PRVE OBČINSKE VOLITVE PO NOVEM SO ZA NAMI
Bo v prestolnici dovolj politične strpnosti in pameti?
Prvi del odisejade, kot bi lahko imenovali reformiranje občin pri nas, je končan. Dan pred božičem se bo Ijubljanska mestna in dbčinska oblast morala umakniti iz petih Ijubljanskih občin in z mestnega magistrata. Po prenovljenih stopnicah naj bi na ta dan v mestno hišo vstopili novi in »ta pravi« Ijubljanski zupan ter 45 mestnih svetnikov. Toda kot smo se pri nas ie navadili, tudi to ni povsem zanesljivo.
Lahko se na primer zgodi, da si bo ljubljanska volilna komisija izbrala kakšen drug datum za prvi dan nove mestne oblasti (za sklic ustanovne seje mestnega sveta), morda (čeprav je zelo malo verjetno) bodo Janševi socialdemokrati le prepričali otne-njeno komisijo, da je bilo - razen v (ne)pravem trenutku pokvarjenega računalnika - narobe še kaj, in bi se s ponovnim štetjem morebiti zame-njalo kakšno ime s seznama izvoljenih svetnikov. Nenazadnje je tu še sodba ustavnega sodišča o »neustavnosti« skoraj sto občin, med njimi (vsaj po-sredno) tudi Ijubljanske. Tudi kaj če-trtega ni izključeno. Morda pa se bo vse le izteklo tako, kot se prestolnici spodobi.
Z izvolitvijo novega župana in mestnih svčtnic (teh je le sedem) ter svčtnikov se je končal prvi del re-
forme občin. Njeni krojači - v glav-nem so to bile velike politične stranke v državnem parlamentu - si lahko nekoliko oddahnejo in »umazane« za-deve prepustijo svojitn občinskim iz-postavam.
Top lista enajstih strank
Med prvimi je oblikovanje občin-skih političnih zavezništev oziroma vladajočih koalicij v izvoljenih občin-skih svetih. Sestavni del bo seveda (raz)delitev pomembnih upravnih po-ložajev »zaslužnim« iz posameznih strank. Volivci smo namreč določili le splošna razmerja med strankami in redko kje vnaprej določili za na&ed-nja štiri leta vladajoče stranke. V Ljubljani takole:
Združena lista socialnih demokra-
tov je dobila 22184 (20,49 odstotka) glasov. kar ji je prineslo 10 sedežev v mestnem svetu,
devet svetnikov imajo Janševi soci-aidemokrati z 20051 glasovi (18,53 odstotka).
Liberalna demokracija je s svojimi
18099 ((16,73 odstotka) dobila 8 sede-žev in
Krščianska demokracija z izkupič-kom 15953 (14,74 odstotka) 7 mest.
Sledijo Ljudska stranka 6459 ozi-roma 5,99 odstotka glasov in tremi sedeži), Nadonaina stranka 5609 gla-sov (5,21 odstotka) in Zeleni 4840 glasov (4,49 odstotka) s po dvema sedežema. Po en mandat v mestnenn svetu pa so dobili Stranka demokra-tičnih upokojencev s 3,60 (3939), Gradišnikova lista (3969), Peršakovi demokrati s 2547 glasovi (2,37 od-stotka)) in Vidmarjevi Narodni demo-krati z 1,87 odstotka oziroma 2033 glasovii. Poleg preostalih nestrankar-skih liist je popolnoma praznih rok ostala Lapova Nacionalna desnica z 0,80 codstotka ali 862 osvojenimi gla-sovi.
Na občinskih volitvah v Ljubljani je imelo pravico glasovati 211972 Ljubljančanov. Na volišča jih je pri-šla le dobra polovica, to je 121458, 443 volivcev paje glasovalo po pošti. Skupaj je bila torej volilna udeležba 57,51 odstotna. Kar 13720 glasovnic je bilo neveljavnih.
Glasovi so torej razdeljeni, toda vprašanje, kdo bo v Ljubljani na obla-sti, je še vedno odprto. Vaši domi-šljiji, dragi bralci, prepuščam, da sku-
šate uganiti sestavo zmagovite koali-cije, ki bo štela vsaj 23 glasov (na-vadna večina) v mestnem svetu.
Enajsterica moščanskih svetnikov
Prvaki velikih strank sicer na vsa usta zagotavljajo, da bodo to »trgo-vino« prepustili občinskim strankar-skim odborom, toda Ljubljana je pre-velik zalogaj - zares in v prestižnem pogledu - in to bo še bolj otežilo oblikovanje »ljubljanske vlade«.
Pred njo pa je niz izjemno težavnih nalog. Ne le tistih, ki jih je zapustil Vidmarjev izvršni svet, ki je (skupaj z županom Jožetom Strgarjem) debeli dve leti vedril in oblačil brez kakrš-
(Nadaljevanje na 3. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
LJUBLJANSKI ŽUPAN JE
nega koli demokratičnega nadzora, pač povsem tistih, ki jih prinaša s se-boj reforma občin. Prva med njimi je gotovo sprejem statuta mestne ljub-ljanske občine. ki mora odgovoriti na ključno vprašanje: ali bo Ljubljana urejevana (lokalno samoupravljana) centralistično, se pravi z magistrata do zadnjega gospodinjstva, ali se bodo svetniki odločili za decentralizi-rano različico z več veljave krajevnih skupnosti in mestnih četrti? Vzpo-redno s tem se bo treba dogovoriti o gmotni zapuščini tako dozdajšnje mestne. kot tudi petih ljubljanskih občin. Ljubljano čaka še pogodba s slovensko državo. saj večina njenih institucij, vključno s parlamentom in vlado. domuje v mejah nove mestne ljubljanske mestne občine. Lahko bi rekli, da so naštete naloge prevelike za tako nestabilna strankarsko poli-tična razmerja v mestnem svetu, ob-
ljubam kandidatov, da jim bodo mar le želje Ljubljančanov ne glede na to, kateri stranki pripadajo, pa že pred volitvami ni bilo verjeti. Pa vendar, upanje je pol življenja, ne nazadnje smo takšna povolilna strankarska raz-merja v mestnem svetu, sami določili!
Graščakovih enajst lajajočih
Sam bog pa tudi ve, če se je izpol-nilo prerokovanje našega moščan-skega rojaka, čigar podoba naj bi za vekomaj (oziroma do prvega vrže-nega kamna) ostala v stekleni vitrini na ljubljanskem gradu? Glasilo se je nekako takole: »Ze prav, Ljubljana je vaša, toda okrog nje bomo organizi-rali enajst občin, ki bodo kot enajst psov režali nanjo!« Če torej menite, da se je tako res zgodilo, potem bomo v Ljubljani ob siceršnjih reformskih porodnih   težavah   imeli   še   nekaj
Prejšnja občina Moste-Polje je bila razdeljena na dve volilni enoti. V 5. so bili za svetnike izvo-Ijeni: Stane Brezovar (Združena Hsta), Viljem Celestina (SKD), Gregor Feist (LDS), Mojca Kos Golja (Zeleni) in Dare Valič (SDSS). V6. volilni enoti pa: An-ton Colarič (Združena lista), Iz-tok Conič (Nacionalna stranka), Roman Kolar (SDSS), Ante Ma-djar (LDS), dr. Janez Vrbovšek (SKD) in Janez Žagar (SLS).
hladne vojne in »žagarju« gre mesto v stekleni vitrini, če ne zaradi drugega zavolj njegove »jasnovidnosti«. No, vse slabo bo pozabljeno, vse dobro bo ostalo. To naj velja tudi za pričujoče informacije in komentarje o reformi lokalne samouprave.
Hm