiri člane. To so moj ata, mama, Aleš in jaz.
Sedaj vam bom opisala mojo družino. Ata in mama hodita v službo, midva z bratom Alešem pa v šolo. Zelo malo časa smo skupaj. Največ poklepetamo pri kosilu in večerji. Takrat se ata in mama pogovarjata kaj bosta novega kupila, delala in kam bomo šli na dopust. Včasih sta zelo zanimiva. Če nam zmanjka denarja, se včasih tudi skregata. Ko pa dobita denar pa sta spet dobre volje. Najlepše mi je, ko se odpravljamo na morje. Midva z Alešem se večkrat igrava in pomagava atiju in mami.
Zelo sem lahko srečna, da imam svojo družino. Žalostni pa so tisti, ki je nimajo.
Manuela ŠULEK 4.razred
V	MOJI DRUŽINI JE VEDNO VSE LEPO IN PRAV
V	moji družini smo štirje člani: očka, mamica, bratec in jaz.
Očka dela na mejnem prehodu v Središču, mama pa na Muri v Ljutomeru. Jaz hodim v šolo na Kog, Sebastjana pa čuva babica. Ker sta mama in očka zaposlena, se malokdaj vidimo. Popoldne, ko sta očka in mama v službi, sva midva z mojim bratom sama doma. Če pa nama postane dolgčas, pa greva k babici. Seveda se tam igrava in se šaliva z babico. Ko pa pride očka domov, pa sva spet vesela. Želim si, da bi moja družina ostala takšna, kot je bila do sedaj.
Sabina ZADRAVEC 4.razred
16
DR. METLA
Morem vam priznati, ka tak dugo nesem nič takšnega piso, kak bi mogo zej napisati, ka se mi je noro vidlo sploh kej začeti. Zej pa nam je samo naenkrat rekla, ka se moremo hitro kcoj spraviti pa nekej napisati, pač tisto, kej keri zno. Če pa veli namo nič napravili, te pa nej veli gremo to, ke smo bili celo leto, ke se namreč Novic tiče. Jos pa sem ji hitro odgovorjo, ka bomo drugo leto sigurno še v vekši riti kak smo bili toto leto. Te pa una meni začne :" Zakej? Zakej?"
"Reko, droga Slavica, če ne preštimaš, ka je fse fkup z lete v leto v vekši riti. Če te ne vidiš, ka so gnes den neti kokoti ne več to, kej so nekda bili. Nekda so bili posebno tu, v naših krajih kokoti gazdi, so zleteli na plot pa pope-vali, gnes pa samo kluna odpirajo. Neti štorkle so ne več to, kej so nekda bile. Gnes si štorkle delajo gnezda že fse-pofsod, kom spodajo pa kom ne, mladiče še tu pa tam "zrodijo", dece pa več nečejo, pa nečejo nositi " Kapa "jogri" ; pa jogri so tudi ne več to, kej so nekda bili. Nekda so stori dobri jogri bili nejpret dugo, dugo "rapšici", zej pa iehko joger fsaki grota, keri mo kakšo prakso al ne. Tak so nekda stori močki pridno pokončovali jostrebe, lisice el pa druge takše nepridiprave, ki nom, navodnim lidem zagvišno napravijo več škode kak haska. Gnes den pa toti mlodi jagerčki namesto jostrebof dol sprovlajo v Gomili kakšo letečo puro, kera fseeno za tri dni pride domu. Namesto lisice pa ti kakši taksi ne preveč posvečeni joger tudi človeka dol spravi. Ve vam pravim, ne so vam to stori jogri, f pomeni besede kak so vam to nekda bili, ke so fsi hodili v eno školo, kera jih je dobro nafčila, ka more biti dober joger najpret rapšic, potlan pa še grotati hmajuh, pijonec pa korveš.
Ve vam rečem, nič je ne tak kak je nekda bilo. Kon gut se človik obrne, sama buna, jol pa sponošaje. El smo zej mi z leta v leto tejko storši, ka to fse fkup teko bol preštimamo, el pa je resen tak. Fkrali pa bi gnes den že tudi boga s križa, če bi ga znali zakej nucati. Znote, ka je nešče letos tam pri mrtvašnici tistih nekej cempres na novo posajenih rešjo, te pa še mo je to ne bilo zadosta, pa je šo tam negi pri dvorani "kopaje" z rožami fkro! Pa sem si som pri sebi mislo, ka bi rejši toti "nebodijihtreba" šli, pa bi tote čudakrot prepune koše smeti sipali f konte totim "lepimma-herom", al kak se že reče tistim, ki nam vozijo nesnogo furt.
Tak sem se ob volitvah pito, koga sploh nej volim? El tiste, ki krodnejo, el pa tote, ki so se do zej borili, ka bi na pošten način mi, Kogofčanari tudi nekej meli. Te pa sem pač ugotovjo, ka ovih prvih ne poznam, tak ka sem te pač mogo tote druge voliti, za kere bor znom, keri so. To pa bi vam rad pihno na dušo, ka se jos osebno nesem nič bunjo, kdo so mi "maheri" konto za nesnogo dopelali. Tak bor znom, ka je najlepše, če človik nejpret pozmete pred svojim pragom. Zoto ka vam zej po totih letah morem priznati, ka je meni joko hudo kdo mi rečejo, ka morem še pred vašimi pragi spucati.
Ve vam provim, neje lehko, zoto ka so še penzjonisti gnes ne tisto, ke so nekda bili. Nekda jih je bilo resen čuda meje, posebno na vesi, kak jih je gnes, so pa zoto zaresen uživali. Kdo so bili lidje f penziji, jim je ne bilo treba nič delati, samo so uživali, pazili malo deco, pa okoli tepli. Gnes pa vam fsi penzjonisti delajo čuda bolj kak so te pret penzijoj, pa ke gut so delali.Zej ti penzjonist nema niti telko časa, ka bi si pri sosidi pet minot dol sejo, skoron pozo-bi povedati pa dati kej je prišo. No,ve si zej nazodje znom že skorom
fse razložiti, samo le si nevem toga, ka je prof za prof krivo za takšo	Tak vam rečem, ka fseeno,
nogloščo. El so negda meli prevelke ploče, ka so meli furt čas, el pa	čeglih nam neje pa nade preveč lepo,
mojo zej premale penzije, ka od dela niti živeti več dugo nado fol-	čvrsto, korejžno, stopite v novo leto,
gali?	želim Vam, ka bi zadovoljni, srečni bili,
Naj si bo kakkoli že, leto je po naokoli. Mi, če bomo meli toto srečo,	Pa furt s punuga si glaža
ka se bomo fčakali novoga leta, bodimo veseli. Jos vam s svojih	dobroga, domočoga točili!
skušen pred leti lehko zagvišno trdim, ka je fseeno žif trpeti, kak pa
mrtef uživati. Zoto Vam na kroji želejem v novem leti puno zdravja Cerovno Py°ncof Joko mal° je na Kogi,
, , • . r . .. , ,	pa tak kak eni za nos pišejo,
pa razumevanja, spostovaia pa radosti. Ce te fse to meli, bode vam	v ...... , ' , .
f	; . „ , . v, y ... ,	v .,	, „	nesmo tudi lidje tak strasno bogi;
tudi v novem leti se nekak slo, ceglih de vam voda vcosik seenola ze	D ,f „	., „r.
.	T . ,.,..., , ...... ..	za nos, Bolfencanare, so to najlepši kraji,
tijan do guta. Joko hudo de tistim, ko bodo pozobili migati, pa de jim	za nos JC Kog naS> lepši
samo lepo pa lepo. Samo te, kdo bode lepoga kunec, te pa jih nade	kak najlepSo Mesto v Raji!
več!
Kdo pa nas več nade ta pa nam tudi lepota nade nič hasnila!
Pa na zdravje v novo!
dr. METLA
17
KRONIKA LETA 1994 ZA KS KOG
Podatki veljajo do 13. 12. 1994:
Rodili so se : 5 deklic in 4 fantki Umrli: 7 žensk in 3 moški
Prijavili stalno prebivališče: 18 moških in 14 žensk Odjavili stalno prebivališče: 10 moških in 15 žensk
Na dan 31.12.1994 je v KS Kog 119 krajanov (36 moških in 83 žensk) starejših od 70 let. Najstarejša sta : Julijana Plohi, Jastrebci 55, rojena 1. 1900 in Franc Munda, Vodranci 34, rojen 1. 1902
Poročeni: Bojana Vičar in Dejan Grubič Jerica Meško in Bogomir Luci Lidija Ivanuša in Franc Cimerman
Na dan 4.12.1994 je bilo v KS Kog 781 volilcev (nad 18 let stari krajani).
Gomila pri Kogu: 127
Jastrebci: 142
Kog: 214
Lačaves: 104
Vitan: 77
Vodranci: 117
Vseh pa nas je v KS Kog nekaj manj kot 1000.
Podatke je zbral in uredil Jože Prapotnik.
KAKO SMO GOSPODARILI V NAŠI KRAJEVNI SKUPNOSTI
Realizacija finančnega načrta za obdobje od 1. 1. do 30. 06. 1994 Prihodki	Plan
Realizacija
Indeks
1.	Prenos sredstev
2.	Krajevni samoprispevek od OD
3.	Krajevni samop. upokoj.
4.	Krajevni samop. od KD
5.	Krajevni samop. od obrti
6.	Prispevek od traktorjev
7.	Prispevek od pokopališča
8.	Dotacija za redno dejavnost
9.	Deleži na nove ceste
10.	Dohodek od obresti
11.	Ostali prihodki
12.	Dokončno plačilo voj.škode
931.745,35 2.400.000,00 400.000,00 1.900.000,00 50.000,00 90.000,00 200.000,00 800.000,00 300.000,00 80.000,00 300.000,00
931.745,35
804.411,70
149.704,50
1.410.258,20
45.349,90
231.742,00
28.204,40 108.000,00 1.200.000,00
100 % 34 % 38 % 75 % 91 %
29 %
36 % 36 %
Skupaj: Odhodki:
7.451.745,35
4.909.416,05
66%
1.	Pisarniški material
2.	Komunalna dejavnost (voda, odvoz odpadkov)
3.	Kurjava
4.	Tokovina
5.	Stroški PTT
6.	Delo po pogodbah
90.000,00
200.000,00
40.000,00
90.000,00
40.000,00
300.000,00
34.695,40
202.439,00
30.148,00
6.819,50
96.133,60
39 %
102 %
34% 17 % 32 %
v
VELIKO USPEHOV TER SREČE POLNO LETO 1995 VAM ŽELI
Romana ŠKRLEC
ZASTOPNIK
KOG44 62276 KOG TEL. .062 / 717-048
4
Adriatic
zavarovalna družba d.d. assicurazioni s.p.a.
Ifedeče	fóaf&Me
ca Skee'pta 1995 ttam feí¿
Mini MARKET
Marijana BALAŽIČ
Gomila 25, 62276 KOG, tel.:062/716-050
Franc GRUČA
KOG 37,62276 KOG, tel.:062/ 717-520
VSEM PREDVSEM PA TISTIM, KI CENIJO BRO K0G0VSK0 KAPLJICO, ŽELIMO VESEL BOŽIČ IN VSE NAJLEPŠE V NOVEM LETU.
VSEM KRAJANOM LJUBITELJEM DIVJADI, ŽELI
LOVSKA DRUŽINA KOG
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO 1995.
M
TAPETNIŠTVO
MLINARIC
VSEM KRAJANOM IN STRANKAM ŽELIM VESEL BOŽIČ IN SREČNO 1995
.........._ VESELO IN BIAG0SL0VUEN0
PRAZNOVANJE BOŽIČA TER MNOGO USPEHOV V l£IU 1995, VAM ŽEU ZDRUŽENJE REJCEV PRAŠIČEV
ORMOŽ
0 RMOl
AGROKOL
Kmetijsko in trgovsko podjetje, d.o.o. Vodomnci 7 - 62276 KOG Telefon (062) 717-607
Vesel Božič in Srečno Novo leto 1995 vam želi podjetje AGROKOL Pridelovalcem zelenjave In vrtnin pa še posebaj dobro letino in velik pridelek.
Želimo vam vesel Božič ter srečno, zdravo in uspešno Novo leto 1995
o
VSEM LJUBITELJEM DOBREGA VINA IN VSEM ~ OSTALIM ŽELIMO VSE NAJBOLJŠE V NOVEM LETU 1995
Pridelava grozdja. Nega in polnitev vina.
Vinotoč.
Milan HLEBEC
Kog 108,62276 Kog, telefon:062/ 716-043
i HLEBEC
d.o.o.
VINOGRADNIŠKO-KLETARSKA OPREMA IN
REPRODUKCIJSKI MATERIAL
VAM ZEU PRIJETNE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEŠNO NOVO LETO 1995
62276 KOG 14 tel./fax:062/ 717-037y
BIFE
VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE TER USPEHA POLNO NOVO LETO 1995
VESELKO
VITAN
ZIDARSTVO
Dušan OZMEC s.p.
Gomila pri Kosu 42 si priporoča s svojimi uslugami: aoO'7a rr^Z	-m mKU m
044 / o i\og	_ p0MGMJf kmmike
tel. :062/ 716-002	- montaža gips ehmentov
HKRATI VAM ŽELI VESEL BOŽIČ IN SREČNO NOVO LETO 1995
___		8 zf			Alkohol, pijača	Tuje žensko ime	Pitano govedo	Vfil. celotno edino	Pogon za divjadjo	Tropsko drevo (kinin)	Samogl. stik
				Ženski lik iz otrošk. pravij.							
1				Zvez. am. država Polotok na Bliž. vz.							
	Mùjwfy			>							
Sestav. Vida Munda	Oslomba, podpora	Tuje ž. ime						Zvok, ton	Veznik		
		"naj živi" (lat.)							Ivan Tavčar		
Domača žival					Vnetje grla						
Mesna ali sadna pogača					Pokrajina v severni Afriki	Angl. pop pevec Odpornost					
Kuverta, pismo									Vipotnik Cene Gledališče zabaviš.		
Doza ioniz. sevanja				Razum			Nord. ž. ime				
				Pripad. avstr. plemena			Tovarna kovinske galanter.				
Prilastek								Agatha Christie Guverner banke SI.			NOVICE
Revija s križankami, Salamonov...										Jadran, otok	Nemško trg. predst.
Estonska igral. (Katarina)		Obzir									
M. ime					Vrsta krapa Redko ž. ime						
Egipč. bog plodnosti							Nemški naziv za gospoda				
Uglajenost							Očka				
Grški otok						Vesel Božič in srečno 1995	Grmič, rasti., vresje				
"Novice" so bile ustanovljene na skupni seji KK SZDL Kog in KS Kog dne 1.12.1978. Prva številka je izšla 5.12.1978
Odgovorna urednica: Slavica MUNDA; uredniški odbor: Milan LUKMAN, Ksaver MEŠKO, Jerica MLINARIČ in Milena OREŠNIK Ilustracije: Jerica MLINARIČ Fotografije: Sonja KAMPLET - ROTAR Naklada: 300 izvodov. Izhaja priložnostno.
Tisk: Tiskarna Prajnc
Tiskano na okolju prijaznem papirju.