24S. Številka.
Trst, v ponedeljek 12. decembra 189S.
Tečaj XXIII.
„Edinost" izhaja dvakrat n» dan, raztin nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer ob 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob 9. uri zjutraj.
Naročnina znnSa:
Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za aamo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno.
Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ge uprava ne ozira.	_
Na drobno ne prodajajo v Trstu zjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne Številke po 4 nvč.; ponedeljnke zjutranje Številke po 2 nvč. Izven Truta po 1 nvč. več.
EDINOST
(Večerno lzd*qje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PR10RSK0.
Telefon Stv. 870.
4 nvč.
T edinosti Je moč!
Offlaaft
se računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. Poslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. se računajo po pogodbi,
Vsi dopisi naj se poSiljajo nrednlStvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre- ! jenia nprnvnlAlvo. Naročnino in oglase
je plačevati loco Trst.
■ —
lTre<]n|fttvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. TpravnlStvo, od-prnvniStvo in »prejemanje Inseratov
v ulici Molin piccolo Stv. 8, II. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti'
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie vesti.)
Praga 10. Nn današnjem slavnostnem sestanku povodom osemdesetletnice barona pl. Riegra so prirejali slavljencu svečanostne ovacije. Zastopniki vseh čeških strank, deputacije iz Moravske in Šlezije so mu častitali. V imenu »Slovanske krščanske narodne zveze« je častital slovenski državni poslanec Vencajz. Rieger se je zahvalil v daljšem govoru in je priporočal svojemu narodu vstrajnost v narodnem delu ter sporazum-Ijenje z drugim, v deželi bivajočim narodom na podlagi jednako p ravnost i. Govor Riegra so so živahno pozdravljali.
Praga 10. Zvečer je bil slavnostni banket na čast Riegru, Prvi je napil cesarju najviši deželni maršal knez Lobkovic, na kar so navzoči navdušeno klicali »Slava« in godba je zaigrala ljudsko himno. Govornik se je spominjal slav-ljenea, ki je, zvest Bvojemu Jeesarju in kralju, si prizadeval interese svojega naroda združiti z interesi dinastije. Vršilo so je še mnogo druzih napitnic, s katerimi se je slavil Rieger kakor vzor patrijota in politika, ki je stremil po zjedinjenju vseh slojev in stanov v blagor naroda, dežele in države in je isto tudi dosegel. Rieger se je zahvalil ganljivimi besedami.
Dllll^j 10. Prihondja seja g o s p o d s k e z b o r-n i c e bode dne 15. decembra z dnevnim redom: prvo branje predloga Helfertovega, naj se sklene zakon, tičoči se varstva spomenikov in drugo branje zakona, tičočega se uravnave Dunava na Nižje-Avstrijskem.
1)1111 i^f 10. Nagodbeni odsek je nadaljeval posvetovanja o Členu 12., tičočem se obdačenja soli in tobaka ter o neposrednih dačali.
Dunaj 10. Nagodbeni odsek je sprejel ne-izpremenjen odstavek čleua 12., tičoči se v restitucij.
Budimpešta 10. Pred sejo se je podpredsednik Lang pogajal z opozicijo, da bi o volitvi predsedništva opustila obstrukcijo, a ni se mu posrečilo. C i m se je prikazal v zbornici Banffv, za-grmeli so viharni klici »Izdajalec!«, »Abzugl« »Ven ž njim!« Opozicija je tolkla s pestmi po klopeh in razgrajala na vse možne načine. Komaj je Banffy vstal s svojega sedeža, da bi govoril, nastal je zopet vihar, še hujši od prvega. Opozicija je Banffvja obsipala s psovkami in ga ni pustila govoriti. Banffv je vzel iz žepa kuverto in povedal, da ima zbornici izročiti kraljevski re-Bkript. V tem je opozicijonalec Kubik planil proti Banffvju, da bi mu reskript iztrgal iz rok. Vladni pristaš Albinger, pravi velikan, je z drugimi poslanci priskočil in Kubika potisnil v stran. Nastalo je strahovito vpitje in razgrajanje, poslanci so se pehali sem in tja, nekateri so dvigali pesti in vse je kazalo, da pride še do pretepa. Ta prizor je trajal pet minut. Banffv je potem izročil reskript slugi, da ga nese podpredsedniku; ker se je bilo bati, da opozicija slugi vzame reskript, so ga obstopili vladni pristaši in ga spremili k Langu, kateri je reskript prečital in sejo zaključil. Reskript je datovanoddne 8. t. m. Vladni pristaši so Bantfyja morali spremiti do voza, ker se je bilo bati, da ga opozicija napade.
Budimpešta 10. Državni zbor se je s kraljevim reskriptom odgodil do dne 17. decembra t. 1.
Budimpešta 10. »Budapester Correspon-denz« poroča, da je bivši podpredsednik zbornice poslancev, Lang, prijavil svoj izstop iz liberalne stranke. Izstotako sta izstopila iz stranko grof Teodor Szeohenyi in bivši predsednik zbornice, 8zilagyi.
Budimpešta 11. Ogerska korespondenčna pisarna javlja z Dunaja : Cesar je danes posebno milostno sprejel barona Banffy-ja v avdijenco, ki je trajala nad jedno uro. Banffy je cesarju obširno poročal o položenju. Tekom dneva je Banffv imel posvetovanje z Goluohowskim, Kallav-jem in z ministerskim predsednikom grofom Thunom o različnih političnih vprašanjih. Banffv se je po noči vrnil nazaj v Budimpešto.
Pariz 10. Špansko-ameriška mirovna pogodba se je podpisala danes.
Bero lin 11. Cesarska dvojica je sprejela danes v avdijenco predsedništvo državnega zbora. Ob tej priliki je cesar — govorč o mednarodni situ-vaoiji — naglašal, da je treba iBto motriti z vso pozornostjo navzlic temu, da je Nemčija v prijateljskem razmerju z vsemi vlastmi, ki prihajajo v poštev, zato da je nnsvetovana popolnitev armade potrebna, a za sedaj še ni mogla predložiti, ker je treba ozir jemati na davčno moč dežele.
S severa.
IV.
»SlovauskV* Pfcliled« ima na Koroškem jed-nega stalnega in izvrstnega dopisnika. Uprav čudim se temu, ker niti naši slovenski listi nimajo kaj sličnega. Imajo »dopisnike iz tu ž nega K o-ro ta na«, ali le-ti so običajno samo iz tužne — redakcije. Je že tako, kaj pak hočete ! Saj mnogi čitatelji se itak ne zanimajo za drugo, nego razna ubojstva, prevare, poneverjanja, »afere« itd. Ko čitain naše časopise, bodite uverjeui g. urednik, gadno mi je pri duši! Kako hrano prinašajo! Grozno! No, pa o tem govoriti ni baš moj namen, sicer bi mi še očital kdo, da se postavljam za nekaj višega nego sem. Saj poznate naše ljudi!
F, L. izvrstno izveščuje Čehe, Čast mu! Tu se vidi natančno, kako bi se moralo delati. Brez fraz, samo fakta, grozna fakta, gola fakta! Suhoparno je res to, ali je tudi potrebno.
Blagi dopisnik se nadeja tudi še vedno, da koroški Slovenci ne propadejo, da se vzbujajo k novemu življenju, k boljemu življenju...: Ne bodem izrekal o tem svojega menenju — kako tudi! Se le sedaj sem se malo natančnejše orijentoval o razmerah ondotnih. Pritrdil bi pa slcoro g. dopisniku. Ne, ne! Koroški Slovenci ne smejo propasti! In v to, da ne propadejo, treba početi delati! Najprvo treba pregledati ekonomsko stanje naše v Koroški; dalje treba natančno prešteti ondotue naše sile in jih početi organizovati. Ni dovolj, da se samo srdimo na Nemce in nemškutarje, treba jih tudi ugnati, ali ne v besedah, temveč v dejanjih. Trgovina slovenska treba da preide v slovenske roke, slovensko obrt treba povspeševati, slovenski eksport, slovensko ljudstvo mora gojiti pak t<> oboje.
Češče razmišljujem o dejstvu: Slovenci smo slabi, no, boljše rečeno, ni kak i ekonomi. Mi se samo tešimo: nam že da Bog; ne pomislimo pak, tla : p o m a g a j si sam in Bog ti p o more !
V novejšem Času smo se nekako počeli dvigali. Misel: ustanavljati ko ns umna dru-
štva, ni slaba, samo da se treba ozirati o tem na: kje in kako! Seveda je popolnoma krivo, ako se ista izrabljajo v strankarske ali kake druge namene. Kons umna društva morajo služiti samo blaginji narodovi, ne pa gotovim osebam. Treba pamtiti, da: biti dober trgovec ni lahko delo! V nas, na žalost, imamo vrlo malo dobrih trgovcev! Zdihujemo pa po mecfinih
—	da bi pa sami sebe pripravili za iste, o tem ni misliti! Narod od milijona in tristo tisoč duš nima nobene sv o j e trgovske Šole. Seveda, ni čudno, ko ustanovitev jedne take zahteva »prevelikih«, ako hočete, »ogromnih žrtev«! Poglejmo pa na Čehe! Kaj pravite, koliko imajo ti naši severni bratje samo trgovskih akademij t Pet! Češki m privatnim trgovskim šolam pa niti ne znam števila. Zdi se mi, da jih je v sami Pragi
—	pet- In ako pomislimo, da ima privatna viša trgovska šola prof. Adolfa Ekerta*) okoli 300 dijakov (slušateljev) in dijakinj — Češko - s 1 o v a n s k a akademija o b c h o d n i pak nad — 000, moremo nekako umeti češko trgovino!
V	trgovske akademije (v prvi tečaj) more vstopiti vsakdo, kdor jo le dovršil ali 3 realke, ali 4 gimnazije, ali meščansko šolo. Na teh so pak še takozvani »abiturijentČni kursi«, ki trajajo samo jeduo leto, dočim redni studij traja tri leta. Šolnina je običajno 120 gld. na leto. Ako je dijak priden, se ista tudi zniža.
V	trgovske šole so sprejema vsakdo brez obzira na študij. Pristop imajo tudi ženske, katerim so akademije, žali bog, zaprte.
Mi Slovenci, goreči pristaši »slovanske vzajemnosti«, imamo od te samo kopieo lopo zvenečih fraz, d r u g e g a n i č. Mi se oziramo v Cehe samo takrat, kadar — manifestirajo, takrat jih pa ne vidimo, kadar delajo! Mi običajno posečamo Prago le, da prisostvujemo kaki slavnosti, da zremo navdušenje in da slušamo lepe besede, ne pa, da prisostvujemo češki »praei«, češkemu delu, da zremo češko ž i 1 a v o s t in delavnost. Po Slovenskem se n. pr. pripoveduje, da jo pivo v Pragi zelo po ceni, ne pripoveduje se pa : kako pa je to, da je tako!
Tu bi nekaj pripomnil, ali nečem Vam zopet za par duij pošiljati kak »popravek«.
Čehi delajo, mi pa — — ?
Kje so pa Čehi dobili »mecene«? Hm t V s t v a r i l i s o j i h ! Kaj ne, drzno rečeno ! Bftdi
—	res jo pa le! Prisezam celo, da baš najbogatejši izmej Čehov niso i z k o pali k a r n i k a -k e g a »z a kl a d a«.
»Siideu« piše v uvodnem članku 12. štev.:
.....Wer die Geschichte dieser fiinfzig Jahre
durcbliittert, der findet die Slaven des Siidens im-mer unter den Treucsten der Treuen, unter den Opfenvilligsten der Opfenvilligen. Da, da, bili smo najzvestejši od zvestih, najpožrtvovalnejši od požrtvovalnih, samo vpraša se: kje? Rekel bi baš tam, kjer ne bi tega treba bilo!
Zašel, no, recimo, ho tč sem malo zašel, pa nič ne de!
»Slovanski preliled« se bavio j bratsko ljubeznijo z našimi razmerami. Zato potrebuje tudi naše pažnje in naše pomoči !
*) To je jedna najbolj&ih Sol trg. v Pragi. Šolnina KO gld. Poučuje ho v vsem potrebnem. Osem učnih sil. Marljivost odločuje dolgost studija! Adresa: Ad. Eckert, konce*, ulchodni skolu, Vaelovske namesti, Praha.
BAdi naj nam pa tudi za |>rimt>r: kako naj tudi mi delamo, kako naj tudi ini pojimo slovansko solidarnost.
Praga H. decembra 189«.
A. K. G.
Sodite !
(Izv. dopis).
(Dalje.)
Zateni se je oglasil del. odbornik tlt\ (ir a tribini (Italijan), Govoril je tako-le : Ni ga v tej visoki zbornici, ki bi bolje umel potrebo zboljšanja stanja ljudskih učiteljev; n istodobno ni — brez dvoma — nobenega tukaj, ki bi bolje znal od mene, v kake razmere so priveli šole sedanji učitelji! In ki bi bolje umel breme, ki teži na deželnem zalogu. O troških, ki so izkazani leto za letom v vseh zasedanjih dosedanjih, se je že ponovno dokazalo, d a k o r i s ti šole ne odgovarjajo tem troškom (!!!). Bilo bi nepotrebno govoriti dalje o tem, ker je to znano vsem poslancem že dalje, nego od danes. Čeprav sodim z ene strani, da je stanje učiteljev revno, da-si se je poboljšalo se zadnjimi (?) naredbami (!), pa z druge strani ne vidim nikakor opravičene njih zahteve za zboljšanje razmer.
Pravim to radi moralnih razmer, pre-žalostnih razmer ljudske iole, na katerih so večinoma krivi oni: učitelji (!!!). Meni in tovarišem v dež. odboru je dobro znano, da učitelji dežel e, ž a 1 i b o g, nikakor ne odgovarjajo našim pričakovanje m !
Zal i bog, da — izvzemŠi prav malo število, — toliko italijanski kolikor slovanski učitelji — in naj mi ne zamerijo ni eni ni drugi — smatrajo svojo službo kakor neko rokodelstvo (mestiere) in jo vršijo le materijalnim delovanjem po štiri ali pet uric na dan, ne da bi skrbeli za kak vspeh svojega dela, za napredek in sad, kateri bi moral dohajati iz ljudske šole gledč vzgoje in pouka. Dokaz temu činu imamo v tem — kakor se je že povdarjalo v tej vis. zbornici —, da vojaške oblasti tožijo vsako leto, da je med nabranimi vojaki le malo tacih, ki bi znali Citati (bodisi v italijanščini, bodisi v drugih jezikih), ki se dandanes poučujejo v ljudskih šolah; še menj jc tacih, ki bi znali razen čitanja vreči na papir štiri besede v pozdrav starišein, ali vprašaje za kak novčič za božične ali velikonočne praznike.
Dokler se ne premene te stvari, dokler učitelji ne bodo ume vali v vsem obsegu besede vzvišenost svojega poklica, dokler se ne bodo dušo in telom posvečali svečeništvu, v katero so pozvani v dobro dece, njim izročene, dokler — povdarjam
—	ne pride do tega, mislim, da ni sploh mogoče razmišljati o z b o 1 j š a n j u n j i h razmer!
Ponavljam, da jaz, se svojo strani, in slušaje svoje srce, bi se odzval predlogu spoštovanega gospoda Veniera, a v sedanjih okolnosti h smatram ga n e z m i s e 1 n i m.
Zopet moram ponavljati, kar sem rekel že večkrat: »Učitelji naj spolnijo vso svojo dolžnost, potem naj se še le obrnejo do vis. dež. zbora, ki brez dvoma stori svoje.
»Učitelj i pričakujejo preosnovo dež. financ« in
—	v sedanjih težkih časih — naj ne zahtevajo naglih premem b, kakor jih umeva predlog spošt. dr. Veniera, kateremu j e p r i t r d i 1 a tudi manjšina. Ali se ne nahajamo danes zopet pred zakonsko osnovo, ki pred dvemi leti ni dobila najvišjega potrjenja, s katero se v naši pokra j i n i n a m e r a v a uvesti šolska taksa
—	utemeljena v dež. zakonu 1H70 — da Be vzravnajo šolski potroški ? !
Danes je aut-aut: ako se v ta smoter ne glasuje za šolske takse — kar je težek in nehvaležen korak — bode treba povišati dež. doklade!
Tak je naš položaj, če pa vendar večina misli, — kakor se vidi, v sporazumljenju z manjšino — (!), da je že to uro čas zboljšanja stanja učiteljem, naj naloži dež. odboru, da izdela dotični zak, načrt; nimam proti temu kaj prigovarjati.
Ako pa večina in manjšina misliti kakor jaz, ako misliti, da se dežela nahaja v težavnem položaju, kako pokriti navadni proračun letnih troškov za šolske potrebe, ako pomisliti, da je do-šel zadnji trenotek za vsprejetje omenjenega na-
črta, ki ne preide v kri naših ljudi in trči gotovo na prigovore, kakor kaže protest občine Grižnjan
—	ako večina in manjšina misliti na vse to
—	morati pač pritrditi, da sedaj ni ugoden čas za stvar, ki je v razpravi.
Prosim torej slavni zbor, naj svoj sklep priredi tako, da se dade dež. odboru nalog, naj dotično zakonsko osnovo predloži samo takrat, kadar se bode njemu zdel o.
Za tem se je oglasi! za besedo poslanee dr. C o n s t a n t i n i (Italijan): Izjavljam, da se popolnoma strinjam z izvajanji dež. odbornika Gambi-nija. Lahko se ponašam, da sem bil med prvimi, ki so se potezali že od začetka nove šolske dobe za zboljšanje učiteljskih razmer (!). Ali izkušnja mnogih let me je uverila, da, če tudi so učitelji raznih šol odgovarjali in odgovarjajo, ako ne povsem, vsaj deloma, svojim dolžnostim, a mnogo drugih — in teh je največ — niso dovršili svoje naloge.
Osobito v šolah na kmetih (To so naše slovenske in hrvatske! Opazka.) učitelji ne uČe, ne vzgajajo, se ne trudijo za dober obisk šole; tako, da sta dve tretjini troškov, ki jih dežela trosi za šolo, slabo zavržen denar. Ponavljam torej, da se v šolah na kmetih — in naj poroča c. kr. deželni nadzornik, kar hoče — ne uči, ne vzgaja ne poskrbuje redni šolski obisk; torej se denar zametuje brez nikakc koriati. Strinjam se torej z g. Gambinijem, da se dež. odbor sicer pozove, naj prouči in predloži — kadar to dovole deželne finance — zakonsko osnovo o tej stvari. Povdarjam pa, da naj se jemlje obzir na okolnost, katero sem izjavil, da se namreč v šolah na kmetih ne dose-zajo nikaki vspehi, in preden se dovoli zboljšanje dotičnim učiteljem, treba dobiti prepričanje, da je res zaslužijo.
P red s.: Želi še kdo besede ?
(Oglasila sta se istodobno: Bartoli in Spinčid.)
Bartoli: Predlagam zaključek razprave. (Predlog je bil podprt.)
Spinčid (Hrvat) izjavlja, daje istodobno z Bartolijem oglasil se za besedo, da odgovori nekoliko besed posl. Costantiuiju.
Predsednik Spinčidu: Ako bi se bili oglasili pravočasno . . .
8 p i n č i d (italijanski): Isti trenotek s posl. Bartolijem.
Predsednik: Ako zbornica dovoli gosp. Spinčidu . . .
Bartoli kriči vmes: Zahtevam, da Be glasuje o mojem predlogu.
Predsednik: O predlogu se res še ni glasovalo, a iz znamenj vidim, da bi ga zbornica vsprejela. Vendar bi se moglo vprašati zbornico, dali izjemno dovoli posl. Spinčidu besedo. — (Zbornica, vprašana, je tudi dovolila!)
(Pride še.)
Politični pregled.
V Trstu, dne 12. decembra.
Dr. Fran Ladislav Rieger. Narod češki je te dni vnovič proslavil — samega sebe. V bogati lovor-venec svojega nekdaujega zgodovinskega sijaja, svojega poznejega pada, svojega trpljenja, svojega zopetnega ustajenja, svojega preporoda in svoje konečne — zmage je vplel narod češki novo blestečo vejico, proslavivši na najdivneji način onega, ki je bil začetnikom preporoda narodovega, ki je vse blaženo življenje posvetil svojemu rodu in ki je bil temu rodu Bkrben oče, previden voditelj in moder svetovalec vsikdar in vselej skozi desetletja na potu do imponujoče višine, na kateri stoji danes narod češki med prvimi kulturnimi narodi. Rieger je učil Čehe in je dal izgled nam vsem, kako se morejo prospeti iz sebe tudi tlačeni narodi ! Rieger je plamtel za rod svoj, ko je bil ognjevit mladenič, a isti žar mu plamti danes v duši, ob večeru njegovega življenja, ko mu srebrni las diči častno glavo! Da, redek mož je to ! Pod bremenom 80 let nosi svoje glavo po koncu kakor junak, pripravljen sleherni hip na boj.
Zgodovina naroda Češkega celih G desetletij — leta 1842. se jo Rieger že seznanil z zapori radi svojega patrijotizma — je zgodovina Riegrova. To jc vse tako spojeno jedno z drugim, da se niti ne da ločiti. In narod Češki ve to, narod ve, kaj mu je bil dr. Rieger in kaj mu je še danes —
in zato obsiplje sedaj, ob 80-letniei njegovega življenja, tega moža biserji narodne hvaležnosti. Te dni ni bilo v kraljestvu češkem ni Staro- ni Mla-dočehov, ni lilteraleev ni klerikalcev, ampak bili so samo Čehi, ki so pokladali dolžni tribut svojemu slavnemu rojaku in prvoboritelju.
V petek zvečer je bila slavnostna predstava v narodnem gledališču. Liki orkan so šumele ovaeije temu odličnemu možu. Ko pa je po predstavi došel na ulico in je sel v svoj voz, se je navdušenje množice povspelo na vrhunec: množica je spregla konja in je sprovela Riegra v tri umi u do-njegovega stanovanja.
Naslednjega dne ob 10. uri predp. je bilo slavnostno zborovanje. Kar ima narod češki odličnega, vne je bilo zastopano v mestni dvorani. Vse stranke, vse institucije in vsi kraji. Riegra so pozdravljali: slavnostni govornik dr. Henrik Šole, v imenu Mladočehov dr. Jaromer Čelakovsk^, v imenu konservativnega plemstva na Češkem knez Ferdinand Lobkovic, v imenu mesta župan Pod-lipny (ki je izročil jubilarju zlato medaljo mesta pražkega), v imenu češkega vseučilišča rektor dr. Rcinsberg, v imenu konservativnega plemstva v državnem zboru dr. Friderik Seh\varzenberg, v imenu kluba moravskih deželnih in državnih poslancev dr. Otokar baron Pražak, v imenu jugoslovanskih poslancev drž. posl. Ivan Vencajz, v imenu narodne katoliške družbe grof Adalbert Schonborn, in zastopniki drugih korporacij in institucij. Pred mestno hišo pa je bila zbrana ogromna množica, ki je navdušeno pozdravljala jubilarja, ko se je prikazal na trgu.
Isti duh soglasja v spoštovanju do velikega Čeha dra. Riegra se je pojavljal v mogočnih akordih iz vseh ust, — od meščana do zastopnikov vede in do členov mogočnega plemstva — tudi na slavnostnem banketu: duh, katerega je dobri geniuB, udahnil temu narodu, duh one goreče skrbi za svojo lastno veličino, one skrbi ki ume vse podrejati veliki stvari — domovinski duh: mejse-bojne ljubavi! In dobri genius naroda češkega je bil v poslednjem polstoletju — dr. Rieger!! Slava Riegru 1 Slava njegovemu narodu!
Položaj na Ogerskem. Minole sobote so se dogajale v zbornici ogerski stvari, ki bo postavile skoro v senco vse slavne Čine naših avstrijskih ob-strukcijoni stov. Ministerskega predsednika Banffy-a so zasramovali, kakor da so dovršili izvrstnim vspe-hom — Schonererjev kurs. Malo da nišo strgali cesarski reskript, katerim se je odložil parlament do 17. decembra. Da je baron Banfty poseguil po tem sredstvu, da dobi nekoliko odduška, je pač sigurno znamenje, kako akutno je postalo položenje na Ogerskem. Drugo tako znamenje bi bilo, da je grof Bantfy nemudoma pohitel na Dunaj poročat cesarju.
Včeraj je bil vsprejet v avdijeneiji, ki je trajala nad jedno uro. Ta dolgost bi bila tretje znamenje resnosti položaja. Baron Banffv je kon-feriral tudi z grofom Thunom in grofom Golu-chowskim. Opozicija hoče — to se vidi — poskusiti vse, da strmoglavi obsovražljenega barona Banffv-ja. Proti njemu se je zvezalo vse, kar ni absolutno žnjim. Vendar pa partija še ni zgubljena zanj, kajti oni, ki so žnjim, so še vedno v veliki večini in zaupanje krone je tudi na njegovi strani, kakor trdd današnje brzojavke.
N&silje sistema na Hrvatskem. Od strani vladnega zietema na Hrvatskem smo že vajeni marsičemu, ali da more nago nasilje sezati tako daleč, tega ne bi bili mislili. Kar se je dogodilo v soboto na dopolnilni volitvi v Pisarovini za hrvatski sabor, to presega vse, kar smo doživeli do bc-daj. Takov škandal — to je nekaj novega tudi za Hrvatsko. Združena opozicija je kandidirala gosp. Pasariča, urednika »Obzorovega« in zanj je bila tudi velika večina. Ali vladni poverjenik je napravil veliko črto čez voljo volilcev na jako jed-nostaven način s tem, da ni pripustil te kandidature ! Potem je hotel kandidirati župnik Vranid, ali tudi ta kandidatura ni bila pripuščena, dasi je bila pasivna volilna pravica obeh teh dveh gospodov izven vsacega dvoma. In potem se je vršila ta povsem — hrvatska volitev. Volitve na Hrvatskem so postale namreč specijaliteta. Vsi neodvisni volilci so odšli in ostali — kaoih 40 od nad 300 — so izvolili vladnega kandidata, nekega Vuksana! Ponosen pa že mora biti ta novi »zastopnik naroda«, kajti od onih 40 njegovih volil-
cev jih je bilo le 8, ki niso bili uradniki. Sedaj pa smo radovedni, da-li je slavna večina v saboru res že tako nizko padla, da bi potrdila tako »volitev«, oziroma atentat na svobodo naroda!
Sieer pa prav za prav nimamo prav, da se čudimo temu nasilju, ako pomislimo, da je bil vrhni voditelj te volilne specijalitete znani žalostno-prosluli veliki župan Kovačevi«?.
Domače vesti.
Umrl Je v Sežani gospod Josip Cazafura, glavar poznane odlične rodbine. Pokoj duši pokojnika, spoštovani rodbini pa naše sožalje.
t Fr»n Strel. V Gorici je umrl dne %mH. t. m. g. Fran Strel, železniški uradnik v pokoju. Pokojnik je bil nekaj časa odgovorni urednik »Soče« in »Primorca«. P1 ran Strel je bil blag mož in navdušen Slovenec. Blag mu spomin !
Mostni svet tržaški je imel minolega petka svojo XXXV. sejo. Po prečitanju in odobrenju zapisnika zadnje seje je prijavil župan, da mu je došla Najviša zahvala za izraz sožalja povodom smrti nadvojvodinje Marije Antonije Toskanske. Nadalje je prijavil župan, da je tržaška hranilnica ustanovila dobrodelno ustanovo kapitalom 100.000 ghl. Glede želje, izražene po svet. Dollenzu, je obljubila vlada, da preko ceste Fabbio Severo napravi v prihodnje leto tlak za pešce. Na to je svetovalec Piccoli dajal nekaj pojasnil glepe oddajanja plina delavskim hišam. Namen upravi mestne plinarne da je, da rečenim hišaj) daje plin pod ugodnejimi pogoji in tudi glede plačevanja hoče privoliti olajšav. Toda ta namen naleta sedaj še na ovire.
Župan je obvestil o peticiji, ki jo je predložil deželni odbor železniškemu ministerstvu o nujni potrebi zgradbe direktne železniške zveze med Trstom in Benetkami. Odgovor železniškega mini-sterstva je bil ta, da se je na furlanski železnici ukrenilo že vse potrebno za direktno zvezo po vlaku, da pa Italija še ni ukrenila slično, vsled česar so se uvela potrebna pogajanja.
Za tem se je vnela dolga razprava o predlogu municipalne delegacije, da se ukupno s trgovinsko zbornico predloži vladi in zbornici poslancev prošnja, s katero se naprosi, da bi s« takoj zapričelo z gradnjo železnice Tur e-P r e d e 1, katera železnica naj bi završevala v Miljskem zalivu. Svet. Combi je bil proti temu predlogu in se je potezal najživahneje za železnico čez Karavanke. Temu so se protivili drugi govorniki. — Slednjič se je vsprejcl predlog municipalne delegacije.
V	glavno ravnateljstvo javnega dobrotvorstva je bil izvoljen svet. Vianello.
V	soboto zvečer je bila zopet seja, v kateri je prijavil župan, da se je trgovinska zbornica pridružila sklepu mestnega sveta iz prejšnje seje gledč peticije v železniškem vprašanji. Predložil Be je računski zaključek za upravno leto 1897, ki kaže 366.329 gld. primanjkljaja. Zaključek se je odobril. O računskem zaključku mestne plinarne za isto leto — kateremu je pridodan predlog, da se obratni kapital poviša za 600.000 gld. — je rekel gosp. svet. D o 11 e n z, da sicer izraža priznanje upravnemu svetu na doseženih vspehih, tla pa obžaluje, da nekatere ceste po okolici še vedno niso razsvetlene. Nadeja se, da se vendar enkrat ustreže želji, ponovno izraženi v tem pogledu. Predlog v poravnavo prekoračenja kredita 175.000 gld. — sosebno za povekšanje poslopij
se je odložil za prihodnjo sejo. Municipalna delegacija predlaga, naj se zaprosi, da se za nadaljnjih 10 let od 1. januvarja 1900 naprej zaustavi progresivno vekšanje 4avka na stanarino. Predlog se je vsprejel brez debate. Potem so prisodili 6 miloščin iz ustanove cesarja Maksa in seja se je zaključila.
Sodite! »Slovenski Narod« od minolega petka, dne 9. dec. t. 1. piše: (»V zjedinjenju je zmaga®). »Pod tem zaglavjem je »Edinost« v torek priobčila članek, kateri smo čitali z resničnim — začudenjem. Članek ima namen dokazati, da so bili opravičeni klici »proč od Ljubljane«, ker »pred-stavitelji javnega mnenja in pred vsem tudi javna glasila« na Kranjskem ne store svoje dolžnosti. »Edinost« priznava hvaležno, da občinski svet ljubljanski, deželni zbor kranjski in slovenska delegacija Btore vBe, kar je v njihovih močeh v
obrambo zunaj kranjski h Slovencev, morda uvideva tudi, da so kranjski državni poslanci pri tej borbi že popolnoma pozabili na Kranjsko samo, a vzlie temu se jej vidi, da ideja vzajemnosti še ni prešla v kri in meso naroda, mase prebivalstva. In dokaze za to ima uprav klasične, take, da jim po njenem mnenju ni možno ugovarjati. Prvi dokaz je to, da je neka »zelena veja narodovega razum-ništva« v Ljubljani rekla nekemu primorskemu Slovencu, kateri je tožil »radi taktike, ki jo je jel ubirati »Slov. Narod« nasproti goriškim Slovencem« : »Oh, pustite nas pri miru s tem, to se je že preživelo«. Kar je jeden posamičnik rekel, to gene ralizuje »Edinost«, to velja za vso Ljubljane, za celo Kranjsko! Kako naj se tako postopanje imenuje, posebno ko »Edinost«, ime dotičnika modro zamolči?! Drugi dokaz, da kranjski »Slovenci« ne pojmimo vzajemnosti in da ne izvršujemo iz nje izvirajoči!) dolžnostij je — naš list. »Edinost« nam očita »cinično preziranje položenja narodovega ob periferiji«, očita nam, da nismo gladili valovja in mirili duhov na Goriškem, ampak učitelje podpihovali na preziranje vsake discipline, na očiten upor, in da je bilo v tej »divji glasbi« akordov, ki so zveneli kakor hvala — sovražnikov. Vse to smo zagrešili, ker smo se zavzeli za goriško učitelj-stvo, ko sta je »Edinost« in »Soča« pustili na cedilu. Ostre besede nam silijo v pero in po svoji perfidnosti odlikujoča se tržaška »Fdinost« bi pač zaslužila, da ji za njena zasramovanja pošteno posvetimo, ali oziri na primorsko slovensvo nam to branijo. Toliko pa »Edinosti« lahko rečemo, da niti ona, niti tisti, ki nasprotujejo primorskim učiteljem, nimaje nobenega patenta na zastopanje primorskih Slovencev, da njim nihče ni dolžan brezpogojne pokornosti in lahko se jim tudi očita, da sami cinično prezirajo položaj narodov, ko s svojim sovražnim postopanjem proti učiteljstvu tirajo to učiteljstvo v obup in je nekako izključujejo iz narodovih vrst. Ali je »Edinost« ali so poslanci nezmotljivi, da bi njim nasproti moral vsakdo igrati ulogo mutastega psa ? Ali so morda oni vzeli v zakup vse slovenstvo in je vsakdo rušilec discipline in puntar, kdor se pred njo ne valja v prahu? Sieer pa naj »Edinost« ne govori preveč sirokoustno, ker nima prav nobene pravice več, govoriti v imenu vseh primorskih Slovencev. Učiteljstvo se je oprostilo njenih verig in učiteljstvo tvori večino posvetne inteligence na Primorskem ter ima na svoji strani velik del naroda ? Ta del naroda je ravno tako rodoljuben, požrtvovalen in zaslužen kakor oni, ki se še vedne zbira okrog tržaške »Edinosti« in ta del morda priznava, da zastopa »Slovenski Narod« prave interese primorskih Slovencev proti generalom okrog »Edinosti« in »Soče«, ki »S 1 o v e n s k i N aro d« le zategadelj kolnejo, ker se boje za svoje general s t v o«.
Prepuščamo čitateljem naj sodijo oni, da-li je list, ki tako laže o narodnih delavcih še prištevati — o novinarski dostojnosti niti ne govorimo — slovenskim novinam!
»Delavski prijatelj«, list namenjen delavcem, ki je od spomladi t. 1. izhajal v Gorici, prestane izhajati koncem tega leta.
Uretlnlatvo »Luibaclter Zcituiig« prevzame z novim letom g. prof. Anton F u n t e k. Sedanji urednik, vitez O h m-J a n u s o h o vr s k y, nastopi zopet službo na državni železnici v Ljubljani.
Pevskemu društvu »Kolo« so pristopili kakor novi podporni členi gg. Anton Lah, Anton Rupena in Piano. — Gosp. Josip Hvala, poštni oficijal, jc podaril 1 gld. Hvala!	Odbor.
Društvo »Gospodinjska šola« v Ljubljani je 1. t. in. otvorilo dnevno gospodinjsko in kuharsko šolo. Alco še katera gospodičina reflektuje na pouk v kuhanji, se še lahko oglasi pismeno ali ust-meno pri društvenem odboru.
Zavod za slepe. V Celovcu so 8. t. m. otvorili deželni zavod za slepe.
Onim vinogradnikom tržaške okolice, ki nnmeravajo pričeti vzgajanjem trt namiznega grozdja, daje naša kmetijska družba na znanje, da se morajo priglasiti za te trte najdalje do 20. t. m. v društveni pisarni, ulica Geppa št. 14. I. nastropje, da si izberejo iz zapisnika one vrste, katere jim ugajajo. Ker naroči družba te trte že cepljene, ki so malo dražje v ceni, nego vinske, naj si vsaki I naročnik pripravi primerno novcev, kajti treba je |
poslati tretji del eene naprej, ostanek pa bode povzet po pošti. Te trte veljajo komad 15—40 nov-eev, po razmerju naročila. Uradne ure v kmetijski družbi so od 9—11. ure dopoludne.
PomilošČeni kazuencl. Povodom vladarske petdesetletnice je bilo med drugimi pomiloščenili v Gradiški 10, v Mariboru 38, v Begunjah 30 in v Gradcu 23 kaznencev.
Znamenite starine so izkopali blizo Kranja. V grobu, globokem poldrugi meter, so našli prekrasno iglo in dve broji, podobni zaponki. Vsi ti trije predmeti so iz čistega zlata in obloženi z rubini. Nadalje so našli hodalce z zlatim ročajem, več zlate pene itd. Sodi se, da so ti predmeti kake slovenske vojvodinje, ki je bivala v Kranju, ali pa iz časa, ko so vladali Franki. Prekopali so kakih 20 grobov, v katerih pa so našli samo okostja. Kopanje se nadaljuje.
Poštarsko stvari. Zastopniki društev poštarjev in poštnih opraviteljev sprejeti so bili danes v avdijeneiji od Njeg. Veličanstva.
Prenočišče za brezstrešne v Trstu. Ravnateljstvo društva za javno dobrotvorstvoje predložilo mestnemu magistratu te dni načrt za ustanovo po-nočnega zavetišča. Zavod bi upravljalo gornje ravnateljstvo samo.
Tiskovna svoboda lia Reki. Reška avtonomna stranka izdaje na Sušaku list »La Difesa«, Umevno je, da je list neprijeten vladi, a za to je tudi vsaka številka zaplenjena, vrhu tega mu je za Reko odvzet poštni dobit. Minole dni je policija prijela urednika tega lista in njegovo soprogo na mostu med Reko in Sušakom in je oba odvela na policijski urad, kjer so preiskali njuno obleko. V žepih so našli nekoliko iztisov lista, katere sta nesla na parobrod, ki je bil namenjen v Opatijo, kar je bilo razvidno iz dotičnih naslovov. Vsled tega je bil urednik obsojen na 150 gld. globe, njegova Boproga pa na 100 gld. Bodisi tendenca listu ka-koršnakoli, gotovo je, da je tako ravnanje jako značilno za madjarsko cenzuro!
Izpod Nanosa nam pišejo dne 10. t. m.: Da izpolnim dolžost vestnega poročevalca, ne smem molčati o tem, kako smo Podnanosci praznovali cesarjev jubilej. — Bil je to pravi deželni in narodni praznik, katerega je v predvečer naznanjalo slovesno zvonjenje nad 1 uro; naznanjali so ga pa tudi veličastni kresovi, zlasti oni, katerega so zapalili razdrški fantje na vrhu Nanosa. Po največ trgov: Senožeče, Postojna, je bilo razsvetljenih. Mogočno streljanje je pričalo, da se bliža nenavadna slovesnost. 2. decembra je bilo Razdrto v zastavah kakor samo o najslovesnejših prilikah. Sv. maše ob 9. uri so se udeležili vsi tukajšnji uradi ter njih načelniki s svetinjami, šolska mladina in mnogo občinstva. Možki zbor je peval kakor že v navadi — dobro.
Na šolsko slovesnost je g. učitelj povabil poleg kraj. šol. svetovalcev tudi častitljivega starino g. K. K., ki se je — dasi nemški vzgojen — naučil že po svojem 75 letu toliko slovenskega jezika, da sedaj celo dopisuje v nekatere liste. Pač mladini lep zgled vstrajnosti! — Po odpeti cesarski pesmi so se otrokom razdelile spominske knjižice in pa obilno dolge »štruce« kruha: utile eum dulei. Popoludne so je povsod poznalo, da imajo zvesti Slovenci dinastičen praznik.
Nova hranilnica in posojilnica. Iz Bovca nam pišejo : Veselim srcem Vam naznanjam, gospini urednik, da smo tudi v nas ustanovili dne 4. decembra t. 1. prepotrebni denarni zavod: posojilnico za bovški sodni okraj. Nova posojilnica bo imela svoj delokrog izključno le v tem okraji. Da bo posojilnica dobro napredovala, nam je porok velika udeležba prvega osnovnega zbora. Zbralo se je nič manje nego 50 udeležencev, med katerimi si zapazil duhovstvo, učiteljst\o, posestnike iz Bovca in okolice. Čast Vam ! Na občnem zboru so se prečitala zadružna pravda, katera je gosp. Josip Rakovšček, učitelj v Kobaridu, poljudno raztolmačil ter dajal pojasnila o tej stroki. Originalna pravila smo izročili tukajšnjemu g. notarju, kateri priskrbi registriranje nove zadruge. Ta novi korak na gospodarskem polji bodi začetek marljivosti in varčnosti kakor tudi začetek boljših dni. Naznaniti Vara moram tudi, da ima tudi naša posojilnica nekaj sovražnikov, kar pa nas popolnoma nič ne straši. Smelo trdim, da v kratkem času bomo vsi zbrani v dolu za razvitek in napredek prekoristnega zavoda. No ve j posojilnici
voščimo iz srca : Živi, rasti, cveti! (Temu voščila pridružujem o tudi mi. I red.)
O proslavi cesarjevega Jubileja t Lokvi
nam pišejo: Povsod v Avstriji se je dan 2. decembra t. 1. slovesno praznoval. Tudi Lokov ni zaostala v tekmovanji svojimi slavnosti, ki so se vršile v proslavo zlatega jubileja Nj. V. presvi-tlega našega cesarja. Videlo se je na obrazih neko posebno radostno veselje. Na predvečer slavnosti slišati je bilo zvonjenje cerkvenih zvonov, gromenje topičev in railcganje petja vesele množice, bilo je umetnih «>gnjev, velikanski kres na hribu »Goreč«, katerega je bilo videti silno daleč: videl si, kakrf so vihrale zastave po vsej Lokvi, kako se je prizadeval sleherni, da razsvetli svoj dom v Čast in slavo presvitlega cesarja. Na rano jutro dne 2. decembra se jo razlegalo zvonenje in gromenje topičev. Pred deveto uro se je zbrala šolska mladina, starešinstvo in bivši dosluženi vojaki (okoli 140) in množina naroda, kateremu je župan pojasnil pomen velikega dne ter pozval vse navzoče, naj zakličejo »Slava« presvitlemu cesarju, kar se je tudi zgodilo. Porazdelil je vsem vojakom spominske svetinje, godba je zasvirala cesarsko pesem, na kar se je odkrila vsa množina, in potem so pod poveljstvam poročnika v reservi, g. Antona Muha mlaj. korakali v spremstvu godbe v crkev k slov. sv. maši.
Po dovršoni sv. maši so se spet zbrali pred Muhovo hišo, kjer jih je poročnik Muha navdu-dušeno pozdravil in se zahvalil za tako vzgleden red. Iz tega se vidi, da Slovenec je bil, je in ostane zvest svojemu starodavnemu principu : Vse za vero dom cesarja ! L e B o g d a 1 — in to je najnuj-neja in opravičena želja naša — da bi državniki avstrijski in slavne oblasti vedelo malo bolje ceniti in spoštovati to zvestobo našo!
Nenavaden glasbeni užitek! Pišejo nam: Prihodnjo nedeljo dne 18. t. m. imeli bodo tržaški Slovani priliko poslušati v velikem gledališču »Politeama Rossetti«, največ! tamburaški zbor na slovanskem jugu. Ko se je pred par meseci govo-vorilo, da si je pevsko društvo »Kolo« ustanovilo velik mešan tamburaški zbor, sestoječi iz Šestdeset moči in da ta zbor nastopi že okolo polovice decembra, smo majali glavo in (odkrito rečeno) zdelo se nam je, da je gospod zborovodja malce predrzen! Danes pa, po 22 vajah, snemamo klobuk z glave in izrekamo odkrito priznanje toliko gosp. Vogriču kakor tudi tamburašicam in tamburašem! Uverjeni smo, da dvomi še danes marsikdo, tla bi bilo to mogoče, toda gospoda, še par dni in u veri te se, da je tu vse še premalo pohvale take požrtvovalnosti.
Ponosni moramo biti mi zatirani tržaški Slovenci, da imamo v Bvoji sredi iz svojih moči najmočnejši tamburaški zbor! Kakor Čujemo, se odpre, po om. koncertu novi tamburaški tečaj in gotovi smo, da Kolaši nastopijo v prihodnje z podvojenimi močmi. Na svidenje na 18. t. m. v »Politeama Rossetti!« Živeli!	Odin.
Nemška olika. Gospodičina Johana Kloiber v Celji, kije o priliki slovenske pevske slavnosti meseca avgusta t. 1. nad Slovenci kričala kakor besna: »Abzug Windische«, »pereat AVindische!« in je metala kamenje na Slovence, je bila minolo dni obsojena na teden dni zapora. To je tisti »Herrenvolk«, ki no moro nikoli dovolj blatiti Slovencev. Taki primeri kažejo jasno, da se ti ljudje pač lahko ponašajo z svojo surovostjo, nikakor pa ne s čem drugim. (Pač, takimi svojimi — deutsehe Jungfruuen!! (Op. stavčeva).
Zahvala. Nesrečni Ivan Zadnik, to je oni siromak ki je ohromel na rokah v službi v Lloydo-vem arzenalu, tako, da je popolnoma nesposoben za vsako delo in mora se svojo družino živeti naj-tužneje življenje, in katerega je rečena državna ustanova pustila brez vsake podpore in ki bi moral obupati, da ga ne bi podpiralo — da -si ni obnezano v to — naše vrlo »Del. pod p. društvo«, je došel danes v naše uredništvo s prošnjo, naj se v njegovem imenu iz dna srca zahvalimo rečenemu slavnemu društvu in blagorodnemu gospodu d.ru Gregorinu na darilih, naklonjenih mu povodom cesarjevega jubileja. Ubogi mož kliče solzami hvaležnosti v očeh svojim dobrotnikom: Bog jim plačaj stotero!
Nesreča aH samomor? V soboto opoludne »o našli v nekem vodnjaku v Rojanu mrtvo truplo 70letnega starčka Gašparja Tušarja. Ne more se
•oditi, kako je nesrečni starček padel v vodnjak. Na lice mesta je došla komisija. Pokojnik je brat predsedniku okrožnemu sodišču v Rovinju, g. dru. Antonu Tuša r ju.
Policijske vesti. Sinoči okolo 7. ure je bil na Fondo Ralli aretiran 21-letni dninar Josip G. iz Suhorja pri Postojni, ker je razžalil nekega vojaka pešpolka št. 97 radi jubilejske svetinje, ki jo je imel vojak na prsih. Josipa G. so izročili deželnemu sodišču. — Ivan T., 63-leten dninar, bivajoči v ulici Donadom, doma iz okraja Volosko, je bil aretiran danes <>l> o. uri zjutraj, ker je izgnan iz Trsta. — Ivana M., 27-1. dninarja iz Predanika pri Sežani, so aretirali včeraj popoludne, ker se je zdel sumljiv po svojem vedenju v pivovarni Dre-herjevi. Sumljiv je sosebno tudi za to, ker je prijavil neresnično ime.
Loterijske številke, izžrebane dne 10. t. m.: Dunaj	40 HO 50 88 52
Gradec	48 15 30 54 72
Koledar.
Dane« v ponedeljek 1'2. decembra : Sinefij m.; Epimah m. Jutri v torek 13. decembra: Lucija, dev. m.; Otilija, dev.
Solnčni:	Lunin:
Izhod ob 8. uri 4 min.	Izhod ob 7. uri 1 min.
Zahod B 3. „ 44 „	Zahod „ 2. „ 30 „
Ta je 51. teden. Dane« je 345. dau tega let«, imamo torej Se 20 dni.
Različne vesti
Nekaj za smeh iz državnoga zbora. »Politiki« pišejo z Dunaja: Koje svoj čaB neki mla-dočeški poslanec svojo nenavzočnost v državnemu zboru Bkušal opravičiti s tem, da je moral nakupiti krompirja, je to opravičevanje zbudilo splošno veselost in Češki poslanci so morali radi tega svojega tovariša prestati dokaj zhadanj od strani nemških poslancev. Pred kratkem pa se je zgodilo nekaj, kar je zamašilo usta nemškim gospodom. Eden njihovih tovarišev, kmetovalec Pcsohka, posestnik in župan v Opatiji vasi (Abdsdorf) je prosil vodstvo svojega kluba, naj mu da dopust, ker se mora peljati domov na »proščenje«. Vodstvo kluba mu ni uslišalo to prošnje in mu je reklo, da je njegova navzočoBt v parlamentu neobhodno potrebna. Peschka je na to zopet prišel moledovat za dopust, rekši, da on kakor župan mora biti navzoč na proščenju, ker se v njegovem kraju o takih prilikah radi stepo in ako bi njega ne bilo zraven, bi se lahko pobili pretepači. To klasično podkrepljenje prošnje za dopust se je zvedelo v širše kroge poslancev in na mesto zalmvljic radi krompirja je stopilo sedaj posredovauje poslanca Pcschkav pretepih na cerkvenih slavnostih. — Ali bi se ne moglo poslanca Peschka porabiti kakor reditelja v obstrukcijskih sejah ? Njegove skušnje na »proščenjih« ga izvestuo usposobljajo za tak posel.
Radi krivega igranja Sta bila te dni v Zagrebu obsojena Franjo Sattler in Nikolo Fadljivid vsaki na tiOO gld. globe, ki je spremenjena v zapor na tri meseec in 10 dni.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zađ^j« vesti.)
Dunaj 12. Danes predpoludne se je izvršilo zapriseženje novega ministra za Hrvatsko, Caeha. Posredovala sta ministerski predsednik baron Banffv in ministerijalni svčtnik Vertesv.
Dunaj 12. Danes predpoludne je bil zaprisežen novi namestnik za Štajersko, Clary-Aldrin-gcn. Nadalje je položilo prisego v roke cesarja več novoimenovanih tajnih svčtnikov.
D u nuj 12. Tukajšnja meterologtška postaja je dobila iz Splita brzojavko, da je bilo tam potresnih sunkov, trajajočih tri do štirih sekunde in spremljanih po podzemskem bobnenju.
BudlrapeSta 12. Členi neodvisne, narodne in ljudske stranke so soglasno vsprejeli izjavo do dežele, s katero se opozicija zavezuje, da prepreči atentat na ustavo, nameravan od vlade in njene stranke.
Pariz 12. »Agenoe Havas« beleži z vso rezervo govorico, da pride Drevfus jutri zjutraj na kolodvor Montparnasse. Ker se vlada boji demonstracij, je ukrenila najrazsežnejih previdnostnih odredeb.
Madrid 12. Ministcrstvo se predstavi parlamentu v nespremenjeni sestavi in bode zahtevalo idemniteto za odstop Filipin, ne da bi se vršila kaka razprava o tem.
Budimpešta 12. Poročila z Dunaja o vspre-jemu barona Buntfy-ja pred cesarjem so provzročila v liberalni stranki veliko zadovoljnoBt. Jedni trde, da je rekel cesar Bantiyju : »Ukrenite le potrebno, jaz sem z Vami«. Drugi hočejo vedeti, da je rekel cesar: »Žrtvoval sem že enkrat grofa Badenija, da bi pomiril poulične in parlamentarne izgrede. Ta žrtev je bila zastonj, torej me ni volja še enkrat napraviti tako žrtev«.
London 12. Govori se z ozirom na nejasno politično položenje da se konferenca za razoroženje odloži do prihodnjega maja. Konferenco Jotvori baje osebno.
Najnoveja trgovinska yest.
New-York 12. novembra. (Izv. brzojav.) Pšenica za december 728/i, za maj 737/„. za mare 708/* Koruza za december 39,1/* za maj 397s. Mast 537.
ZAHVALA.
Velecenjeni g. Ivan Hribar, župan in deželni poslanec stol. mesta Ljubljane, je blagovolil darovati akad. dr, »Slovenija« velikodušni dar 50 gld., na kateri dobroti se mu imenovano društvo po svojem odboru uajiskrenejše zahvaljuje.
Dunaj, dne 9. decembra 1898.
Za odbor:
cand. iur. Franc Novak,	iur. Iv. Zabukoviek,
t, č. predsednik.	t. č. tajnik.
Potrtim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni soprog, odnosno oče, tast in ded, gospod
Jožef Cazafura,
danes ob 5. uri popoludne, previden svetotajstvi, po dolgi, mučni bolezni v svojem 77. letu mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki blagega pokojnika prenesejo se v ponedeljek, dne 12. decembra 1898. ob 3. uri pop. na pokopališče v Sežani k večnemu počitku.
pop. na pokopališče V Sežani, dne 10. decembra 1898
Alojzija Cazafura, soproga.
Kristina Cazafura, učiteljica, Jožef Cazafura, c. kr. rač. svetnik v pravosodnem ministerstvu, Henrik Cazafura, c. kr. sod. svetnik, Ludovik Cazafura, trgovec, Aleksander Cazafura, c. in kr. stotnik v c. in kr.
peSp. St. 47, Mirni Zormann, rojena Cazafura, otroci. Ana Cazafura rojena Filipi, Marija Cazafura rojena Spongia, Julija Cazafura, udova Cazafura, Valentina
Cazafura roj. pl. Siebenelchen, sinahe. Fran Zormann, c. kr. poStni upravitelj, zet; Srečko, Walter, Maks, Karol in Henrik, unuki. Prosi se tihega sožalja.