Izhaja vsako sredo. Naročnina: letno 30 Din, polletno 15 Din, za inozemstvo letno 50 Din. Inserati po tarifi. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi se ne vračajo. Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in uprava je v Ljubljani v Kolodvorski ul. št. 7. Telefon inter. št. 32-59. * Račun pri poštni hranilnici št. 14.194.
Ijfsiancvzfev	slevezasfezfa
femefcvw
Velik korak naprej v organizaciji kmetov — Pomen »Zveze« -V »Zvezi slov. kmetov« odločajo samo kmetje
Nedelja (4. septembra t. 1.) je za razvoj naše kmetske organizacije velike važnosti. V nedeljo se je namreč zbralo v Ljubljani v prostorih »Kmetijske družbe« veliko število kmetov, ki so sprejeli od pripravljalnega odbora predložena in od banske uprave že potrjena pravila nove »Zveze slovenskih kmetov«. S tem sklepom je bil položen temelj, na katerem bo mogoče graditi naprej prepotrebno stanovsko kmetsko organizacijo, kakršno imajo pri nas že vsi ostali stanovi: trgovci, obrtniki, delavci, od vetniki, zdravniki itd., samo kmet je še ni imel, čeprav je ravno kmet v državi in v Dravski banovini najvažnejši gospodarski, socialni, kulturni in politični činitelj — oziroma vsaj moral bi že zdavnaj to biti, če bi se bil zavedal svoje moči in svojega pomena.
Več stanovske samozavesti
Prva in najbolj trdna podlaga vsake organizacije mora biti moralna zavest vseh članov organizacije, da so eno ter da jih spajajo in družijo isti interesi in isti cilji.
Takšne zavesti med našim kmetskim ljudstvom doslej ali sploh ni bilo, kjer pa jo je kaj bilo, jo je bilo premalo. Namesto zavesti skupnosti in edinosti in sloge smo videli baš pri kmetih, kako silovito so se klali med seboj zaradi nekih »političnih idej«, ki so bile in so še za kmeta in za njegovo gospodarstvo popolnoma brez pomena. Kmetje so se klali med seboj za prazen nič! Zato pa so ostali večni reveži in na noben račun se ni dalo »politično« tako lepo in sladko živeti kakor na kmetski račun.
» To pa mora postati drugače in bo tudi postalo drugače, če se bodo začeli vsi kmetje ali pa vsaj večina njih zavedati svoje moči. Buditi to zavest vsepovsod, širiti jo in krepiti — to bo ena prvih nalog nove »Zveze slovenskih kmetov«.
Gospodarsko-politično delo
Mi smo vedno naglašali, in to ponavljamo tudi še danes, da je »Zveza slovenskih kmetov« čisto stanovska kmetska organizacija, ki nima nič, ampak že prav čisto nič opraviti z nobeno »čisto« ali »visoko« politiko! Ravno tako nima stanovska organizacija po svojem bistvu nič opraviti s strokovno-tehnično organizacijo (n. pr. s »Kmetijsko družbo«).
Nedvomno pa je, da mora stanovska organizacija podpirati po svojih močeh i strokovno-tehnične kmetske ustanove, na drugi strani pa se mora zanimati tudi za vsa, zlasti pa za go-spodarsko-politična vprašanja (agrarna politika). Stanovsko-kmetske organizacije glavni namen je skrb za procvit kmetskega stanu kot celote. Ta skrb pa nalaga stanovski organizaciji
dolžnost, da se temeljito bavi z vprašanji carin (carinska politika), ker kmetom ne more biti vseeno, če se pridelki, ki jih imamo doma še preveč, uvažajo k nam brez carine, z nizko carino ali pa z visoko carino! Prav tako važna je za stanovsko organizacijo prometna politika (železniški tarifi), dalje socialna politika (zavarovanje za starost itd), davčna politika itd. Zlasti v davčni politiki so bili kmetje doslej zelo na slabem, ker niso imeli svoje močne stanovske organizacije, dočim so industrijci in organizira-
Rojstni dan prestolonaslednika
6. t. m. je dopolnil 9. leto svojega življenja prestolonaslednik kraljevič Peter. Mlademu prestolonasledniku, ki velik del svoje mladosti preživlja med nami, ves očaran o'd lepote slovenske zemlje, iskreno čestitamo.
ni stanovi nastopali vedno kot organizirana celota in so na ta način vedno dosegli tudi lepe uspehe in velike koristi.
Vsa taka in podobna vprašanja so seveda »politična«, ker o njih ne odločujejo samo stanovske organizacije, ampak tudi politične skupine. V raznih političnih skupinah (»strankah) pa doslej še nikdar ni nastopal naš kmet kot enotna in močna organizirana edinica, ampak vedno le kot posameznik — eden v tej, drugi zopet v drugi politični skupini. Kot posameznik
se kmet seveda proti organiziranim skupinam ni mogel uveljaviti. Če bi bili pa slovenski kmetje organizirani kot stanovska enota, bi bili njihovi uspehi tudi pri političnih strankah vse drugačni, ker bi bile morale politične stranke voljo močne organizacije vse drugače upoštevati kakor so upoštevale voljo ali želje razkosanih poedincev.
Zato se bo stanovska kmetska organizacija morala pečati tudi s »politiko« vsaj v toliko, da bo znala uveljaviti voljo in želje kmetskega stanu kot celote tudi v »politiki« in v tej ali oni »politični« skupini.
Samo kmetje morajo odločati o kmetih!
Nadvse važno pa je, da odločujejo v novi »Zvezi« o kmetskih zadevah samo kmetje in nihče drugi. Doslej tega ni bilo, čeprav je ta stvar tako naravna, da bolj biti ne more.
V odvetniških zbornicah, ki so stanovska organizacija odvetnikov, ne more nihče drugi odločevati kakor samo odvetniki. To je naravno. Ravno tako odločujejo o zdravniških stanovskih zadevah v zdravniških zbornicah samo zdravniki. O obrtniških stanovskih zadevah odločujejo v njihovih zbornicah samo obrtniki. Tako je povsod.
Samo pri kmetih tega ni bilo!
O kmetskih-stanovskih zadevah je odločal, in še odločuje, kdorkoli hoče: industrijci in fa-brikanti, odvetniki in profesorji; z eno besedo, kdorkoli, samo kmet najmanj! Kmet je imel samo pravico glasovanja,- besede pa ni imel nikjer. To se pravi, govoril je lahko, kolikor so ga hoteli poslušati, ampak zaleglo njegovo govorjenje ni mnogo, ker nihče ni govoril v imenu krepke organizacije, ker je ni bilo!
Če bo pa enkrat tukaj organizirana močna »Zveza«, bo stvar postala drugačna. Prvič bodo v »Zvezi« odločevali samo kmetje; kar je čisto naravno. Drugič bo pa beseda, ki jo bo izrekel ta ali oni kmet v imenu »Zveze«, vsa drugače zalegla kakor doslej!
Na ta način bo pa »Zveza« tudi zdrava po« litična šola za kmete, že zato, ker jim bo utrdila zavest, da kmetu ni treba samo pokorno poslušati drugih ljudi, ampak da tudi kmet sam
lahko odločuje vsaj v svojih zadevah. / *
Pripravljalni odbor, ki si je postavil nalogo, da začne s pripravami za ustanovitev strogo nepolitične, zgolj stanovske organizacije kmetov, je že pred dalj časa končal svoje delo s tem, da je izdelal pravila bodoče »Zveze«, ki jih je banska uprava tudi že potrdila. Na sestanku, ki se je vršil v nedeljo (4. t. m.) pod predsedstvom nar. poslanca g. Komana, so navzoči potrjena pravila soglasno sprejeli iS odobrili.
Delokrog bodoče »Zveze« je silno široko začrtan. »Zveza« bo imela svoje pododbore in svoje predstavnike in zaupnike po vseh krajih in večjih okoliših, tako da bodo vsi interesi prišli do svoje veljave in do svojega zastopstva. Različne Interese bodo obravnavali pa posebni odseki (n. pr, odsek za carinsko politiko itd.).
Ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih kmetov«
V nedeljo, 4. t. m. se je ob veliki udeležbi odličnih slovenskih kmetskih mož in gospodarjev, narodnih poslancev, kmetskih strokovnjakov in delavcev kmetskega gibanja, vršil v sejni dvorani Kmetijske družbe ustanovni občni zbor »Zveze slovenskih kmetov« — prevažne in pre-potrebne stanovske organizacije slovenskega kmetskega ljudstva. Svojo odsotnost sta opravičila narodna poslanca Ivan Urek: »Ker imam za dne 4. t. m. določene tri shode v srezu, mi žal ni mogoče udeležiti se prevažnega zborovanja za ustanovitev naše stanovske organizacije. Izjavljam pa se solidarnim z vsemi sklepi zbora in mu želim največji uspeh.« in Anton Kline: »Ustanovitev Zveze slovenskih kmetov imam za tako važen korak, da bi se je udeležil z največjim veseljem. Žalibog, sem na dan, ki ste ga določili, nujno zadržan. Prosim pa, da me štejete vseeno za člana Zveze slovenskih kmetov. Želim, da bi vsi naši kmetski tovariši zavedno pojmili
Iskreni ljudje pravijo, da prava ljubezen nastane šele po poštenem obojestranskem izpovedovanju (okreganju). Da pa izkušen več ve kakor učen, pa je že tudi stara stvar.
Ker vsi nauki, ki drže za posameznika, navadno veljajo tudi za javno življenje, je nujno potrebno, da tudi v javnosti skušamo utrditi in poglobiti medsebojno ljubezen po gorenjem receptu!
Kako bi bilo na pr. zanimivo in koristno, ako bi na ta način najprej samo preizkusili, kje ljubezen za našega kmeta sploh obstoja? 'Ako se ista kje v resnici nahaja, potem pa jo treba zavihati rokave in razbrskati pepel, da bomo mogli popihati v to hladno žerjavico in brez kresanja vžgati tak ogenj ljubezni, da si bomo mogli ob njem s pridom ogreti že skoraj otrple ude našega ogromnega telesa ...
Pa se torej skregaj mol
Vi, vsi tisti, ki našemu »trmastemu« in »nepristopnemu« kmetu držite lepe pridige in stresate z rokava »zlate« nauke, a se neubog-Ijenec za nje niti ne zmeni — in vsi oni, ki v potu svojega olbraza uničujete potrpežljivi papir z obupnimi ugotovitvami, da kmet kar neče in neče samemu sebi dobro, se v marsičem motite! Motite se, če mislite, da kmet namenoma neče vsestransko napredovati — motite pa se tudi, ako mislite, da so Vaši nauki edino in vedno pravilni!
Ako hočete, da Vas kmet razume, potem uvažujte tudi njegovo zahtevo, da ga tudi Vi morate razumeti kajti, ako voznik vidi, da ga .vprežen konj ne razume na besedo, ga skuša usmeriti z vajeti, a če konj kljub vsemu temu neče iti, kamor hoče voznik, potem (če je le vreden svojega imena) voznik takoj ve, da ga konj ne uboga iz gotovega tehtnega razloga! Morda mu je samo z enim pogledom osvežen spomin na svoječasen padec, udarec, strah itd. na dotičnem mestu povod, da danes ne uboga? Morda pa prav sedaj sluti nevarnost ali čuti žulj neprimerne mu vprege, o čemer vsem voznik niti nima pojma?
Kakor se samo tak konj pusti slepo voditi, ki je popolnoma slep (a še ta prav zato v podvojeni meri uporablja druga razpolagajoča čudila kakor: sluh, Čut ln spomin, dočim bi v nasprotnem slučaju dal več na svoj vid kakor na prigovarjanje stoterih voznikov) tako tudi Vi ne zahtevajte slepe pokorščine od onega kmeta, kateremu je v njegovi življenski praksi že neštetokrat bilo zlorabljeno izkazano zaupanje. Makar da imate še boljšega in zvestejšega psa, kateri Vam samo na migljaj proži nogo; samo enkrat zlorabite njegovo vdanost s tem, da mu nogo ne oprostite — pač pa mu na njej odrežete
vf.žnost svoje stanovske organizacije ter se je z vsemi močmi oklenili.« Zborovanje je, z nagovorom o nujni potrebi ustanovitve stanovske kmetske organizacije, otvoril nar. poslanec tov. Albin Koman. O predpripravnih delih ln namenu »Zveze slovenskih kmetov« je poročal v daljšem govoru tov. dr. Janže Novak, nakar je tov. Ivan Kronovšek prečital pravila, ki so bila soglasno sprejeta. Sledil je nato razgovor o organizaciji »Zveze slovenskih kmetov«. Tov. Fran Trček pa je v daljših izvajanjih razpravljal o vprašanju razdolžitve kmetov. Na podlagi teh izvajanj se je potem razvila obsežna debata o zelo važnih gospodarskih vprašanjih. V tem razgovoru je bilo povdarjano, da se mora »Zveza si. kmetov« čimprej zavzeti za rešitev vprašanj o razdolžitvi kmetov, prehrane ljudi in živali tekom letošnje zime v nekaterih krajih, ki so bili močno prizadeti po suši, nekaterih davčnih vprašanjih in sploh o gospodarstvu in načrtih, da se isto pravilno uredi. V tem obširnem razgovoru so sodelovali kmetski gospodarji, nar. poslanci Milan Mravlje, Anton Cerar in Albin Koman, ravnatelj Fran Trček, dr. Janže Novak in drugi.
del podplata — nikdar več ne bo ustregel Vaši želji! Če pa živite v veri, da je kmet neumnejši od živali, pa Vam itak ni pomoči...
Tudi Vi ste morda podobni vozniku, ki v dosego svojega namena prepogostokrat rabi bič, preredko pa na svoje čelo položi prst in premišljuje zakaj polevno živinče ne uboga slepo njegovemu ukazu?
Vi n. pr. v političnem pogledu preradi propagirate. suho pasivnost, kmet pa predobro ve (iz lastnih izkušenj), da je pasivnost istovetna z nazadovanjem ati celo propastjo.
V svojih govorancah hlastate po neki svobodi, a če Vam je poverjena, da jo delite, pa ste morda sami največji diktatorji? Povprečen kmet pa kljub svoji preprostosti in prirodni inteligenci ve, da popolne svobode na tem pregrešnem svetu biti ne sme. On se dan za dnem ponovno prepričaav, da mora najmodrejši gospodariti, drugi pa ubogati brez ugovorov in vsakokratnih vsiljevanj pestro pogrešenih nazorov. Če vidi, da ga duševno prekaša njegova žena, ji bo brez posebnega obotavljanja (vsaj prikrito) prepustil glavno besedo. Kmet torej iz lastnega prepričanja ne kriči po svobodi; to kričanje mu vsiljujete vsi oni, ki pogrešate svobodo, da bi jo potem morda zlorabljali; pač pa hoče modrega in železnega gospodarja, ki bo kos svoji težki nalogi!
In na gospodarskem polju! Tam vse preveč vsiljujete pretirano aktivnost, dočim kmet predobro ve, da je »srednja pot, zlata pot«. Kako naj verjame rotečim vsak dan pregretim zahtevam, da treba povečati proizvodnjo, ko vidi. da se zlorablja že sedanja njegova podjetnost in vsled česar že danes dela v globoko pasivo. On še mors nekaj časa delati samo za revno jedačo, ne more pa tega vsiliti svojemu delojemalcu; on more leta in leta živinčetu kositi travo in nositi vodo, ne more pa dnevno kupovati za 6 Din močnih krmil, ako mu stvar ne vrne niti za 3 Din prirastka; ne more nadalje mlekojemalcu vsiliti 10 1 mleka, če pa on raibi komaj 5 litrov itd.
In da otipam Vaš socialni čut; morda se Vam takole na letovišču (na kmetih) zdi tako zdravo, da mislite, da (moški in ženske, otroci kakor starši) igraje garamo svoj 16 do 18 urnik, dočim se Vam v drugih strokah vidi že 8 urnik predolg za zrele ljudi, dočim se mladoletni in onemogli sploh ne smejo zaposlovati? Morda so nadalje za druge stanove znižane cene na raznih prometnih sredstvih in še marsikje drugod zato, da se »nižja« kasta ne meša z »višjimi« in končno: ali jo za izčrpanega kmeta najprimernejša pokojnina v tej obliki, da bo na stara leta moral pristradati še one »procente«, da bo mo-
gel svoje suženjstvo pripisati na svojega potomca ,..?
Kakor utegne voznik pokvariti dobrega konja, ako ga nesmiselno poganja v žuleči vpregi, tako utegnete tudi Vi zdravega kmeta prekva-siti v uporneža z Vašim ravnanjem.
Ako prav razumem zadnjega domoljubovega »gospodarja«, nas ne pehajo v revščino toliko posledice splošne krize, kakor pohlep za hitrim dobičkom (torej špekulacija). Gospodje v modrosti, ako bi imel kmet tudi čas za špekulacijo, potem bi Vi postali prve — ne ravno preveč nedolžne žrtve.
Mar mislite, da se je kmet vrgel preveč na kako posamezno panogo? Potem bi brez dvoma v eni ostalih panog nastala vrzel! Ker te ni, je pribit dokaz, da kmet prodaja vsega preveč. Zato bi raje zapisali, naj najprej sam porabi in povžije kar največ more, da se vsestransko nekoliko »okoži«, naj za tako skromno plačilo tudi nekoliko skromnejše »gara« in za druge ljudi nekoliko več »lenuhari«.
Ako pa kljub vsemu menite, da imate le. prav:
Zakaj kljub Vašim visokim šolam ter vsestranskim praksam v tu- in inozemstvu, kljub raznim podporam in plačam s strani oblastev, denarnim prispevkom in zastonjskim delom Vaših gojencev itd. na vseh šolah, zavodih in slič-nih vzgojnih ustanovah — s prav redkimi izjemami uživate številnejše neuspehe, nego preprost kmet, ki je v celem življenju komaj prestopil pogled iz domačije na kateri živi in je odvisen samo od lastnega prizadevanja? In vendar bi slednji po mojem skromnem mnenju imel pravico pričakovati trdne opore tudi od onih, katere v to svrho vzdržuje 1
Zakaj tako malokateri Vaš sodelavec praktično izkoristi nauke, katere je dajal drugim, pač pa jih mnogo več išče kruha povsod drugod, nego v poklicu za katerega so se šolali in kasneje prakticirali?
Ko mu s temi odgovori zamašite usta, potem bo zijal še dolgo potem, ko mu jih blagovolite odmašiti.
Tine Janhar.
Razstava Kmetijske Matice na velesejmu
V oddelku slovenske knjige vzbuja slehernemu obiskovalcu pozornost razstavni prostor Kmetijske tiskovne zadruge. Mogočna mavrica, vzbočena nad zeleno prirodo, dva stebra, na katerih oživljata prostor dva pristna kmetska šopka, spletena iz žitnega klasja, maka, plavie, marjetic in nagljev, vse v prijetno zelenem okolju. V ospredju velik pult za razstavljene knjige, a na njem kip — glava kmetskega kralja, borca-trpina, našega Matije Gubca ...
Velik napis v sredini pulta pove obiskovalcem, da je Kmetijska Matica književna družba slovenskega kmeta, ki mu poklanja vsako leto za skromno udnino Din 20'— po 4 knjige predvsem kmetijsko-strokovne in narodno-gospodarske vsebine. Poleg knjig Kmetijske matice so razstavljene tudi one knjige, ki jih je izdala Kmetijska tiskovna zadruga kot izredna izdanja, dalje priljubljeni žepni »Kmetijski koledar« in pa mesečnik za kmetsko prosveto »Gruda«, ki je glasilo naše vrle kmetske mladine, organizirane v Zvezi kmetskih fantov in deklet.
Pod mavričnim obodom pa je napisano geslo, ki naj bi ga sleherni kmetski obiskovalec velesejma ponesel s seboj in se po njem ravnal: 'Kmetovalci, le potom izobrazbe pride boljša bodočnost!
Zapeka. Vodeči zdravniki kirurgičnib zavodov izjavljajo, da se pred operacijami in po operacijah naravna »Franc-Jožefova« grenčica uporablja z najboljšim uspehom.
2>cs se vcLzumemc . . .
'i^mhšmm mmj fec? miolšol "politika ?
(Dopis.)
Slovenski kmetje in delavci smo vzgojeni v dolgoletni politični šoli strankarskih strasti in sovraštva, ki so ga iz najrazličnejših razlogov netili med nami »politični voditelji« in njihovi pomagači vseh najrazličnejših strank in struj. Zato ni nič čuduega, da živimo v naši državi, še vedno v starem strankarskem razpoloženju, polnem predsodkov, strasti in sovraštva.
Le poglejmo! Po zemljepisni legi leži naša lepa domovina na eni najvažnejših točk Evrope, kjer ima svoje posredne in neposredne interese skoraj vsa evropska trgovina in industrija. Mi imamo dovolj plodne zemlje, gozdov, ugodno podnebje, izredno bogate zaklade najrazličnejših rudnin in zvezo z morjem, kar nam omogoča našo popolno gospodarsko samostojnost in razmah na vse strani, a to edino le pod pogojem, ako sme uedinjeni kot državna celota.
Zaradi tako izredno važne zemljepisne lege bo balkanski polotok tudi v bodočnosti, vedno nevarno ognjišče svetovnih vojnih požarov, kakor je bil v prošlosti, ako ne bomo vsi Jugoslovani, znali biti sami dovolj razumni in močni.
Sedanja naša država je pa tudi važno kulturno križišče. Tu se srečujeta vzhodna in za-padna kultura, vzhodno pravoslavje z rimskim katolicizmom, odporni turški islam z nacionalističnim nemškim protestantizmom. Poleg teh ima v Jugoslaviji močno so odločujoč vpliv še za-padno kulturnobojno svobodomiselstvo in judovski kapitalizem, ki sta poleg najrazličnejših nacionalističnih, državnopravnih, in drugih stremljenj in struj, ki so stalna nevarnost in ovira za mimo sožitje, za gospodarski in kulturni razvoj v državi.
Tako vidimo, da je naša domovina kljub svoji izredno ugodni zemljepisni legi in naravnim bogastvom vseeno v stalni nevarnosti pohlepa tujih narodov in držav.
Ker smo torej v stalni nevarnosti, da postanemo žrtev tujega pohlepa, in ker je naša narodnostna, gospodarska in kulturna svoboda in samostojnost odvisna edino le od nas samih, od naše lastne moči in sposobnosti, je nujno
Odkar je svetovna vojna napravila iz cele Evrope eno samo veliko politično in gospodarsko pogorišče, še ni minilo nobeno leto skoraj brez te ali one konference. Konference so sklicevale posamezne velesile, sklicevalo jih je Društvo narodov, sklicevala so jih razna društva in »lige«, uspeha pa doslej nismo dočakali še nobenega. Vse je ostalo pri praznih besedah in pobožnih željah!
Tudi agrarne države so imele že več konferenc: v Sofiji, v Pragi, v Budimpešti, v Varšavi, v Parizu itd. Zastopniki agrarnih držav so naglašali na vseh konferencah, da za agrarne države ni druge rešitve iz težkega njihovega finančnega in gospodarskega položaja kakor samo v tem, če industrijske (zapadno-evropske) države odpro svoj trg za agrarne produkte agrarnih držav, ki bi potem za prodano blago lahko kupovale cd industrijskih držav industrijske izdelke.
Do te rešitve pa ni prišlo in kakor vse kaže, zlepa tudi še ne bo prišlo. Vsaka evropska industrijska država ima namreč tudi svoje lastno poljedelstvo, ki ga mora za vsako ceno ščititi, že za slučaj vojne. Narodi namreč izza svetovne vojne še niso pozabili, kaj se pravi imeti potrebni živež doma...
Tako ima n. pr. Francija dovolj žita doma, še več pa v svojih kolonijah. Za Francijo tudi Anglija ne zaostaja. Nemčija bi sicer lahko pre-
potrebno, da združimo in zberemo prav.vse naše moči, da si utrdimo in ohranimo našo narodnostno, kulturno in državno samobitnost. Naša politika torej ne sme biti nikdar kak tuj posnetek, ampak vedno mora biti samonikla in prilagodena svojim posebnim zemljepisnim, gospodarskim in kulturnim razmeram.
Tu, v naši od Stvarnika tako izredno obla-godarjeni domovini, živimo pravoslavni, katoliški, mohamedanski in drugi verniki; pomešani s svobodomiselnimi svojimi sobrati, kjer imamo vsi enako potrebo medsebojne sopomoči, ker smo eni in drugi prešibki, utrditi in vzdržati našo državno celoto. Naša narodnostna, kulturna, gospodarska in politična svoboda pa je odvisna edino le od nas samih, če Ibomo stalno složni in edini in stali kot celota, pripravljeni v obrambo svoje domovine.
Naša sloga, edinost in medsebojna ljubezen, pa je odvisna edino le od medsebojnega spoštovanja, verske strpnosti in socijalne pravičnosti.
V smislu sedanje ustave, je taka politika že predvidena. Treba je samo, da se v vseh krajih započne z resnim in doslednim delom.
Kmetje in delavci! Ne zanašajte se samo na druge! Izkušenj imate že dovolj, da če se sami zase ne brigate, se tudi drugi za vas ne bodo. Pustite staro strankarstvo in stare strankarje in začnite sami v svojih stanovskih in strokovnih organizacijah reševat socialno vprašanje na temelju socijalne pravičnosti in stanovske vzajemnosti kmeta in delavca. Tam imate priliko — ker kmetje in delavci imate povsod večino —, da odločate svobodno o vseh svojih zadevah. Od vas samih je odvisna vaša usoda in bodočnost vaših otrok.
Lahko bo torej vsakomur jasno, da mora biti naša politika dosledno demokratična v smislu sedanje državne ustave na temelju verske strpnosti, socijalne pravičnosti in stanovske vzajemnosti kmeta in delavca in prepojena z globokim verskim in moralnim čutom.
Franc Beltram.
nesla nekaj uvoza žila, toda tudi ona ima svoje agrarne interese. O Češkoslovaški republiki je skoraj kar težko reči, ali je bolj industrijska ali agrarna država. Prav tako je z Avstrijo.
Te dni zboruje zopet agrarna konferenca v Stresi. Tam imajo prvo besedo Francozi. Toda po vsem, kar smo omenili zgoraj, je malo verjetno, da bo ta konferenca prinesla agrarnim državam kakšne posebne koristi!
Javno zborovanje Jugoslovanske Radikalne Kmetske Demokracije v Ljubljani dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri v veliki dvorani hotela »Union«. Poroča ljubljanski poslanec g. min. dr. Albert Kramer. Na zborovanju govore še gg.: Dr. Srskič Milan, predsednik ministrskega sveta; Uzunovič Nikola, ministrski predsednik v pokoju in predsednik glavnega odbora JRKD v Beogradu; Pucelj Ivan, minisler za socijalno politiko in narodno zdravje; ing. Radivojevič Laza, minister za promet; Demetrovič Juraj, minister za kmetijstvo; Mohorič Ivan, minister za trgovino in industrijo; dr. Kumanudi Kosta, predsednik Narodne skupščine; senatorji in narodni poslanci iz raznih krajev države. Zunanji udeleženci zborovanja imajo četrtinsko vožnjo. — Sreski odbor JRKD za mesto Ljubljano.
Kmetska mladina naročaj in čiiaj svojo edino mesečno revijo »Grudo«/
JKladltia
Mogočna kmetska manifestacija v Savinjski dolini
V nedeljo, dne 4. septembra t. 1. je priredilo agilno Društvo kmetskih fantov in deklet is Orle vasi tekmo koscev in veliko kmetsko mani-festacijsko zborovanje — ne doma, ampak v Letušu, kar je imelo za posledico, da se je vse tamošnje prebivalstvo navduševalo za kmetsko stvar. Uspeh je bil nepričakovan. Kmetskega ljudstva se je kar trlo, od blizu in daleč, bilo jih je v tem malem kraju zlbranih preko 2000.
Slikovita povorka z godbo na pihala na čelu (iz Rečice ob Paki) je krenila iz vasi na tekmovalni prostor, kjer je že tudi bilo zbranih mnogo gledalcev. Godba je veselo svirala, za njo so korakali postavni kmetski fanti s kosami na ramah, za njimi brhke enotno oblečene grabljice, nato okrašeni vozovi in številno občinstvo.
Na znak trobentača so fantje zavihteli koso in že po 6 minutah je prvi končal, kmalu za njim še ostali. Ocenjevalna komisija je pričela svoje delo, ljudstvo pa se je zbralo okoli govorniške tribune, s katere je vse navzoče iskreno pozdravil predsednik Društva kmetskih fantov in deklet v Orli vasi tov. Franc Kronovšek in se jirfi zahvalil za tako številno udeležbo, posebno pa je imenoma pozdravil delegata in predsednika Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivana Kronovška, narodnega poslanca za celjski okraj g. Ivana Prekorška, narodnega poslanca za litijski okraj tov. Milana Mravljeta, kakor tudi ljubljanske in celjske tovariše.
Nato je govoril predsednik Zveze tov. Ivan Kronovšek, ki je prav tako toplo pozdravil vse navzoče in prečital sledeče pismo tov. bana dr. Draga Marušiča:
Društvu kmetskih fantov in deklet v Orli
vasi.
Žal mi službeni posli ne dopuščajo, da bi se odzval Vašemu ljubeznjivemu valbilu ter osebno prisostvoval plemeniti borbi izurjenih kmetskih mišic za častni naslov najboljšega kosca v okraju. Zdrav in krepak kmečki naraščaj nam je najboljša garancija za boljšo bodočnost in pro-cvit naše mile Jugoslavije. Zeleč prireditvi popoln uspeh, Vas pozdravlja
dr. Marušič 1. r.
Navdušeni klici in ovacije svojemu banu, ki se vedno živo zanima za kmetski narod, se dolgo niso polegle. Nato je tov. predsednik v temperamentnem govoru razvijal, kako potrebne so naše organizacije, ki naj vzgajajo kmetski naraščaj, da bo nekoč sam odločal o svojih stvareh in podčrtal zlasti velike moralne vrednote tekmovanja v lepem kmetskem delu. Za njim je govoril narodni poslanec g. Prekoršek, ki Ja uvodoma toplo pozdravil kmetsko mladino in starejše navzoče ter v daljšem govoru jasno povedal, da je nujno potrebno, da se kmetska mladina v društvih sama vzgaja za bodočnost in to posebno z ozirom na današnji težavni položaj kmeta. Kot g. Prekoršek je bil tudi prav živo pozdravljen in aklamiran naslednji govornik, narodni poslanec tov. Milan Mravlje. Kljub temu da se je vlil dež, je množica vztrajala in mu po njegovih pozdravih v imenu kmetskega ljudstva litijskega okraja zopet priredila navdušene ovacije.
Dež je začasno ponehal in pričela se je zabava na veseličnem prostoru na vrtu tov. Re-mica, kjer je bil razglašen sledeči rezultat tekme koscev: I. Anton Grabner (22 točk), II. Fr. Mogel (21 točk), III. Lud. Stepišnik (19K točke), IV. Jak. Belak 18V, točke) itd. Zmagovalec je prejel krasno uro, z graviranim posvetilom, dar bana dr. Marušiča. Tudi ostali nagrajenci so
prejeli prav lična in praktična darila.
*
Konference in ^epef konference
Vse konference ostajajo brezuspešne — Težave agrarnih držav
Vztrajno delo mladega društva
V nedeljo, 28. avgusta, je trnoveljska kmetska mladina, ki si je ustanovila lastno »Društvo kmetskih fantov in deklet«, priredila lepo tekmo koscev. Številni kosci in grabljice, obdani od velike množice ljudstva, eo v povorki skozi Trnovlje, z godbo, s konjeniki, okrašenimi vozovi in zastavami korakali kot mlada kmetska armada na tekmovalni prostor.
Po tekmovalnih predpripravah so sledili pozdravni govori tovariša Toneta Merslaviča iz Bt. Jurja ob j. ž. in tov. Andreja Jesenka iz Dramelj. V govorih sta oba povdarjala velik pomen mladinske organizacije ter pomen lepih tekem koscev in žanjic, ki so postali pravi kmet-Bki prazniki, ki edini sodijo na vas. Sledila je zatem tekma koscev, ki je ob velikem zanimanju vseh navzoičh potekla kar najlepše in naj-vzornejše.
Formirala se je nato spet povorka ter korakala na veselični prostor, tam je komisija razglasila izid tekmovanja in razdelila za to pripravljene nagrade, prvo je dobil tov. Martin Stožir, 2. Franc Golihleb, 3. Joško Velenšek, 4. Franc Jesenek.
Nato se je začela lepa domača zabava. »Društvo kmetskih fantov in deklet« v Trnov-Ijah, ki je prvič stopilo na plan, je lahko zelo ponosno na svojo prvo prireditev, ki je tako lepo uspela. Kakor na tekmi, tako tudi na zabavnem prostoru, je bilo ustreženo vsem gostom. Mlademu in agilnemu društvu najlepše častitamo ter želimo v bodočnosti še boljših
uspehov v razmahu mladinskega gibanja. *
Manifestacija kmetskega dela v Stranicah pri Konjicah
Društvo kmetskih fantov in deklet v Stranicah je priredilo v nedeljo, 28. avgusta t. 1. lepo uspelo tekmo žanjic, s katero je zopet dokazalo svojo delavnost. Že v zgodnjem nedeljskem popoldnevu se je od vsepovsod pričela zbirati številna množica ljudi. Lepo urejena povorka, ki je krenila izpred Marinšekove hiše je otvorila praznik straniške mladine. Na čelu povorke je jezdil z zastavo predsednik društva Bornšek, za njim sta igrala dva muzikanta ve-
sele koračnice, nato pa je šlo 8 žanjic tekmovalk in velika množica ostalega občinstva. Med vriskom fantov in lepim petjem žanjic je prispela povorka na tekmovalni prostor. Zanjice in zbrano občinstvo je prvi nagovoril gospod dr. Mejak Ervin iz Konjic, ki je v lepih besedah poveličeval kmetsko delo in vzpodbujal tovariše in to-varišice k nadaljnemu delu. Nato se je v iskrenih besedah poslovil od tamošnjega splošno priljubljenega šolskega upravitelja g. Leona Dob-nika, ki odhaja na novo službeno mesto v Slov. Bistrico. Solzne so bile oči naših vrlih Straniča-nov ob tem poslovilnem govoru, kajti zavedajo se, da s tovarišem Dobnikom zgube svojega očeta in voditelja, ki jim je stal s svojimi nasveti vedno in povsod na razpolago. Za tem je spregovoril v imenu Zveze tovariš Kolšek Franc iz Konjic, ki je pohvalil vrle Straničane, da tako strumno korakajo v armadi, ki ima za znak šopek za klobukom in rožmarin na prsih. Povdarjal je, da naj bosta kmetski fant in kmetsko dekle vedno in povsod samozavestna in odločna
ter kot prava bojevnika kmetske armade to tudi vselej in povsod javno pokažeta. Po Kolšekovem vzpodbujajočem govoru, so žanjice zavzele svoje prostore. Po par navodilih tovariša Kolšeka, ki je tekmo vodil, se je ta pričela. Zganilo se je žitno polje, in rastel je snop za snopom. V kratkih presledkih so žanjice druga za drugo požele odmerjene pasove žita ter nato posedle k malci. Komisija pa je med tem pregledala tekmovali-šče in prisodila prvo mesto tov. Slapnik Zofki, drugo Fijavž Mariji, tretje Fijavž Tereziji, četrto Slapnik Minki, peto Borlak Veroniki, šesto Ostruh Francki, sedmo Podpečan Ani in osmo Fijavž Marici. Po razglasitvi izida tekme se je zopet formirala povorka in odšla do tov. Marin-šeka, kjer je bila prijateljska zabava.
Na ta svoj tako lepo uspeli mladinski praznik so Straničari lahko ponosni, ker je navdušil mladino za bodoče delo, starejšim pa pokazal, kako se naši fantje in dekleta pošteno zabavajo in kako upliva tamošnje društvo na vzgojo svojega članstva.
Ljudje, ki so bolni na žolčnih, ledvičnih in kamnih v mehurju, ter oni, ki trpe na prekomerni tvoritvi sečne kisline in napadih pro-tina, uravnavajo leno delovanje črevesa z uporabo naravne »Franz Josefove« vode. Možje zdravniške prakse so se prepričali, da je »Franz Josefova« grenčica sigurno skrajno prizanesljivo delujoče salinično odvajalno sredstvo, tako, da jo priporočajo tudi pri trebušnih kilah, natrgani danki in hipertrofiji prostate. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
V Celju se kmetsko-delavska mladina organizira
Tudi kmetska in delavska mladina v Celju in okolici je uvidela veliki pomen kmetsko mladinskega pokreta, kateri se z neverjetno naglico širi in bo kmalu organiziral vso kmetsko-delavsko zavedno mladino.
V torek dne 29. avgusta smo se zbrali tovariši in tovarišice v Celjskem domu, da si izvolimo pripravljalni odbor, kateri naj bi imel nalogo ustanoviti društvo. Udeležba je bila nad vse pričakovanje, vkljub temu, da so razni nasprotniki pokreta napeli vse sile, da bi nam onemogočili že prvi sestanek in nas tako že v kali zadušili.
Sestanek je otvoril tov. Klajnšek, kateri je uvodno pozdravil navzočo mladino, ji obrazložil namen in pomen društva. Kot drugi je pozdravil tovariše tov. Uršič, "tov. Jesenek je izročil pozdrave društva iz Dcamelj. Tov. Turnšek je v daljšem govoru orisal naš program in kolikega pomena je, ako se mladina organizira v lastnih društvih. Nato so sledile volitve v pripravljalni odbor, ki se je sestavil naslednje: predsednik in blagajnik tov. Ivan Klajnšek, podpredsednik tov. Rolef Jure, tajnik tov. Stanislav Ota ter odborniki tov. Marija Vrečer, Albert Paulič, Stanko Gorjup in Maks Razboršek. Nato je tovariš Franc Kronovšek izročil pozdrave društva iz Orle vasi.
Novoizvoljeni predsednik se je nato zahvalil za zaupanje in pozval odbor, naj pridobi čim več članov, da bo naša deteljica visoko zaplapolala nad Celjem in okolico ter da bomo lahko za vzor drugim društvom. — 0. S.
Skupina koscev in grabljic ter ostalega članstva mladega in zelo agilnega »Društva kmetskih fantov in deklet« v Zg. Hudinji pri Celju, ki je 21. avgusta priredilo uspelo tekmo koscev in veliko kmetsko mladinsko zborovanje
SEbovovauaje hiM^tif&hib 2nženjei?jev
V soboto 3. sept. se je vršil v prostorih gost. Mrak letni občni zbor sekcije Udruženja jugosl. agronomov v Ljubljani. Iz cele Dravske banovine so prihiteli člani na svoj letni sestanek, da obravnavajo važne zadeve svojega stanu in našega kmetskega gospodarstva.
Predsednik g. inž. Lah je podal podrobno poročilo o delovanju sekcije v minulem letu, izčrpno orisal težak položaj kmetskega gospodarstva in s tem v zvezi težavno stališče agronomov, ki jim je poverjeno visoko poslanstvo med narodom.
Tajniško in blagajniško poročilo je podal g. inž. Muck, iz katerega je bilo razvidno, da je sekcija požrtvovalno ukrenila vse potrebno za ugled in autoriteto agronomske vede.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik inž. Teiržan, podpr. inž. Zidanšek, tajnik inž. Jelačin, odborniki inž. Mikuž, inž. Rataj, inž. Šabec, inž. Zupanič; nadzor, inž. Pet-kovšek, inž. Kranjc; namestn. inž. Sadar, inž. Wenko.
Soglasno so bili med drugim sprejeti sledeči predlogi za občni zbor centralnega Udruženja in resolucije:
1. Vsled svetovne gospodarske krize je v največji meri prizadet kmetski stan, ki tvori
osnovo naše države. V časih ko so najboljši komaj kos teži položaja, smatramo za potrebno, da sodelujejo pri obnovi našega narodnega gospodarstva vse strokovne sile naroda.
2.	V interesu našega kmetskega gospodarstva in njegovega napredka naj se postopa pri osebnih vprašanjih kmetijskih strokovnjakov, ki •jim je poverjena težka in odgovorna naloga, strogo objektivno in po zakonu o povzdigi kmetijstva, podpisanem od Nj. Vel. kralja na Bledu dne 6. sept. 1929. in to po predpisu § 7. tega zakona.
3.	Da se omogoči strokovna izobrazba čim večjemu številu kmetskih sinov, naj bi se na kmetijskih šolah znižala oskrbnina učencev na minimum.
40 let vzornega dela
V nedeljo, 4. t. m., je Podružnica Kmetijske družbe v Št. Vidu slavila pomembno obletnico — 40 let svojega delovanja. Predsednik podružnice nar. poslanec Albin Koman je lepo orisal nastanek te važne kmetske gospodarske organizacije, njen razvoj do današnjega dne ter delo, ki ga je podružnica izvršila. Lepi proslavi je prisostvoval tudi predsednik Kmetijske družbe tov. Oto Detela.
Mislimo na svojo kri in slovensko zemljo
Štirim narodnim mučenikom. 6. septembra 1930. so v borbi za svobodo in najosnovnejše človečanske pravice slovenskega naroda v Italiji tragično preminula mlada življenja mučenikov F. Bidovca, Z. Miloša, V. Valenčiča in F. Maru-šiča. Njih sramotna smrt težko leži na naših dušah; iz te grenkobe pa je zrasel ponos in jeklena vera, ki hladi krivice in kaže poti v svobodo. — Mladim bazoviškim žrtvam večen spomin!
Domače vesli
f Alojzij Pavlin. 1. t. m. je v Trebnjem preminul posestnik in gostilničar Alojzij Pavlin. Pokojnik je bil znan širom Dolenjske kot dober gospodar in plemenit značaj; poleg svojega gospodarstva je posvečal veliko skrbi in dela tudi javnemu udejstvovanju. Kot soustanovitelj mnogih gospodarskih in kulturnih društev je mnogo deloval v gasilstvu in Sokolu. Bil pa je tudi vnet in umen zadrugar. Številna udeležba na njegovi zadnji poti priča, da mu bo ohranjen časten spomin.
Zagorje. Seja pododbora srezke organizacije JRKD se vrši v ponedeljek dne 12. sept. ob 5. uri popoldne v Sokolskem domu. Poroča sreski poslanec Milan Mravlje.
Huda avtomobilska nesreča v Št. Vidu. Preteklo nedeljo proti večeru se je na znanem ovinku ob Cirmanovi hiši v Št. Vidu primerila avtomobilska nesreča, ki je zahtevala življenje posestnika Franca Dolenca iz Novega mesta. Nesreča se je zgodila tako, da je osebni avto F. Dolenca trčil z avtobusom, ki vozi iz Ljubljane v Tržič, pri čemer se je avto vnel in je pri tem F. Dolenc zgorel.
Proslave v Ljubljani. Pretekla nedelja v Ljubljani je potekla v znamenju večih proslav. Med njimi je bil zlasti lep kongres narodnih noš, ki je bil nekaka slika slovanskega življenja. Poleg proslave obstoja primorskega društva »Soča«, se je vršilo tudi nagradno strelsko tekmovanje strelskih organizacij.
Strela ubila mater in sina. Kakor poročajo iz Kostajnice, je preteklo sredo divjala huda nevihta zlasti v krajih Majurju, Kostriči in Mra-čaju. Strela je ubila 40-letno Kato Brkičičevo in njenega 10-letnega sina Milana, ki sta obirala fižol.
Otrok utonil v gnojni jami! Ko sta bila zakonca Pernek v Novi vasi pri Ptuju zaposlena s hišnimi posli, se je njun petnajstmesečni fantek igral v bližini gnojne jame ter se je pri tem na glavo prevrnil v gnojno jamo. Preden so ga mogli potegniti iz jame, je bil že mrtev.
Vlom v gostilno. V noči na 1. t. m., ko je močno deževalo, so vlomili neki zlikovci v gostilno Gašparja Pelka v Toplicah. Odprli so vsa vrata in okna, prišli v jedilno shrambo, se tam dobro najedli in napili, pobrali precej cigaret in nekaj drobiža. Svetili so z električno svetilko, kar je opazil mimo idoči gostilničar g. Oskar Klemenčič in poklical hišnega gospodarja. Klicanje je čul tudi tat, ki je imel v rokah svetilko, in je liitro pobegnil skozi odprta vežna vrata.
Nevaren požar v Tržcu. Dne 30. avgusta je nastal pri posestniku Širovmku 'Juslavu v Tržcu ogenj v gospodarskem poslopju. Goreti je začela tudi hiša, cndar se je gasilcem ud Sv. Vida in Jurovca, ki so takoj prihiteli na pomoč z motorno brizgalno, posrečilo ogenj v toliko omejiti, da je r,a hiši zgorelo samo ostrešje.
Brezposelnost v Celju in okolici stalno narašča. Pri ekspozituri javne borze dela se že na novo prijavljajo brezposelni sezonski delavci in težaki, ker so se vršila stavbna dela v Celju in okolici letos le v manjšem obsegu.
Tatvine na Potoku. Te dni se je vtihotapil neznan tat v času, ko domačih ni bilo doma, v hišo posestnika Franceta Jakšeta na Potoku pri Šmihelu ter odnesel iz omare zlato žepno uro z zlato verižico, dalje dolgo verižico s štirioglati-mi členki, srebrno žensko uro, dva zlata poročna prstana, več zlatih zaponk in kompletno moško obleko. Oškodoval je Jakšeta za okroglih 2800 Din
Vlom v škofijski grad na Betnavi. Kakor javljajo iz Maribora, so neznani tatovi v noči od srede na četrtek vlomili v škofijski grad na Betnavi ter odnesli med drugim sedem dragocenih preprog, mnogo posteljnine in drugih predmetov. Vlomilci so bili nemoteni, ker v onem delu gradu, kjer so vlomili, nikdo ne stanuje.
Razpis službe cestarja. Sresko načelstvo v Kranju je razpisalo mesto državnega cestarja na progi državne ceste med km 681.3 do 688*5 s sedežem v Hrušici z mesečno plačo 541-44 Din in stanovanjsko doklado 89-20 Din. Pravilno opremljene prošnje se sprejemajo do 20. t. m. pri tehničnem oddelku sreskega načelstva v Kranju.
Krava je izginila čez noč od ponedeljka na torek posestniku Seničarju v Smolenji vasi. Redil jo je v nameri, da jo naslednji dan proda n* sejmu v Novem mestu. Zjutraj je bil hlev prazen. Siva mlekarica je vredna nad 1600 Din.
Kupovanje starega srebrnega denarja. Narodna banka kraljevine Jugoslavije kupuje predvojni srebrni denar po naslednjih cenah: srebrne dinarje: po 5 Din 2 dinarske, po 2'50 Din 1 dinarske in poldinarske po 1-25 Din; srebrne avstroogrske krone: po 13 Din 5 kronske, po 5 Din 2" kronske in 1 kronske srebrnike po 2'50 Din, po tej ceni se odkupujejo tudi srebrni črnogorski perperji; srebrne avstrijske goldinarje po 6'60 Din; srebrne tolarje Marije Terezije po 14 Din; srebrne ruske rublje, kovane pred letom 1886 in po njem po 10-70 Din in polrubelj-ske novce po 5-40 Din; srebrne nemške marke po 14-50 Din novce za 5 mark, po 8-70 novce za 3 marke, po 5'80 Din novce za 2 marki, po 2-90 Din novce za 1 marko in po 1-50 Din novce za 50 pfenigov.
Stekel volk ogrizel več oseb. V okolici Vranja se je nedavno med žanjice priklatil stekel volk ter napadel ženske, ki so se branile s srpi. Nekega dvanajstletnega dečka je zver grozno ogrizla. Vsi, ki jih je ogrizel volk, so bili poslani v vranjsko bolnico, kjer se je pri nekaterih pojavila steklina, za katero so nekateri že umrli.
Požar v Vižmarjih. Preteklo nedeljo je nastal požar v kozolcu nar. poslanca Albina Ko-mana v Vižmarjih. Po daljšem prizadevanju se je posrečilo ogenj omejiti. S kozolcem vred je zgorela tudi večja množina letošnjega fižola. Skoda znaša okoli 20.000 Din.
Uradne ure pri sodiščih v Ljubljani. Pred-sedništvo deželnega sodišča v Ljubljani nam javlja, da so uradne ure pri sodiščih v Ljubljani od 1. septembra do 1. oktobra 1932 od 7.30 do 12-30 in od 16. do 18., ob sobotah od 7-30 do 13.30, a ob nedeljah in praznikih od 9. do 11. Vložišče je odprto ob delavnikih od 8. do 12. in od 16. do 17., ob sobotah od 8. do 13., ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 11. ure.
JCmei w> sv&etnj&m
2S2	^elfia
(Konec.)
A nič manjše življenjske priče so zapisane v utrdbah (taborih), ki so jih kljub vsem krvavitvam zidali v obrambo one zemlje, ki jim je dajala tako skromen kos kruha in tako siromašno streho. V razvalinah naših taborov, v teh pričah obupa, izzvane besnosti in junaštva, je bogata snov za ono ljubezen, ki se rodi le v grudi, le v onih prsih, ki venomer bijejo za kos zemlje, namočene z najkrepkejšimi sokovi. Na vsakem kamnu je odtis težke povesti, ki priča, da le kmet zna ljubiti svojo zemljo v molku iu dejanjih.
Kako pa je bilo kmetom, pri srcu, ko so gledali na uničena polja, na požgane vasi in porušene domove, na oskrunjene žene, vklenjeno deco in na pobite tovariše?! Kakšna čustva so jih navdajala, ko so po minuli turški nevarnosti prihajali plemiči iz utrjenih gradov in stikali za njimi, češ, da so uporniki — kmetje so se namreč pritoževali deželnim knezom, da jih plemiči ne ščitijo — in jih posekali, kar jih je še ostalo iz turških bojev! In je li mogoče stehtati njegovo gorje, če je radi pomanjkanja prostovoljno dajal otroke v turško sužnost! —
Če r-e je tudi naš kmet puntal in večkrat naravnost zbesnel, je ravnal kot njegovi tovariši v drugih državah — (L. 1575. so se uprli nemški kmetje. Možje in žene so šli v boj in so pri Fran-
kenhausen-u trčili s knežjimi četami. Vnel se je srdit boj, a kmetje so podlegli. Knežje čete so jih strašno mučile. Nad 100.000 jih je izgubilo življenje.)— in v smislu večnoživega naravnega zakona:
Čim večji pritisk, tem večji odpor. Saj se je tudi on začel zavedati svojega človeškega dostojanstva, živel je zavestno življenje in izsledil vzrok krivicam. Hrepenenje po boljšem življenju ga je pognalo v boj z izkoriščevalci. Zagnal se je v presledkih v krivce z manjšo ali večjo silo. Končno je Gubčeva armada združeno zaklicala po »stari pravdi« — po starih pravicah.
Ni uspela.
Razbeljena krona na glavi kmečkega kralja, tisoči križanih — to so bile priče nadaljnega srednjeveškega suženjstva, ki se je vleklo, kot
smo videli, do 2. polovice preteklega stoletja. *
Taka je beseda o naših očetih. Kaj naj zahtevamo od njihove črne povesti?
In vendar:
To mravljišče, tisočkrat razmetano, ni izgubilo ravnotežja, ni klonilo. Kljub onemoglosti je izžarevalo tudi duševno življenje. Tja v dneve robate sega njegovo notranje snovanje. Le ja-kost volje, hrepenenje in. samoniklost so mogle pričarati lepoto in bogastvo naših kmečkih hramov, kamor se z neko nestrpnostjo zatekamo po izraze narodne duše. Le plodovito notranje doživljanje je sklesalo okusno kmečko opravo, naše vezenine, čijih motivi iz rastlinstva in ži-
valstva pričajo, kako verno je naša žena zrla v prirodo, — našo narodno nošo itd.
Naša lepa ljudska govorica vsebuje že od davnine bogate izraze za posamezne pojme. Samo ljudstvo si jih je skovalo. Ni bilo tako velikega trpljenja, da bi bilo moglo zamorili najlepši del njegove govorice — njegovo pesem. Pesem že od nekdaj spremlja naše očete na polju in travniku, v gozdu in gorici, v mlinu, pri statvi in phalu. Pela je slovenska žena ob kolovratu in trlici, ob vodnjaku in potoku, v kuhinji in pri zibelki.
Kdo je izročil kmetu-trpinu toliko življenja? Kreši kremen ob kremen in odskoči iskra. Taka je kmečka duša. Iz sebe kreše, živi in ustvarja z ono silo, ki je lastna le prirodnemu otroku.
vseh ivslUrgmke, uradna,reklam-
mm. ne,časopise, Knjige. vecocu mš^tmitisk Mrt in pcuni!
TISKARNA MERKUR
L1U B LIANA ,G R E GORČ11 EVA šl-23 Vel-25-Q^&qram:7iskarnLillUrkur
J
125
Na Grškem bodo imeli volitve. V Grčiji se pojavlja že dalje časa močna opozicija proti Ve-nizelosu. Venizelos se je sporazumel s predsednikom Zaimisom, da se naj zbornica razpusti in izvedejo nove volitve.
Nove angleške vojne ladje. Admiraliteta je odredila gradnjo šestih križark in 39 manjših enot, v glavnem rušilcev, podmornic in pomožnih ladij. Stroški za te ladje bodo znašali okroglo 20 milijonov funtov.
Mesto hoče postati vas. Mestna občina Liebewalde, ki je nedavno slavila 700 letnico svojega obstoja, je prosila nemško vlado za izbris iz registra mest in zopetni vpis med vasi, ker ne more več izvrševati obveznosti, ki jih zahteva Nemčija od svojih občin.
Stavka ameriških farmerjev. 500.000 far-merjev v srednjem zapadu je začelo stavkati, da bi izsilili zvišanje cen za žito in druge poljedelske proizvode. Farmerji so se medsebojno obvezali, da v teku enega meseca ne bodo blaga niti kupovali niti prodajali. V Sioux Cily-ju v državi Jovi so zgradili na cestah barikade, da bi preprečili blagovni promet.
Brezposelnost na Bolgarskem. Po uradnih podatkih je bilo 1. julija na Bolgarskem 17.508 brezposelnih. Junija tega leta je znašalo število brezposelnih 23.512. Ta pojav je posledica večje zaposlenosti delavstva v tobačnih tovarnah.
Latinica na Japonskem. Po vzorcu Turčije se je zdaj začelo tudi na Japonskem mogočno gibanje za odpravo japonske pisave in njeno nadomestitev z latinico. Zagovorniki reforme pravijo, da se mora latinica uvesti zategadelj, ker je umljivejša za vse.
Nazadovanje državnih dohodkov v Ameriki. Državni dohodki v proračunskem letu 1931./32. eo znašali 1557 milijonov dolarjev, prejšnje proračunsko leto pa 2528 milijonov.
Inflacija v Ameriki. VVashingtonska vlada je dovolila zvišanje nepokritega papirnatega denarja od 900 na 1000 milijonov dolarjev.
Gosli za milijon lir. Italijanski listi poročajo o zelo zanimivem slučaju, ki se je pripetil nekemu italijanskemu goslarju, Ferrigliu po po imenu. Ferriglio je zašel v gmotne stiske in je zato prodal svoje gosli nekemu trgovcu z glasbili za 5 lir. Ko je trgovec gosli pregledal, je odkril v njih notranjosti ime znanega mojstra in izdelovalca gosli Stradivarija in zraven letnico 1717! Te gosli, prodane za pet lir, so danes vredne milijon lir.
Dobra žetev na češkoslovaškem. Po podatkih statističnega urada v Pragi je dosegla letošnja žetev v ČR rekord, kakršnega se niso nadejali niti največji optimisti. Pridelek je tako obilen, da bo najdalekosežnejšega pomena za pre-hranbeno politiko države ter bo izzval naravnost revolucijo v pogledu uvoza. Potreba po nakupu tuje pšenice je letos za polovico manjša kakor lani, rž pa je tako obrodila, da jo bodo lahko izvozili 32.000 vagonov. Samo pri uvozu žitnih vrst bo Češkoslovaška letos prihranila nad pol milijarde Kč, kar bo za devizno politiko praške Narodne banke največjega pomena.
Newyorški župan odstopil. Newyorški župan Jimmy Walker je podal ostavko. Kakor znano, je bil Walker zapleten v velik korupcijski škandal, ter se je proti njemu vršila preiskava. V teku preiskave je dobil tako hud živčni napad, da so mu nasvetovali, naj odloži svoje mesto. Pri prihodnjih volitvah pa bo zopet kandidiral in bo verjetno zopet izvoljen, ker je zelo popularen.
Pameten ukrep,. Prosvetno ministrstvo v Budimpešti je izdalo odlok, da se morajo znižati cene vsem šolskim knjigam za 25 odstotkov. Odredba se že izvaja in knjige, ki jih je izdala državna založba, so že cenejše.
Ogromen poset britske razstave za radio. Radio Manufectures Association poroča iz Londona, da si je doslej ogledalo br.itsko razstavo v Olimpiahallu 170.000 ljudi. Kupčij je bilo sklenjenih za 30 milijonov funtov.
Ljtuo.tvoio jahaoev m vozaeev bo priredilo v nedeljo dne 11. sept. t. 1. jesenske konjske dirke ra Cvenu pri Ljutomeru ob 1", uri. Vozili bodo večinoma konji iz znane muropoljske kmetske reje. Polovična vožnja po vseh železnicah dovoljena. Kolo vabi vse ljubitelje konjskega športa, da se v velikem številu udeležijo naše jesenske dirke. — Odbor.
Ponikva ob juž. žel. V nedeljo 21. avg. je Ponikva proslavila lep in pomemben dan. Vršila se je namreč otvoritev in blagoslovitev novega vodovoda, katerega je po dolgem delu in prizadevanju dosegla Vodovodna zadruga na Ponikvi, ki ji je načelnik tov. Komar, tamošnji učitelj. Vsa Ponikva je bila ta dan praznično razpoložena in vse je bilo v vencih iu zastavah. Dopoldne ob 9. uri so domači župan g. Štor, načelnik vodovodne zadruge tov. Komar in šmarski okrajni načelnik g. dr. Maraš sprejeli g. bana dr. Dr. Marušiča, ki je prispel s svojim tajnikom g. dr. Brolihom in v družbi bivšega narodnega po-s'anca častitega g. župnika Barleta Na meji občine so jih pozdravili in sprejel; domačini Sprejemu je prisostvovala kmetska konjenica, ki so jo tvorili ponosni kmetski fantje z lepo okrašenimi konji in državno zastavo na čelu. Ko so prispeli na sredo vasi pred občinsko poslopje in cerkev, je pozdravil gospoda bana v imenu občinskega odbora tov. Tone Zdolšek. Ves prostor je bil okrašen z zelenjem in zastavami ter slavoloki z našimi značilnimi in duhovitimi izreki. Sprejemu je prisostvovalo mnogo r.okolstva, gasilstva in občinstva tudi iz oddaljenejših krajev. G ban se je za iskrene pozdrave toplo zahvalil. Po sprejemu se je vršila slavnostna seja občinskega odbora, na kateri so sporočili g. banu, da ga je občinski odbor imenoval za njegove velike zasluge za občino častnim občanom. Izročena mu je bila krasna diploma. Pri tej pr iki je g. ban tudi izročil diplomo s priznanjem in nagrado domačemu zaslužnemu učitelju gdu. Komar-iu, ki jo je prejel iz kraljevega fonda za svoje neumorno delovanje na prosvetuem polju. Nato se je vršila služba božja, po kateri se je izvršila otvoritev in je mnogoštevilno množico nagovoril g. ban in naglasil, da pot vsakega uspeha zavisi le od požrtvovalnega, vztrajnega in nesebičnega dela, poleg tega pa je postavljen najlepši spomenik Ponikvi in njeni okolici, katerega sadove bo uživala še bodoča generacija. G. ban je žel za svoia izvajanja navdušene ovaciie. Nato je načelnik Vodovodne zadruge tov. Komar poročal o zgodovini vsega dela in bojev, ki so jih imeli radi vodovoda. Zahvalil se je za podporo kr. banske uprave in higijenskega zavoda v Ljubljani. Za svoj prepričevalni govor je žel obilo priznanja. Zatem se je izvršila blagoslovitev vodovoda po domačem gospodu župniku, nakar je imel prisrčen govor g. župnik Barle, ki je v krasnih besedah poveličeval ljubezen do bližnjega in ljubezen do Boga, ki ustvarja največje dobrine v
korist vsega človeštva. Občinstvo je njegove besede navdušeno odobravalo. Za njim je povzel besedo predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet tov. Ivan Kronovšek, ki je uvodoma podčrtal veliko pridobitev vodovoda s skupnim delom in pozval številno kmetsko mladino, naj si vzhme to delo za vzgled, ker je tudi ona v bodoče poklicana, da se združi v organizacijo, ker le od skupnega dela lahko pričakuje še nadaljnjih uspehov za sebe in svojo domovino. — Domači župan tov. Štor pa je v svojem govoru opisal velike borbe, ki so jih imeli za vodovod in se zahvalil vsem, ki so sodelovali in pomagali. Ob koncu je v imenu gospodinj ga Haladova izročila načelniku zadruge Komarju lepo dozo kot priznanje za njegovo veliko delo, katerega budo tudi gospodinje deležne v veliki meri. Potem so pristopili k hidrantu vsi navzoči in poskušali vodo. S tem je bila lepa s'avnost končana
Padec zadružne živinorejske postojanke na Pohorju
To je drugi slučaj v teku zadnjih sto let. Nekako pred 60 leti so hoteli na Klopnem vrhu osnovati konjerejsko zadrugo za vzgojo mladih, plemenskih konj, z ozirom na posebne sposobnosti za Pohorski teren. Vsled slabe zadružne ideje, ki se je v teh letih še le začela širiti, ta velevažna gospodarska ustanova ni prišla do življenja in delovanja.
1. septembra t. 1. je bilo na dražbi prodano planinsko posestvo »Pašniške zadruge«, ki je imela krasen planinski objekt ekonomske bodočnosti na Pohorju, med Ruško in Mariborsko kočo. To posestvo, kjer je pred 1C0 leti cvetela industrija stekla in je bila na tem mestu celH vas, meri danes še 260 k. jutrov z lepim gospodarskim poslopjem in moderno urejenim hlevom, zgrajenim pred letom po načrtih in s podporo kr. banske uprave.
Ta pašniška zadruga je bila ustanovljena že pred svetovno vojno, z znatno podporo avstrijske vlade — 50.CC0 kron in pod skrbnim nadzorstvom Kmetijskega ministrstva, ki je želelo na tem objektu osnovati živinorejsko postajo za plemeno živino Spodnjega Stajerja.
S tem, da je letos 1. septembra zadruga prodala svoj, s tolikim trudom in skrbjo javnih in državnih oblasti vpestavljen gospodarski objekt, je prišel ta objekt v privatne roke za odgovarjajočo nizko ceno in je izgubljena zopet ena važna postojanka slovenskega zadružnega gospodarstva, posebej pa je ta čin velika izguba za našo živinorejo. Mesto da bi denar za plemensko živino prihajal na Pohorje, bo še nadalje odhajal črez mejo na Tirolsko, Solnogra-ško in v Švico.
Vsak zaveden kmet je naročnik KMRTU8KE M A T1CF,.
o i
I® znižane cene desortiranemu blagu za časa velesejma. 1 par Cevafev 40-, 50-, ©O-— Elšra.
ZA IJAKE nov artikel gojzerske vrste — nepremočljiv. garantiran prvovrsten podplat.
OBRTNIKI dobe po izredni ceni garantirane štrapac-čevlje po izberi od Din 130'— naprej.
ZA JESENSKO KMETSKO delo je pa na razpolago bogata izbira solidnih čevljev vseh vrst po zelo nizkih cenah.
P/odaialna čevliev znsmke ..Standard" - „Triumf\ d. z o- z.
**
Pri Pollaku"
Ljubljana, Dunajska cesta št. 23, dvorišče.
Fr. Wernig, sreski kmet. referent,
Naše belo govedo tu in onstran meje
Slovenjgradec:
V vseh srezih Dravske banovine od Gornjega grada preko Solčave in Pohorja do Sv. Lenarta v Slov. goricah je razširjeno goveje pleme, katerega pozna širša jugoslovanska javnost še prav malo, ki pa se je vsled svojih vrlin, vsled najboljše mlečnosti med našimi podeželskimi plemeni, vsled najfinejše kakovosti mesa — prof. dr. Adametz na kmet. visoki šoli na Dunaju je označil tostvarno to pleme kot najboljše v Srednji Evropi! — vsled svoje skromnosti (govedo uspeva enako v planinskih krajih, s sladko, kakor tudi v dolinskih legah s kislikasto krmo) ohranilo pri nas v skoraj nezmanjšanem obsegu, čeprav je naš pasemski okoliš vsled državne meje odtrgan od mnogo večjega istopasemskega. deloma matičnega avstrijskega okoliša. Je "to enobarvno "belo planinsko (marijadvorsko) govedo, pri nas znano enostavno pod imenom ma-rijadvorska živina. Nemški strokovni krogi na Gornjem Štajerskem imenujejo v nekem lanskem poročilu to pleme »das alte, autochtone Slovvenenvieh« (stara domača slovenska živina).
Širšo našo kmetijsko javnost, predvsem pa tovariše živinorejce, ki so se lanske jeseni udeležili poučne ekskurzije v avstrijski marijadvor-ski okoliš, bode radi primerjave, podobnosti z našimi prilikami in v spodbudo za zadružno
delo bržčas zanimalo nekaj naslednjih podatkov iz pravkar objavljenega uradnega poročila deželne zveze marijadvorskih živinorejskih zadrug na Koroškem za poslovno leto 1931.
I. Splošno.
Pravkar končuje koroška deželna marija-dvorska zadružna, zveza 8 leto svojega dela. To leto, leto neugodnega razvoja za vse kmetijstvo z usodepolnim padcem cen kmetijskih, predvsem živalskih izdelkov bo ostalo kmetovalcem v Sp. Koroški še dolgo v spominu. Čeprav se je tudi v poročilih prejšnjih let ugotavljalo težkoče glede prodaje, je v poslovnem letu 1931 na žalost ugotoviti poostrenje celokupne gospodarske krize, katera se je javljala v naravnost obupnih težkočah glede prodaje vprežne, molzne, in kiSV= ne živine, kakor tudi plemenskih živali. Ni pa naloga poročila razkrivati vzroke tega katastrofalnega razvoja, treba je apelirati na vsa mero-dajna mesta, da se s potrebnimi ukrepi zavzamejo za dejansko zboljšanje.
II. Rejsko zadružno delo.
Spričo žalostnega gospodarskega položaja živinorejcev, je vendar z druge strani povdariti, da je razvoj rejske zveze vseeno razveseljiv. Zveza šteje koncem poslovnega leta 19 zadrug s 391 člani in 3566 kontroliranimi kravami. V tem letu se je izvršil tudi sprejem zadružnih krav in bikov in 5 zadrug v zvezno matično rodovniško knjigo, v katero se je vpisalo 1074 krav in 176 bikov.
Navzlic strožjim zahtevam glede oblik in uporabnosti je bil uspeh odbire za centralni rodovnik zveze prav zadovoljiv, predvsem je v večini hlevov padla v oči izenačenost glede barve. Dalje je ta odbira tudi pokazala, da so se rejci s svojim plemenskim blagom že zelo približali tipu, katerega zahtevajo današnje spremenjene tržne razmere.
Radi pravilnega izkoriščanja podatkov glede pokolenja in uporabnosti se je tudi izpopolnilo in povsem predelalo »krvni« črti »Herman« in »Helios«. Pokazalo se je, da se je kri teh dveh odličnih bikov — plemenjakov po njihovih moških potomcih razširila v vsem rejskem okolišu dežele. Primerjanje posameznih podatkov pre-sovanj je tudi peV:*™!?, f,a si tako moški, kakor ženski potomci teh dveh črt priborili povsod prva mesta. (Našim izletnikom je gotovo še živo v spominu pisarna rejske zveze živinorejskih zadrug s kompliciranim knjigovodstvom, ogromnimi stenskimi slikami, skicami in matičnimi podatki, iz katerih je vsikdar razviden ras-voj in kroženje najboljše plemenske krvi v celem delu dežele. Op. pisca.) — Izvršilo se je V zveznem okolišu 2 premovanji s točnimi rejski-mi ugotovitvami ter se je nakupilo in oskrbovalo 1 pašnik za bikce.
(Konec prihodnjič.)
Pristopajte k Kmetijski Matici.
Splošno krojaštvo
Makse filečimev
Ljubljana Selenbuvgcva ulica %
Slapar Ludvik, slikar
Ljubljana, Ižanska cesta štev. 20
prevzema vsa v
slikarsko stroko
spadajočo dela
IIM ~
illll^
K O N O N
OSREDNJA GOSPODARSKA ZADRUGA V LJUBLJANI
nudi po najnižjih cenah vse vrste deželnih pridelkov, najfinejšo banaško in domačo moko, koruzo, krmila, špecerijsko blago in ostale v to stroko spadajoče predmete
Velika zaloga vseh vrst umetnih gnojil, modre galice ter najboljšega trboveljskega in splitskega portland-cemen ta
Kolodvorska ulica štfev.7
t
Oglašujte v
Kmetskem listu!

TV-"1'
ODPRTA!
Cpefeo ZZ2
strešnike
vseh vrst, za zidavo hlS, Iz znanih karlovskih opekarn
ILOVAC
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
Generalno lasiopsivo za Dravsko banovino
»EKONOM« LJUBLJANA, KOLODVORSKA 7
in delavci naroiaite
KMETSKI EIST"
Paienini z§ož!jivi Soielj
posebno priporočljiv za bolnike, kateri trpe na astmi ali drugih bolečinah v nogah
l
I. Klobčmr
L i« £ • ioni Poljanska c. 17 dvorišče
1'rlporoča se tudi za vsa t tapetniško -i-Otc Knndaioča dela po najnižjih cenah
KUPUJEM kostanjev taninski les
skozi celo leto po najvišjih cenah
Zlatko Krali
lesotržec
Zagreb, Gjorgjevičova ulica 6/III
Prometni zavod za premog d. d.
Ljubljana
prodaja po najugodnejših cenah
SAMO NA DEBELO Premog,
domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe
Kovaški premog ™sth Keks,
livarniški, plavžarski in plinski
"Bvikete Prometni zavod, za premog	Ljubljana
Miklošičeva cesta štev. 15/L
VSAK
zaveden kmet bi moral čitati naš list!
Samo 66 Din
moški nizki čevlji iz pristnega usnja, visoki 79 Din, boks 87 Din, delavski iz kravine 79, 96 Din, posebno močni 107 Din, gorski 138 Din, dalje velika izbira vseh vrst polčevljev, domačih, telovadnih, športnih, turistov-skih, plesnih in drugih čevljev za razne prilike po čudovito nizkih cenah.
Trgovski dom
StirmeckL Celje 631
j
brezplačni, bogato ilustrirani cenik!
Brezobrestna
oosoiila
za odkup dolga, nakup in zidavo podel uje :
,.KREDITNA ZADRUGA"
LJUBLJANA Poštni predal 307. Sprejme zastopnike!
kupujte pri tvrdkah, katere nudijo v našem listu tvoie bla«o
t
Priznano najboljši
Trboveljski Portfland-cemeni
vedno v zalogi pri
»EKONOM«
Ljubljana
Kolodvorska ulica 7
anufakturna veletrgovina
FRAN HCEHORIČ
Liubliana, Dunafska casta 28
se priporoča ceni. trgovcem ori nakupu blaga
Zmerne cene!
Posfež&a točna s
»SLAVIIA
IOGOSiOVAlSKA ZAVAROVAI.HIA HAMKA
// ------—---—
« v Ljubljani Gosposka ulica 12 Telef 2170, 227t
Podružnice: BEOGRAD. ZAGREB, SAKAJEVO, OS1JEK. NOVI SAD in SPLIT
K
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
metski hran^ni m posojilni dom
v Ljubljani
Tavčarieva (Sodna) ulica 1
registrovana zadruga z neomejeno zavezo Račun pošt hranil št 14.257 Brzojavi: »KMETSKI DOM" Telefon štev 28-47
VLOGE na knjižice in tekoči račuo se obrestujejo po 5 '/i0/o brez odpo-povedi, pri trimesečni odpovedi po 7 brez odbitka davka na rento Stanje vlog nad 35,000.000 dinarjev // Rezerve nad S00.000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 —121/, in od 3 — 4•/,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8—12'/,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in v Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: lanko Vičič, — izdaja za konzorcij Ivan Pipan — liska tiskarna Mcrkui Ipicdslavnik tiskarne: O, Michalek), Ljubljana.