Pomur s ki MURSKA SOBOTA, 17. AVG. 1961 Leto XIII. —Štev. 32 Cena 15 din GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE ENA LASTOVKA NE POMENI POMLADI Kaže, da je znižanje cen na našem tržišču zajelo za zdaj le še nekatere kmetijske pridelke, določene vrste tekstila in deloma gradbeni material. O kakšnem splošnem znižanju kajpak ni mogoče govoriti, res pa je, da je soboška tovarna »Mura« znižala cene svojim srajcam v skupnem znesku 124,000.000 dinarjev, povprečna stopnja znižanja cen pa je 10 %. O tem so se lahko prepričali tudi soboški potrošniki. Cene svojim izdelkom so znižali tudi nekateri proizvajalci konfekcije in trikotaže. To velja zlasti za »Titovko« iz Subotice, ki je že spomladi znižala cene balonskim plaščem za 50 %, za tovarno »Kvalitet« iz Novega Sada, za »Nado Dimič« iz Zagreba itd. Kaže, da je znižanje cen zajelo do neke mere tudi nekatere vrste metrskega blaga, razne polkamgarne in morda še kaj, vendar lahko govorimo tudi tu le o posameznih primerih. Za 1 dinar pri kilogramu je znižala cene določeni vrsti cementa z dodatkom žlindre tovarna cementa v Anhovem. Kot posamezen primer, ki ga ne kaže posploševati, velja omeniti tudi neko ljubljansko agencijo, ki ponuja soboškim trgovskim podjetjem uvožene ure po znižanih cenah. Malce nižje so oziroma bodo cene tudi nekaterim igračkam, vendar se tu vse začne in neha že pri licitacijah tega blaga. Nobenega znižanja pa še ni pri pohištvu in tehničnih predmetih. Spomladi smo lahko opazili znižanje cen nekaterim vrstam koles, vztrajno pa znižuje cene svojim izdelkom ter s tem zmanjšuje nepotrebne zaloge tudi tovarna obutve v Borovem. Čevlje po znižanih cenah je moč kupiti tudi v soboški industrijski prodajalni te tovarne. Kar zadeva tehnične predmete, je za zdaj preuranjero govoriti o kakšnem znižanju, saj se bo začela sezona v trgovini s temi predmeti šele jeseni. Pri mnogih izdejkih vpliva na cene tudi (Nadaljevanje na 2. strani) Kot smo napovedali že v prejšnji številki našega lista je bilo pretekli četrtek v Mačkovcih srečanje naših izseljencev. Ob prijetnem razpoloženju je popoldne kar hitro minilo v veseli družbi in ob kramljanju z znanci pa tudi drugače: mnogi izseljenci, udeleženci mačkovskega piknika, so se tokrat srečali prvič, kar pa nikakor ni vplivalo na prijetno razpoloženje. Pred novim šolskim letom ZNATNO VEČ UČITELJEV Vrsto let doslej smo vedno z zaskrbljenostjo spremljali počitniško preseljevanje naših učiteljev ter se neposredno pred začetkom šolskega leta borili z najrazličnejšimi težavami, da bi šolska mreža ostala neokrnjena in da bi šole vsaj do naj nižje možne mere za koliko toliko nemoten pouk imele tudi potreben kader. Po še nepopolnih podatkih pa za letos lahko ugotavljamo, da je stanje glede učiteljskega kadra občutno ugodnejše kot prejšnja leta. Dosedanje kraje učiteljevanja je zapustilo 31 učiteljev, kar je že popolnoma normalno in se verjetno ta številka bistveno ne bo zmanjšala tudi v prihodnjih letih. Največ učiteljev je odšlo iz lendavske 'občine in sicer 12, nato iz radgonske 7, beltinske 5, soboške tudi 5, iz ostalih dveh pa po 1. Razlogi, zaradi katerih so odhajali ali menjali kraj službovanja, so predvsem osebnega ali družinskega značaja, kar kaže, da so se tudi življenjski pogoji učiteljev znatno zboljšali, k čemur je pripomogla tudi pospešena graditev stanovanj. Razveseljivo pa je, da so vse občine dobiLe več novih učiteljev, kot jih je pa odšlo, in sicer 94. Poleg starejših u-čiteljev so letos tako v soboški, kakor tudi v radgonski, ljutomerski in lendavski občini sprejeli za učitelje dijake 4 letnika učiteljišča in tudi abituriente srednjih šol. S tem se bo seveda znatno omililo pomanjkanje učiteljev, ki je še kljub tolikemu povečanju precej pereče, vendar pa ne več tako zaskrbljujoče. Po predvidevanjih bo v prihodnjem šolskem letu na osnovnih šolah manjkalo 176 učiteljev, kar je sicer precej, vendar pa manj kot prejšnje leto. Zlasti na nekaterih šolah bo zasedba še minimalna. ZAKAJ ČAKATI? Na nedavnem delovnem sestanku s sekretarji občinskih komitejev, kjer so kot glavno obravnavali stanje v posameznih komunah po uvajanju novega gospodarskega sistema, so ugotavljali, da se v gospodarskih organizacijah vse prepočasi uvaja in konkretizira novi sistem. Ob tem — tako so ugotavljali na omenjenem sestanku ■— bo potrebno dati gospodarskim organizacijam več pomoči kot doslej, po drugi strani pa seveda ni prav, da v gospodarskih organizacijah čakajo samo na pomoč, sami pa vse prepočasi ukrepajo in iščejo rezerve in možnosti v lastnem strokovnem kadru itd. Tako kot v industrijskih, se novi sistem uveljavlja vse prepočasi tudi v obrtnih podjetjih ob čemer doslej ni prišlo do zadovoljivega sodelovanja tudi z zborničnimi organi. Prav tako še niso ustvarjeni pogoji za sprejem pravilnikov o delitvi osebnega in čistega dohodka tudi pri kmetijskih gospodarstvih. Tudi tu — kot kaže čakajo, da bo pripravil vse to nekdo drugi, čeprav je bilo sklenjeno, nuj posebna komisija psripravi tak pravilnik na enem izmed posestev, kar bi bilo v veliko pomoč tudi vsem ostalim. Ob tem pa se v kmetijskih zadrugah, tam kjer so že pristopili k decentralizaciji, pojavlja pretirana samostojnost poslovnih enot ali pa obratno, še vedno prevelika centralizacija, kar oboje lahko škoduje. V zvezi z agrotehničnim minimumom, o katerem lahko rečemo, da je v lanskem letu dal mnogo izkušenjy je letos nujno, da pristojni organi v občinah ve odlašajo s tem vprašanjem. Končno je potrebno določiti tudi posamezne rajone na katerih vaj izvajajo vse akcije na področ- ju kmetijstva tudi kmetijska gospodarstva in naj vseh teh nalog ne prepuščajo edino kmetijskim zadrugam. V proizvodnji pa bo potrebno težiti za tem, da se pri pogodbenem sodelovanju angažira tudi kmetovalčeva sredstva. Vsa vprašanja okrog uvajanja novega gospodarskega sistema so aktualna za gospodarske organizacije predvsem sedaj, ko so kolektivi tik pred obravnavami o polletnem gospodarjenju. Zato je toliko bolj nujno, da kolektivi sami bolj dosledno zahtevajo od vodstev podjetij konkretne a-nalize, ki bodo pokazale vsakemu članu kolektiva pravo sliko o gospodarjenju v novih pogojih. Druga zelo pomembna naloga o gospodarjenju v podjetjih bodo razprave zborov proizvajalcev pri čemer bo potrebno dosledno odpraviti dosedanje napake, ki so se pojavljale v tem, da posamezni odborniki niso poznali splošnega gospodarskega stanja v komuni■, ali pa so celo, tisti, ki so bili izvoljeni v delovnih kolektivih gospodarskih organizacij, spoznali stanje svojega podjetja šele iz poročila, ki so ga slišali na zasedanju zbora proizvajalcev. Razumljivo, da so bile ob takih pogojih razprave zgolj formalnost, ali pa so se izrodile le v zagovarjanje potreb lastnih podjetij in ne potreb komune kot celote. V kmetijstvu, kjer smo tik pred pričetkom novega gospodarskega leta je poleg vseh priprav važno predvsem to, da bo vso strokovno in politinčo delo v zvezi s kooperacijo potekalo vzporedno in enotno, saj lahko razcepljenost in slaba organizacija takih akcij pokvari situacijo ne samo za letos, marveč tudi za prihodnja leta. Na okrajnem tekmovanju traktoristov Erjavec, Horvat in Orasa osvojili prva mesta V skupini starejših se je pomerilo Kar 17 traktoristov, ki so se prav tako kot skupine mladih zadružnikov in pionirjev, pomerili v spretnostnih vožnjah in oranju. Najboljši rezultat je dosegel Alojz Erjavec iz KG Rakičan, ki je dosegel skupno 227 točk, V nedeljo je bilo na Grlavi pri Ljutomeru okrajno tekmovanje traktoristov, na katerem je sodelovalo 34 najboljših traktoristov iz vseh občin, razen Lendave. Čeprav organizatorji niso napravili vsega, da bi bilo tekmovanje čimboljše, so rezultati zadovoljivi. Med ekipami se je najbolje odrezala ekipa iz murskosoboške občine, ki je prejela za doseženo prvo mesto 12.000 dinarjev nagrade. sledili so mu Aleks Kerčmar iz KZ Petrovci z 226 točkami, Franc Marinič KZ Križevci pri Ljutomeru z 218 točkami, Jože Horvat KG Rakičan z 216 točkami itd. Skupno 227 točk pa je na nedeljskem tekmovanju dosegel tudi Viktor Horvat, traktorist KZ Puconci, ki je tekmoval v skupini mladih zadružnikov. Drugo mesto je v tej skupini z 208 točkami osvojil Jože Križanič iz KZ Ljutomer, tretje pa Ludvik Novak KZ -Puconci s 199 točkami in čet-trot Slavko Gregor iz KG Rakičan s 189 točkami. Na tekmovanju pa so seveda nastopili tudi pionirji, ki jih je bilo sedem po številu. Prvo mesto je z 210 točkami dosegel Ivan Orasa iz Gornje Radgone, drugo Milan Kosi iz Gornje Radgone z 207 točkami, tretje Jože Horvat iz Rakičana s 199 točkami itd. K doseženim rezultatom na nedeljskem tekmovanju traktoristov pa je treba dodati, da je bilo precej naporno, ker parcela res ni ustrezala za nemoteno tekmovat nje. Čeprav so jo pred tekmovanjem nekoliko priredili, je še znatno vplivala na rezultate. Organizatorju je zameiti zlasti, pre- majhno skrb za pripravo tekmovanja, zlasti še tekmovalne parcele in propagande. Gledalcev je bilo namreč na tekmovanju zelo malo, čeprav je bila prireditev zanimiva. -ko Devet kandidatov za republiško tekmovanje Po končanih občinskih in okrajnem izbirnem tekmovanju traktoristov v Pomurju, so komisije izbrale kandidate za republiško tekmovanje trakto--ristov, ki bo 25., 26. in 27. avgusta v. Poljčah in Radovljici. Na republiškem tekmovanju bodo zastopali Pomurje med starejšimi traktoristi Alojz Erjavec, Aleks Kerčmar ter Franc Marinič, mlade zadružnike pa Viktor Horvat, Jože Križanič in Ludvik Novak. Na tem tekmovanju bodo seveda tekmovali tudi traktoristi iz pionirskih vrst: Ivan Orasa. Milan Kosi in Jože Horvat, ki se prav tako, kot ostali, že pripravljajo na to pomembno tekmovanje Kakor je znano, morajo pomurski traktoristi na tem tekmovanju braniti prvo mesto. -ko Manifestacija šliridesettisočih v Ribnici na Pohorju Kolone avtobusov, avtomobilov, kolesarjev in pešcev so se v soboto in v nedeljo zjutraj zgrinjale na osrednjo štajersko proslavo 20. obletnice ljudske revolucije v Ribnici na Pohorju. Kakor iz celjskega in mariborskekega okraja se je tudi iz Pomurja udeležilo te proslave več tisoč ljudi, ki so odpotovali tja v glavnem že v soboto. Tako se je na proslavi zgrnilo po vzpetini nad slavnostno okrašeno tribuno okrog 40.000 ljudi, parkirni prostori pa so bili napolnjeni skoraj do zadnjega kotička. Zaradi takega navala avtomobilov so po cesti, ki vodi proti Ribnici, v nedeljo dovolili samo enosmerni promet in to samo proti zborovalnemu prostoru. Čeprav je bila svečanost napovedana že ob deveti uri, so jo zaradi velikega navala preložili na deseto. Takrat je vse udeležence in goste, med katerimi so bili tudi podpredsednik Zvezne ljudske skupščine Franc Leskošek-Luka. predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije Vida Tomšič, podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj in dru-gi, pozdravil sekretar Okrajnega komiteja ZKS Maribor Miloš Ledinek. Na osrednji proslavi 20. obletnice ljudske revolucije je nato govoril podpredsednik Izvršnega sveta LRS Viktor Avbelj, ki je v uvodnih besedah podčrtal pomen praznovanja 20. obletnice vstaje in Zveze komunistov, ki je to vstajo organizirala, za tem pa je omenil tudi nekatera znana imena narodnih herojev kot so Slavko Šlander, Stefan Kovač, Jože Kerenčič, Dušan Kraigher in druge, ki so posejali po teh krajih neusahljivo seme upora. Ko je za tem govoril še o povojni izgradnji socialistične domovine, se je spomnil tudi preživelih borcev, ki jim je po njegovem mnenju potrebno posvetiti še večjo skrb. Po končanem zborovanju so se nekateri udeleženci razšli na domove, drugi pa so priredili izlete po Pohorju. -ko Na proslavi 34 STOPINJ CELZIJA -REKORD MINULEGA TEDNA Minuli teden je tudi M. Sobota preživljala svoje »pasje dni«. Najbolj vroči dan je bil petek 11. avgusta, ko se je živo srebro v termometru povzpelo na 34 stopinj C. Ozračje se ni takrat ohladilo niti zvečer, ohladitev je nastopila šele v soboto oziroma v nedeljo, ko je bilo na prostem prijetno »hladno« ob temperaturi 22 stopinj C. Tisti, ki so bili v »pasjih dneh« na morju in v planinah, se najbrž prav nič ne pritožujejo. Tisti pa, ki preživljajo oddih kar doma, ali so po minulem dopustu že v službi, so zaman iskali hladne sence. Sence je bilo sicer dovolj, samo hladna ni bila. Temu primeren je bil tudi obisk v soboškem kopališču, kjer so minuli teden zabeležili dnevno od 250 do 300 kopalcev, največ otrok in mladine. Vodo menjajo v kopališču samo enkrat tedensko, nekaj sveže pa dotočijo vsak dan, hkrati pa jo tudi filtrirajo in klorirajo. Mnogo kopalcev je bilo tudi ob Muri, Negovskem jezeru in drugod. Ob »tropski« vročini minulega tedna je tudi razumljivo, da so soboški kopalci spodbudili hotel »Central« k organizaciji »plesa na vodi. Do plesa pa je prišlo šele v nedeljo, ko je bilo ko- (Nadaljevanje na 2. strani) VREME za čas od 17. do 27. avgusta Približno do 21. avgusta nestalno s pogostimi padavinami, po 21. avg. pretežno lepo vreme. Kratkotrajne padavine se pričakujejo okrog ,26. avgusta. ŠE PREMALO IZKUŠENJ Tudi v zdravstvenih zavodih dozorevajo pogoji, da bo delitev osebnega dohodka temeljila na opravljenem delu in v okviru strokovne ekonomske enote. Toda kakšna merila se naj pri tem uveljavljajo, še ni jasno. Zlasti še manjka izkušenj, kako ocenjevati opravljeno delo in tudi njegovo kvaliteto. Doslej so po učinku delili osebni dohodek le v zobnih ambulantah in to na osnovi individualnih norm. 'Toda sadovi takega sistema niso bili ugodni. Nagrajena je bila namreč predvsem količina dela, ne pa tudi kakovost, ki pa je bila odvisna le od prizadevnosti zdravnika. Ker še ti problemi niso urejeni, nastajajo tudi precejšnje težave pri sklepanju pogodb med zdravstvenimi zavodi in zavodom za socialno zavarovanje. Delovni programi, ki služijo za osnovo pri sklepanju pogodb, nakazujejo predvsem potrebe po investicijah, potrebni opremi in tudi perspektivno razširitev zdravstvene službe. Drugi del programov, ceniki, pa očitno izhajajo iz izračunov stroškov, ne upoštevajo pa tudi vrednosti opravljenega dela. Na tak način ceniki zagotavljajo predvsem realizacijo in tudi zvišanje osebnih dohodkov. S takim planiranjem se nujno predvidevajo tudi večji stroški in višje cene, kar na seveda tudi ni vedno v skladu z razpoložljivimi skladi. Nekatere teh ugotovitev potrjuje tudi pravilnik o osebnih dohodkih, ki ga je sprejela splošna bolnišnica v Murski Soboti. Ta prvi sprejeti pravlinik med našimi zdravstvenimi zavodi predvideva povišanje osebnih dohodkov za 20 odst. ter povišanje skladov, kar pa bo doseženo tudi s povečano ceno oskrbnega dne in sicer za 32 odst. Delitev osebnega dohodka pa bo v glavnem temeljila na Opravljenem delovnem času. V zvezi s prilagajanjem poslovanja in organizacije zdravstvene službe novim predpisom pa ostajajo nerešeni nekateri problemi. Med tem, ko so v lendavski in soboški občini še pred prehodom, na novo organizacijo združili vse zdravstvene ustanove, pa Še noben občinski LJUDSKI odbor rti organiziral občinskega zdravstvenega centra. Po predlogih ter zaradi pomanjkanja kadra pa bi naj v Pomuriu deloval medobčinski zdravstveni center. katerega funkcijo bi prevzel Zdravstveni zavod v M. Murski Soboti. PRED NOVIMI CILJI Ta teden bodo končana zidanrska dela pri gradnji sindikalnega doma v G. Petrovcih. To dni tudi vaščani z mladino — skupno 30 do 40 ljudi dnevno — že urejujejo cesto, ki pelje mimo nove šole na Mikolov hrib. Upajo, da bodo še ta mesec končana tudi obrtniška dela in da bo novi sindikalni dom pravočasno končan. To je toliko bolj razumljivo, ker je znano, da je sodelovanje občanov v tej občini najbolj množično in načrtno pri vseh akcijah med vsemi pomurskimi obči- Prihodnji teden bo tudi ustanovni občni zbor turističnega društva za petrovsko-šalov-sko občino. To društvo bo nedvomno z uspehom zaoralo ledino na turističnem področju v svoji občini in približalo Goričko domačim in tujim ljudem, ki si želijo prijetnega oddiha in okrepčila. Kakor smo že poročali, bo sindikalni dom imel vse potrebne pro- store za oddih in okrepčilo, leži pa sredi breskovih plantažnih nasadov, medtem ko je v načrtu tudi ureditev farme za piščance brojlerje v bližnjih Peskovcih. H koncu pa tečejo tudi dela pri dokončni ureditvi nove šole v G. Petrovcih. O tem, kako potrebna je ta šola, je naš lsit prav tako že večkrat pisal. Pouk se bo začel v novi šoli ob pravem času, uradna otvoritev nove šole in sindikalnega doma na Mikolovem hribu pa bo v okviru občinske proslave 20-letnice revolucije, ki bo 23. in 24. septembra. Proslava bo 14 dni kasneje, kot so v začetku predvidevali, in sicer zaradi nekaterih tehničnih ovir. Na ta način bo v petrovsko-šalovski občini z uspehom zaključena zopet nova delovna akcija občanov, ki pa ne bo, kar zadeva novi sindikalni dom, koristila samo občanom, temveč tudi delovnim ljudem vsega Pomurja, ostalim našim državljanom, ki si bodo prišli ogledat lepote Goričkega, a tudi inozemskim turistom. Tako so na Goričkem zopet pred novimi cilji. Bj. S. SEPTEMBRA OBČNI ZBOR OKRAJNEGA SINDIKALNEGA SVETA Predvčerajšnjim so na okrajnem sindikalnem svetu razpravljali o uvajanju novejša gospodarskega sistema v podjetjih ter o polletnih konferencah sindikalnih podružnic. Predvidoma naj bi bile polletne konference sindikalnih podružnic do 5. septembra. Doslej ni imela polletnega občnega zbora še nobena sindikalna poduržnica. Do sredine septembra naj bi imeli razširjene plenume tudi občinski sindikalni sveti, razpravljali pa naj bi o nagrajevanju v gospodarskih organizacijah in o gospodarjenju v prvem polletju. Septembra bo tudi občni zbor okrajnega sindikalnega sveta. (Nadaljevanje s 1. strani) povpraševanje, saj je proizvodna cena »Fičota 600« okrog pol milijona, njegova prodajna cena pa je zaradi velikega povpraševanja skoraj enkrat večja. Nekaj podobnega bo najbrž tudi pri »Spačkih« koprske tovarne »Tomos«. Vsekakor ena lastovka še ne pomeni pomladi, kaže pa, da se bo pri nekaterih artiklih morda spremenil položaj v korist potrošnika jeseni, vendar le pri artiklih, ki s polnimi skladišči bremenijo proizvodnjo. Bj. S. Na avtocesti PRIJETNO SREČANJE Prejšnji četrtek se je v Murski Soboti v jutranjih urah zbralo okrog 120 naših izseljencev, da bi kot že vrsto let doslej, skupno proslavili svoje srečanje z rojstnim krajem. Pripomniti velja, da se še nobeno leto doslej ni zbralo izseljencev iz tolikih držav kot letos. Bili so iz Francije, Nemčije, Kanade, ZDA, prvič tudi iz Južnoameriških držav, nadalje iz Južne Amerike ter Madžarske. ' V avli soboške kino dvorane so si izseljenci najprej ogledali maketo nove bolnišnice. Ko so se seznanili z gradnjo in tudi načinom finansiranja, so se mnogi oglasili in povedali, da bi radi pomagali. Po kratki slovesnosti pred spo- menikom narodnega heroja Štefana Kovača so nato z dvema avtobusoma in osebnimi avtomobili odpotovali proti Goričkemu, se za krajši čas ustavili pri Gradu in si ogledali nekatere njegove znamenitosti, nato pa že nekoliko utrujeni od vročega sonca, a prijetno razpoloženi prispeli k šoli v Mačkovce, kjer so bile v senci redkih dreves že pogrnjene mize. Že prvi kozarci vina so precej prisrčno razpoloženje še bolj poživili in pri nekaterih mizah so zapeli slovenske narodne pesmi. Po krajši začetni pogostitvi je izseljence pozdravil predsednik Okrajnega odbora izseljeniške matice tov. Franc Šebjanič, učenci glasbene šole ter člani DPD Svobode iz M. Sobote pa so priredili kulturni program. Prijetno razpoloženje je nato trajalo do večernih ur, ko so se izselienci začeli vračati na svoje domove. TEČAJ ZA ŠIVANJE V LJUTOMERU Priznana tovarna šivalnih strojev »Bagat« bo 28. avgusta začela v Ljutomeru s tečajem za šivanje in prikrojevanje. Za ta tečaj vlada precejšnje zanimanje zlasti med dekleti in kaže, da bodo zanj zbrali kar precejšnje število prijav. Seja Občinskega odbora v Gornji Radgoni V ponedeljek dopoldan je bila v Gornji Radgoni seja Občinskega komiteja ZK. Razpravljali so o predpisih v zvezi minimalnih agrotehničnih ukrepov v kmetijstvu. -ml RAZGOVORI O MINIMALNIH AGROTEHNIČNIH UKREPIH V KMETIJSTVU Danes je bila v Gornji Radgoni konferenca s sekretarji in predsedniki SZDL, kmetijskimi strokovnjaki in člani občinskega sveta za kmetijstvo. V naslednjih dneh pa bodo sestanki in razgovori o. minimalnih agrotehničnih ukrepih za kmetijstvo po vaških odborih SZDL. Prav tako pa bodo sklicale sestanke sekcije za kmetijstvo, kjer bodo razpravljali o omenjenem vprašanju. Soboške gradnje lepo napredujejo Kot predvidevajo, bo DOZ-ova stavba vseljiva čez dva meseca. Dela v zvezi z gradnjo nove pošte so v polnem teku. Sindikalne podružnice PTT Murska Sobota, G. Radgona, Ljutomer in Lendava bodo s prostovoljnim delom pričeli graditi še garaže in skladišče telefonskih drogov. Na Projektivnem biroju v Murski Soboti so dokončali zazidalni načrt, kmalu pa bo končan tudi načrt nove stavbe okrožnega in okrajnega sodišča v Murski Soboti. Že nekajkrat smo poročali o gradnjah v Murski Soboti. Nekatere teh gradenj potekajo že h kraju, tako med drugim stavba DOZ-a V Murski Soboti. Ostala so še samo notranja dela (polaganje parketa, pleskanje oken, obloga ploščic v sanitarijah in terasa). Predvidevajo, da bo stavba vseljiva v teku dveh mesecev. Dela okrog gradnje pošte v Murski Soboti so v polnem teku. Izkop z bagerjem je končan, v teh dneh pa pričakujejo arhitekta iz Ljubljane, tehničnega izvedenca od PTT skupnosti iz Ljubljane, ki bosta še enkrat pregledala načrte in se pogovorila glede napeljave kablov. Poleg nove pošte pa so sindikalne podružnice iz Murske Sobote, Lendave, G. Radgone, Ljutomera pričele s prostovoljnim delom graditi garaže in in depo telefonskih drogov Te prostore bodo zgradili prt občinski klavnici v Klavniški ulici v Murski Soboti. Na Projektivnem biroiu v Murski Soboti smo zvedeli, da je zazidalni načrt med Cvetkovo, Titovo, Lendavsko in ulico Staneta Rozmana že končan. Na tem območju bodo zgradili tri, štiri do pet nadstropne bloke s petnajstimi stanovanji, dva osmerčka in tri četvorke. V skloDu zazidalnega načrta so predvidene tudi garaže in otroška igrišča. V kratkem bo končan tudi načrt za gradnjo nove stavbe okrožnega in okrajnega sodišča v Murski Soboti. Nova stavba bo stala na Ivanocijevi ulici med sedanjim okrožnim in okrajnim sodiščem. Prednji del stavbe bo tronadstronnj, zadaj bo pa pritlični prizidek, v katerem bodo razpravne dvorane. Pisarniški prostori, kot smo zvedeli, bodo obsegali 673 m2 za 59 oseb, pomožni prostori I. reda 570 m2 (telefonska centrala, razpravno dvojne in čakalnice) ter pisarniški prostori II. reda 590 m2 — sanitarije, hodniki, V vse prodore bodo napeljali centralno kurjavo. -ml Posvetovanje sekretarjev občinskih komitejev ZKS Minuli četrtek je bilo v M. Soboti na okrajnem komiteju ZKS posvetovanje članov sekretariata OK ZKS in občinskih sekretarjev iz vseh pomurskih občin. Na posvetovanju so obravnavali vrsto vpraša ij v zvezi z uvajanjem novih ukrepov in spremembi ■ našem gospodarstvu, posebej pa še v kmetijstvu. Dalje so razpravljali še o sprejemanju novih članov v ZK. Ugotovili so, da so osnovne organizacije v okraju letos poostrile kriterije za sprejem v ZK in da so ostreje obravnavale primere posameznikov, ki kršijo Statut in Program ZKJ. V mesecu septem- bru bodo v vseh občinah razgovori o sprejemanju novih čin-nv v ZK in pravilni upo- rabi določil Programa in Statuta ob sprejemanju v Zvezo komunistov. -ml ZAKAJ TAK HRUP? Ropot, ki ga povzročajo motorna vozila, tovarne itd. postavlja iz dneva v dan bolj aktualno vprašanje: kako ga zmanjšati do tolikšne mere, da ne bo motil prebivalstva v mestih pri delu, predvsem pa pri nočnem počitku. Ob pospešeni motorizaciji je že pre- povedano uporabljanje zvočnih signalov za motorna vozila. V Ljubljani predlagajo, naj ob nedeljah in ponoči ne bi vozili po najbolj prometnih ulicah tovornjaki, saj hrup, ki ga povzročajo, krati mnogim delovnim ljudem miren počitek. Zdaleka ne toliko kot v Ljubljani, vendar pa v tolikšni meri, da bi bilo potrebno spregovoriti tudi o tem, narašča hrup na soboških ulicah. Že večkrat sem imel priložnost opazovati, kako že po četrti uri zjutraj vozijo po mestu motoristi, mopedisti, ne da bi se zavedali, da z vožnjo ob polnem plinu kratijo nočni počitek vsem onim, ki stanujejo predvsem ob Titovi, Lendavski in ob Stefana Kovača ulici. V Stefana Kovača ulici povzročajo prav poseben hrup tudi avtobusi, ki kmalu po pol peti uri zjutraj vozijo iz garaže na avtobusno postajališe. Sodim, da tudi to vprašanje spada v obravnavo tistih ukrepov, ki zagotavljajo javni red in mir. Morda je vzrok temu tudi to, da se mnogi vozniki motorjih vozil ne pridržavajo omejitvam hitrosti, ki je predvidela po mestnih ulicah, za motoriste pa, ki imajo motorja kolesa starejšega izbora bi priporočal, da namestijo pa svoja vozila sodobnejše dušilce, ali pa raj iz obzirnosti do spečih ljudi ne vozijo po mestnih ulicah. I. D. M. Sobota 34 stopinje — rekord minulega tedna (Nadaljevanje s 1. strani) palcem v kopalkah kar lepo hladno. Prijetno hladno pa je bilo v nedeljo tudi na plesu »Pod gabri« v Rakičanu. Osvežujoče pijače so se v »pasjih dneh« Sobočanom in okoličanom ter drugim, ki so obiskali v tistih dneh Mursko Soboto, kar prilegle, vsaj tam, kjer so imeli led. Tako so tiste dni popili gostje v »Zvezdi« dnevno od 250 do 300 1 hladnega piva V petek 11. avgusta so prodali v tem soboškem hotelu alkoholnih in drugih pijač za skoraj 115.000 dinarjev, kar je svojevrsten rekord. Vina so prodali tega dne za nad 33.000 dinarjev (sem sodijo tudi brizganci), piva, žganja in ostalih alkohol- nih pijač za 60 460 dinarjev, brezalkoholnih pijač pa za 17 tisoč din. Zal nimamo podatkov, koliko so v tistih dneh pojedli Sobočani sladoleda in popili navadne vode, ki je zastonj. Sobočani, ki so prebili dopust kar doma, so kajpak v večini. Navzlic vročini so se dobro počutili, nekateri so tudi zabavljali, če v tej ali oni gostilni ni bilo ledeno mrzle pijače, koncem koncev pa so se vsi le našli tam, kjer je bila pijača najbolj hladna. Tako bo tudi prihodnje dni, če se ho »pasja vročina« še ponovila, o čemer pa vremenoslovci še molčijo. Bj. S. Žeja OKROG 50 SLUŠATELJEV V RAKIČANU Na Srednji kmetijski -šoli v Rakičanu te dni zaključujejo z zbiranjem prijav. Za redno 4- letno srednjo kmetijsko šolo se je prijavilo doslej okrog 65 slušateljev iz raznih okrajev Slovenije. Za izredno dvoletno šolo pa so domala vsa mesta že zasedena. Tako bodo sprejeli v oba oddelka okrog 80 slušateljev in sicer 50 iz murskosoboškega in 30 iz mariborskega okraja. Na vseh štirih oddelkih bodo začeli s poukom že 5. septembra. OBRAT LJUTOMERSKEGA PODJETJA V PETROVCIH Ljutomersko podjetje »A-grotehnika-servis« bo v kratkem odprlo v Petrovcih svoj obrat. V tem obratu bodo popravljali kmetijske in druge stroje, katerih število je v petrovsko-šalovski občini v zadnjih letih močno poraslo. O-brat bodo verjetno odprli v okviru občinskega praznika. Ljutomerski upokojenci na izletih Ljutomersko Društvo upokojencev je za svoje člane priredilo letos že tri izlete v razne kraje Slovenije. Prvi izlet so priredili že v mesecu maju. Takrat so si ogledali kraški svet s Postojnsko jamo in ostalimi znamenitostmi, za tem so se podali v vinorodne predele Prlekije, kjer jih je zlasti razveselila naklonjenost VG Jeruzalem-Ormož. Pred kratkim pa so organizirali še izlet na Mariborski teden in zeleno Pohorje. HUMORESKA ADMINISTRACIJA BREZ KOORDINACIJE Odločil sem se, da bom ozdravel. To pa ni tako enostavno, kot bi človek na prvi pogled sodil. Za bolezni so sicer zdravila, toda preden lahko zdravnik predpiše zdravila, mora ugotoviti diagnozo bolezni. Res je, da so danes za ugotavljanje bolezni tudi že številni pripomočki, med njimi rentgenski aparat. Slučaj pa je hotel, da se je ta aparat v ambulanti pokvaril in dobil sem napotnico za röntgenski pregled v protituberkuloznem dispanzerju. Zdravnik, ki sem si ga po novih predpisih zdravstvenega zavarovanja izbral, mi je rekel, da »ordinira« rontgen v protituberkuloznem dispanzerju vsak petek od 12. do 16. ure. Tako je res pisalo na velikem papirju v njegovi ordinaciji. Kot discipliniran bolnik sem se res oglasil nri administratorki proti tuberkuloznega dispanzerja v petek ob 12 uri. Zvedel na sem. da je zdravnik že odšel in da sprejemajo prijave le do 11 ure. Naposled se je administratorka začudila, kdo me je poslal ob napačni uri na pregled. Povedal sem, da je to storil moj zdravnik v dobri veri, da številke na velikem papirju v ordinaciji ambulante držijo. Administratorka me je brž poučila, da je koordinacija važna tudi v javni' zdravstveni službi. Koordinacija namreč v toliko, da bi proti-tuberkulozni dispanzer moral ambulanto obvestiti o spremembah v poslovanju. Naslednjega dne sem prišel ob uri, ki mi jo je sporočila administratorka v protituberkutoznem dispanzerju. Dokaj hitro sem prišel na vrsto, pregled sam tudi ni trajal predolgo, dolgo je trajalo le čakanje pa izvid. Zdravnik podpiše namreč izvide šele na koncu, ko so vsi prgeledi opravljeni Tudi to je minilo, dobil sem izvid, moj zdravnik je določil diagnozo in predpisal zdravila. Zdravje se mojemu telesu počasi a zanesljivo vrača in ker imam trdno voljo ozdraveti, se bo to naibrž kmalu zgodilo Tu ni potrebna koordinacija med posameznimi ustanovami javne zdravstvene službe in zato to ni odvisno od administracije. POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 2 RAZDELJENI BERLIN — Risba prikazuje sovjetski in zahodni britansko-ameriško-francoski sektor mesta. Celotno mesto obdaja ozemlje Vzhodne Nemčije, zato so si zahodni zavezniki zagotovili v statusu Berlina določene proge in prekope kakor tudi »zračni most« za prevoz živil, ostalih potrebščin in ljudi. BERLINSKE ZDRAHE BODEČA ŽICA NA MEJI MED VZHODNIM IN ZAHODNIM BERLINOM IN POOSTRENO NADZORSTVO NA PREHODIH — SKUPNA IZJAVA DEŽEL-ČLANIC VARŠAVSKE ZVEZE — V BONNU GROZE — DOSLEJ NI PRIŠLO DO VEČJIH INCIDENTOV V zvezi z Berlinom smo zadnje dni slišali več ostrih izjav tako v Washingtonu kakor v Moskvi. Položaj se torej zaostruje. Toda to še ni vse. Vzhodnonemška vlada je v nedeljo na zahtevo držav-članic varšavske vojaške Zveze poostrila nadzorstvo na mejah proti zahodnemu Berlinu in postavila na mejah žične ovire. Bonnska vlada je po svojih predstavnikih odločno protsetirala, oglasili so se tudi nekateri, zahodni krogi in ukrep ocenili kot »kršitev zavezniških sporazumov« o svobodnem gibanju med obema berlinskima mestnima deloma. Ni dvoma, da gre za ukrep, ki bo močno vplival na trenja med Vzhodom in Zahodom, posebno še, ker ga v Bonnu in drugih prestolnicah atlantskih zaveznikov ocenjujejo kot neposreden napad na zahodne pravice. Kot kaže, skušajo z žičnimi ovirami in okrepljenim nadzorstvom na prometnih sredstvih med vzhodnim in zahodnim Berlinom onemogočiti prevelik odtok vzhodnonemške delovne sile. Znano je, da je bonnska vlada in z njo vred tudi zahodna propaganda zadnje čase navajali razmeroma visoke številke o beguncih, ki so iz Vzhodne Nemčije »pobegnili« v Zahodni Berlin. Slo je pa pravzaprav za zelo preprosto stvar. Tak begunec je sedel na berlinsko cestno železnico nekje v vzhodnem Berlinu, nato pa se je odpeljal z železnico v zahodni del mesta brez kakršnih koli težav. To namreč dopušča status Berlina po sporazumu med štirimi velikimi zavezniki v protinacistični vojni. Sedaj so prehod zaprli. Tistim, ki so doslej stanovali v vzhodnem delu mesta in se vozili na delo v zahodni Berlin, so svetovali, naj odpovejo delo in se zaposle v Vzhodni Nemčiji. Resnica je tudi, da so posebne skupine ljudi, organizirane v pravem omrežju, pripravljale mlade ljudi na pobege in jih celo organizira-le. (Pred dnevi smo lahko brali poročilo o procesu, proti takim organizatorjem), Vendar uradno poročilo var-šavskega pakta govori, o naj novejšem vzhodnonemškem ukrepu o povsem vojaških zadevah. Vse potrebno naj store zaradi pospešenega oboroževanja dežel NATO in groženj o napadu na Vzhodno Nemčijo. Deželo je treba pred tem zavarovati. Berlin služi atlantskemu paktu za vohunske akcije in za propagando proti deželam socializma, posebno omrežje pa želi s sistematičnim odvajanjem delovne sile na Zahod škodovati Vzhodni Nemčiji in njenemu gospodarstvu. Vzhodnonemški ukrepi so prizadeli samo Nemce, saj bodo zahodni zavezniki lahko nemoteno opravljali vse svoje dosedanje posle. Prav tako ne bo omejen promet po železnicah in prekopih, s katerim oskrbujejo Zahodni Berlin z vsem potrebnim. Letala bodo kakor doslej nemoteno letela po »zračnem hodniku«, kakor to določa sporazum med SZ na eni in Britanijo, ZDA in Francijo na drugi strani. Doslej ni prišlo do kakršnih koli oboroženih spopadov na razmejitveni črti med obema mestnima deloma, če odštejemo manjše demonstracije zahodnih Berlinčanov. in izjav zahodnoberlinskega župana Brandta, s katerimi je pozval vzhodne Nemce na upor proti vladi. Vendar so take pozive naslavljali na vzhodne Nemce tudi že poprej. Na Zahodu groze s sankcijami. Bonn baje namerava pričeti gospodarsko blokado. Vendar vse kaže, da zadeva ne bo tako tragična. Če naj ta ukrep sproži zahtevo, da se o berlinskem vprašanju pomenijo za »zeleno mizo«, bi ga lahko celo »pohvalili«. Jasno pa je, da se nemškega vprašanja morajo lotiti iz vseh vidikov in pri tem uporabiti precejšnjo dozo vzdržnosti in popustljivosti. Preostanejo torej le pogajanja kot edino pametno sredstvo, ne pa pritisk in grožnje. Fašisti spet na delu V noči med petkom in soboto sta dva, doslej še nerazkrinkana fašistična pobalina iz Trsta postavila v krožek KP pri sv. Jakobu, nedaleč od tiskarne, v kateri tiskajo »Primorski dnevnik« bombo, ki je razdejala sobo. Ta dogodek je razburil vso napredno javnost. Ni še dolgo tega, ko so zlikovci istega kova vrgli na dvorišče tiskarne, kjer tiskajo »Primorski dnevnik«, bombo, vendar na srečo ni eksplodirala. Pričenja se torej stara igra. Tisti, ki bi morali spričo žalostne fašistične zgodovine enkrat za vselej prenehati s podtalno igro proti vsemu naprednemu, spet dvigajo glave. O-blasti doslej niso našle oseb, ki so postavile bombo na dvoriše tiskarne. Ničesar niso storile proti kričačem iste barve, ki so na tržaških ulicah februarja vpili šovinistična gesla in grozili Slovencem. Nihče še ni obsodil tistih, ki so se znesli na slovensko knjigarno. Niti škode, ki jo je ta tedaj utrpela, niso poravnali. Zanimivo je, da so oblasti indentificirale mlade fašiste in netilce protislovenske mržnje, pa jih niso kaznovale. Razumljivo je, da se bodo toliko manj lotile tistih, ki so pokazali svoje »junaštvo« — z minami ... Toda javnost je primerno odgovorila. KP je sklicala posebno zborovanje, na katerem so govorniki obsodili ravnanje pobalinov in oblasti, ki jih slednjič plačajo zato, da čuvajo zakonitost in red. Demokratični krogi pa hkrati opozarjajo, da se je tudi v preteklosti pričela fašistična pesem na isti način. Najprej so demonstrirali proti Slovencem in se lotili njihovih ustanov, nato pa nadaljevali demonstracije, se lotili komunistov in socialistov ter požgali sedeže njihovih organizacij. To so bili pričetki fašistične strahovlade in brezzakonitosti. Ali se oblasti tega zavedajo? Preteklost je še prehudo v spominu slovenske in italijanske narodnosti, da bi pozabili nanjo.. SOLIDARNOST JUGOSLAVIJE DO TUNIZIJE Dr. Sadok Mokadem, državni sekretar za zunanje zadeve tunizijske republike, je bil v spremstvu Tahara Belkhodja, opolnomočenega ministra v sekretariatu za zunanje zadeve med 12. in 15. avgustom 1961 na prijateljskem obisku dobre volje v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji. Veleposlanik tunizijske republike Abdelmelek Bergaoui se je pridružil tej delegaciji. Predsednik Tito je sprejel to delegacijo 12. avgusta na Brionih, Med sprejemom je dr. Mokadem izročil predsedniku Titu osebno poslanico predsednika Burgibe. Tunizijski državni sekretar za zunanje zadeve je razložil naj novejši razvoj problema, ki zadeva e-vakuacijo francoskih sil, ki so še zmeraj stacionirane v Tuniziji proti volji tunizijske vlade in ljudstva. Poudaril je trdno odločnost Tunizije, da z vsemi sredstvi nadaljuje boj za evakuacijo. Osebni poslanec predsednika Burgibe je potem v osnovnih potezah razložil politiko ne-angažiranja tunizijske vlade. Predsednik Tito je pazljivo poslušal obvestila in pojasnila tunizijskega državnega sekjretaria za zunanje zadeve Porušil je preoričanie v solidarnost in polno podporo Jugoslavije v boju in dejavnosti Tunizije, da bi dosegla umik tujih čet s svojega ozemlja. Predsednik Tito je tudi potrdil,da je jugoslovanska vlada sklenila pomagati Tuniziji na vseh področjih. Sef jugoslovanske države je s tunizijskim državnim sekretarjem za zunanje zadeve še enkrat z zadovoljstvom -ugotovil skladnost obeh držav, kar zadeva dekolonizacijo, podporo narodom v boju za njihovo osvoboditev in ureditev njihove neodvisnosti, za ohranitev miru in utrditev mednarodne varnosti. Zaradi tega menita, da politika neangažiranih najbolj odgovarja mednarodnim koristim njunih držav. V ponedeljek 14. avgusta se je dr. Mokadem podrobno pogovoril z Veljkom Mičunovi-čem, ki zamenjuje državnega sekretarja, kar zadeva položaj po francoskem oboroženem napadu v Bizerti, kot tudi o odnosih med obema državama, ki se razvijajo v obojestransko zadovoljstvo. Razgovarjala sta se v ozračju velike prisrčnosti in vzajemnega razumevanja. Od Jugoslovanov so pri razgovorih sodelovali: Veljko Mičunovič, vršilec dolžnosti državnega sekretarja za zunanje zadeve, Josip Dierdia, pomočnik državnega sekretarja za zunanje zadeve in Slavoljub Petrovič, načelnik oddelka v državnem sekretariatu za zunanje zadeve. S tunizijske strani pa so se razgovorov udeleži- li: dr. Mokadem, državni sekretar za zunanje zadeve, Abdelmelek Bargaoui, veleposlanik tunizijske republike v Beogradu, in Tahar Belkhodja, opolnomočeni minister v sekretariatu za zunanje zadeve. ZAHODNI »VRH« na BERMUDIH? NEW YORK — Med ameriškimi poluradnimi krogi so se razširile govorice, da bodo morda v kratkem sklicali konferenco zahodnih šefov držav in vlad. Bila naj bi na Bermudih. Povod zanjo naj bi bila berlinska kriza. Seveda bi v zvezi z njo obravnavali celotno zahodno politiko do SZ. Do konference bo morda prišlo oktobra, ko bodo v New Yorku zunanji ministri treh zahodnih sil na zasedanju Generalne skupščine. POBEGNIL ALŽIRSKI PRVAK IZ ZAPORA KAIRO — Kakor piše kairski časnik »Gumhuria«, je pobegnil iz francoskih zaporov eden izmed ugrabljenih alžirskih prvakov v skupini Ben Bela — Mustafa Ašraf. Sedaj se mudi v prestolnici ene arabskih držav. Te dni bo odpotoval v Tunis in se udeležil seje začasne alžirske vlade. V Parizu so novico zanikali. Pravijo, da se je morda kak drug begunec izdal za Ašrafa, medtem ko je pravi še vedno — v zaporu. DŽOMO KENJATA IZPUŠČEN LONDON — V ponedeljek so britanske kolonialne oblasti izustite iz internacije znanega kenijskega prvaka Džomo Kenjato. Vendar ne bo užival pravic. Med drugim ne bo mogel kandidirati na volitvah. Po kolonialnih zakonih ne more biti nihče kandidiran, če je presedel več kot dve leti v ječi. Kenjato so obsodili na devet let zapora na znanem procesu proti gibanju »Mau-Mau«. Očitali so mu, da je sam organiziral »teroristične skupine« in jih vodil. Kenjato je ob prihodu na letališče Kahava pri Najrobiju pozdravilo nekaj tisoč ljudi, čeprav je policija hotela demonstracije o- nemogočiti. Domačini so se zbrali tudi pred hišo, v kateri bo prvak po sklepu oblasti v prihodnje stanoval. PROPADEL UPOR V ARGENTINI BUENOS AIRES - V soboto navsezgodaj je skupina kakih petdeset oboroženih ljudi za krajši čas zasedla radijske postaje v argentinskem glavnem mestu ter sporočila, da želi »potegniti deželo iz hladne vojne«. Obtožila je tudi »domače monopole, da zavirajo argentinski razvoj.« Policija je kmalu posredovala, pozneje tudi vojska. Kakor poročajo, so ujeli 120 pripadnikov gibanja proti vladi, ki ga je vodil poveljnik letalstva, general Hilario Maldonado. NOVI VESOLJSKI POTNIK (slika levo) — Kakor smo že zadnjič poročali, je sovjetski major Titov obkrožil v vesolju Zemljo sedemnajstkrat in pol in to nalogo opravil v nekaj več kot enem dnevu Na sliki: premier Hruščev (sredina) z majorjem Titovom (levo) in prvim vesoljskim potnikom Gagarinom na svečanem sprejemu v Moskvi. KAMBODŽA, CEJLON, AFGANISTAN Med manjše in mlajše neodvisne azijske dežele, katerih najvišji predstavniki se bodo udeležili beograjske konference, sodijo Kambodža, čisto na jugu indokitajskega polotoka, otoška državica Cejlon in Afganistan kot eden izmed predstavnikov dežel Bližnjega vzhoda. KAMBODŽA meri 181.000 kv. kilometrov, šteje 5 milijonov prebivalcev in je u-stavna parlamentarna monarhija, trenutno brez monarha. Prvo u-stavo je dobila 1. 1947, popolno neodvisnost pa šele po končani in-dokitajskl vojni s podpisom ženevskega sporazuma. Sef države je princ Norodom Sihanuk, vladni predsednik pa Pne Nut. Domači denar je riel. Čeprav sodi Kambodža med majhne monarhije nekdanje francoske kolonije, je vendarle uspela ostati v notranji in zunanji politiki po razglasitvi neodvisnosti zares neodvisna. Francoski kolonializem je zapustil tudi v tej deželi globoke sledove (gospodarsko nerazvitost, zaostalost, enovrstno poljedelstvo — več kot 90 odst. konservativne družbene odnose), vendar se je dežela zaradi dobrega vodstva in odločnosti lotila obnove in graditve ter uspela bolj kot katerakoli druga. Pri tem ji je močno pomagala neodvisna, nevtralna in neblokovska politika. Znano je, da je kamboška delegacija predložila v Generalni skupščini svoj načrt o ustanovitvi »nevtralnega pasu« v Južni A- ziji. Pozitivno vlogo igra tudi pri reševanju laoške krize. V deželi ima glavno besedo narodnosocialistična skupnost, četudi ostale stranke niso prepovedane. Oblast je centralistična, ven- iščejo primerno pot. Žene imajo že od vsega pričetka neodvisnosti volilno pravico. Dežela gradi svoje gospodarstvo na kmetijski proizvodnji (riž, koruza, bombaž, kava, sladkorni trs). 57 odst. ozemlja pokrivajo džungle in gozdovi z bogatim tropskim lesom, pa tudi plantaže kavčuka so obsežne (povečini še vedno v francoskih rokah); Leta 1956 je vlada sprejela prvi petletni načrt. Največ sredstev bodo vložili v kmetijstvo. Vlada se seveda oslanja tudi na tuja posojila, vzhodna in zahodna. Jugoslovansko-kamboška stališča so enaka v mnogih vprašanjih notvranje in zunanje politike. Konec leta 1955 sta podpisali sporazum o trgovinski zamenjavi in tehničnem sodelovanju. Delegacija jugoslovanske vlade je obiskala Kambodžo 1. 1957, delegacija zvezne skupščine pa 1. 1960. Sef Kambodže, princ Sihanuk, je bil dvakrat jugoslovanski gost: leta 1956 in 1. 1959. CEJLON meri 65.000 kv. kilometrov in šteje 9,165.000. prebivalce, največ Singalezov (kakih 6 milijonov) in Tamilov (2 milijona). Glavno mesto je Colombo. Država ima status britanskega dominiona z dvodomnim parlamentom. Predstavnik vlade je ga. Sirimavo Bandaraniake, šef države pa je (kot predstavnik britanske krone) guverner Gunetileke. Denar predstvalja cejlonska rupija. Otok Cejlon je doživel v svoji zgodovini mnogo tujih vdorov. L. 1802 je postal britanska kolonija. Neodvisnost s statusom dominiona si je priboril 1. 1948. Čez osem let je dežela razglasila popolno neodvisnost, vendar je ostala član Britanske skupnosti narodov. Dežela je v glavnem kmečka. Kakih 65 odst. obdelovalni površin obsegajo plantaže čaja, riža, kavčuka in kakaovca. Pri proizvodnji čaja je dežela na drugem, po proizvodnji kavčuka pa na tretjem mestu na svetu. Četrtina površin je posejana z rižem, vendar morajo zaradi primitivne obdelave še polovico potrebne hrane uvažati. Notranje življenje dežele pretresajo strankarski boji. V bistvu gre za spopad med konservativnimi in naprednimi silami. Tako je desnica pripravila atentat na premiera Bandaranaiko, voditelja združene nacionalne stranke z naprednim programom. Po njegovi smrti je vladno krmilo prevzel premier Dahanajake, vendar notranjih trenj niso uredili niti po volitvah marca 1. 1960. Na ponovno razpisanih volitvah julija istega leta je zanesljivo zmagala cejlonska stranka svobode, ki jo vodi vdova premiera Bandaranaika. Ta je tudi kot prva žena na Cejlonu prevzela primierske dolžnosti ter se z vso vnemo lotila urejevanja notranjih prilik. Napovedala je v duhu zamisli svojega moža planski razvoj gospodarstva, zboljšanje življenjske ravni, podržavljanje zavarovalnih družb itd. Cejlonska zunanja politika temelji na miroljubnem in enakopravnem sodelovanju z vsemi narodi sveta ne glede na njihovo notranjo ureditev. Cejlon danes zaradi take usmeritve prejema pomoč od ZDA, SZ, Kitajske in drugih dežel. Cejlonsko-jugoslo-vanski odnosi se posebno dobro razvijajo po obisku predsednika Tita januarja 1. 1958. Lani Je vrednost jugoslovanskega izvoza znašala 5 milijonov rupij (milijon dolarjev), uvoz pa 3,6 milijona ruPij- AFGANISTAN meri 650.000 kv. kilometrov in šteje 12 milijonov ljudi pisanih narodnosti. Glavno mesto je Kabul z 90.000 prebivalci. Država je ustvana kraljevina z dvodomno skupščino. Sedanji kralj je Mohamed Zahir Sah, predsednik vlade pa Mohamed Kan. Afganistanski' denar je afgan. Značilno za afganistansko zgodovino je, da se je tamkajšnje: ljudstvo štiri desetletja vztrajno borilo proti Britaniji, dokler si ni izbojevala popolne neodvisnosti. Ker dežela leži na prehodnem ozemlju, ki vodi preko današnje Turčije in Irana v Južno Azijo, je tudi razumljivo, da so po njej pustošili vsi veliki osvajalci prete- klih stoletij. Vendar se prebivalstvo ni nikoli pokorilo. Sedanji Afganistan je skušal ohraniti dobre sosedne odnose s svojimi sosedi, čeprav leži na območju, za katerega so se potegovale tudi velesile do druge svetovne vojne. Zagotovil si je spoštovanje neodvisnosti, enakopravne odnose in gospodarsko sodelovanje z zahodnimi in vzhodnimi deželami, predvsem z ZSSR in ZDA, ki mn nudijo pomoč pri gospodarskem razvoju. Posebno v zadnjem času je razvil tudi sodelovanje z ostalimi neblokovskimi deželami. Jugoslovanski državni sekretar za zunanje zadeve Koča Popovič je obiskal Afganistan 1. 1960, posebna jugoslovanska gospodarska delegacija pa že 1. 1959. Našo državo je obiskal kralj Zahir in podpredsednik vlade Mohamed Naim. Dandanes je Afganistan še nerazvita dežela z živinorejskimi in 'kmečkimi pridelki kot poglavitnim ■izvoznim blagom. Je brez železnic in ima le malo avtomobilskih cest. Vendar se_ skrivajo pod njegovo- zemljo bogata rudna ležišča, posebno bakra, cinka, svinca, azbesta, žvepla in nafte. Trenutno grade namakalne naprave, hidroelektrarne, ceste, in letališča, da bi deželo bolj približali ostalemu svetu. Prav tako skrbe za razvoj splošne prosvete in razvijajo zadružništvo. dar si zadnje čase prizadevajo, da bi demokratizirali državni sistem. Pričele so delovati oblastne skupščine, za krajevno samoupravo pa POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 3 MINKA JE NAŠLA SVOJEGA OČETA Mnogo je zgodb, ki se tako začenjajo ali pa imajo vsaj tak naslov. Vse ali vsaj mnoge med njimi so resnične, tragične slike minulih težkih, krvavih dni, ko so bile z vso dotlej nesluteno nečlovečnostjo pretrgane neštete drage vezi. Mnogi jih hočejo spojiti, iščejo se, ali mnogi med njimi se po brezuspešnem iskanju nekje z grenkobo ustavijo. Ustavijo se, in se še globlje sklonijo, še grenkejši so njihovi spomini, ko se sredi iskanj svojih dragih vedno pogosteje srečujejo s stvarnostjo: iskanih dragih ni več, ali vedno strašnejše, vedno ostrejše in glasnejše so grožnje; iz dneva v dan je čistejši že nekoliko znan žvenket nove vojne. Ob tem je mnogim dvakrat hudo: svojih dragih še niso našli in že naj jih skrbi, že jih stiska v grlu, kaj vse pa se lahko zgodi njim in njihovim otrokom: če popusti pamet, razsodnost in javno mnenje. Te misli so sedele pri meni v teh dneh, ko sem se spet spomnil Minke, ki živi s svojimi štirimi otroki na trboveljskem hribu. Minke nisem dolgo poznal in sem jo nekaj let iskal, čeprav niti nisem vedel, če še živi, niti, kako se zdaj piše. Iskal sem jo, da bi mi pomagala pri iskanju njenega očeta; nisem pa vedel, da ga tudi ona išče. Iskali smo Ivana Zvera, rojenega 1902. Z Ivanom Zverom sva se večkrat srečala, ko sem bral knjige, ali malo sem vedel o njem. Vedel sem, je doma iz kraja, mimo katerega nekam zasanjano tečejo ravne, bele in zelo prašnate ceste. Poznal sem ta kraj, ki v maju prijetno s svojimi nemirnimi prebivalci sanja sredi cvetočih akacij. Poznam ta kraj, kjer sedaj, v socialistični Jugoslaviji, naglo podirajo stare hiše brez dimnikov, kot da bi v enem letu hoteli preskočiti minula težka desetletja. Poznam to novo vas, ki poskuša skriti še marsikaj starega. Lipa v Prekmurju je rojstna vas Ivana Zvera. Iz te vasi so odhajali ljudje po svetu kot je to pač bila mnogokrat potreba, včasih pa tudi nekoliko že navada v Prekmurju. Odhajali so sezonci in nekateri so se ustavili v novih krajih, čeprav se nikdar niso popolnoma mogli vživeti. Našli so si stalno zaposlitev. Zanimivo pa je, da so z delavci, s katerimi so prihajali v stik, vedno čutili in bili, so redki primeri nesolidarnosti. Vedno bolj so se uvrščali v napredne vrste delavskega razreda, čeprav jih je pri tem močno oviralo ozke domače okolje, v katerega so se morali vračati, ko ni bilo dela in sploh nerazvito gospodarstvo bivše Jugoslavije. Na žalost smo sezonstvo doslej le preveč enostransko proučevali, kajti videli smo le ekonomsko stran, a premalo pa raziskali, kako je to sezonstvo tvorilo brv med polpro-letarci iz prekmurskih vasi in delavci, kako se je pri tem vedno bolj formirala njihova razredna zavest, ki se je pokazala večkrat tudi v Prekmurju, odnosno na temeljih sedaj rastejo novi odnosi na Goričkem, v petrovski občini in mnogih drugih vaseh. Iz teh sezonskih delavcev so rastli tudi taki, ki so aktivno sodelovali: v kitajski boksarski vstaji postali španski borci odnosno bili med potjo ujeti. Verjetno se sploh ne spominjalo tovariša iz Trnja, ki kot španski borec živi v Kočevju in še mnogo je dragocenih zgodb solidarnosti naših nekdanjih sezonskih delavcev z borbo delavskega razreda za lepšo bodočnost. Ivan Zver je tudi eden izmed mnogih sezonskih delavcev. Kot dvanajstletni otrok je zapustil šolske klopi in z drugim iz svoje vasi odšel med prvo svetovno vojno na sezonsko delo, na madžarska veleposestva. Mladost je preživljal v vasi Lipa. Nemirna vas. Njeni prebivalci so se razhajali na vse strahi in večkrat so počeli tudi to, kar so drugod obsojali ali pa si niso upali. Z nekaterimi prebivalci iz te vasi sem se srečal že v zgodnji mladosti, ko sem jih videl krvave, s prestreljenimi prsmi v mrtvašnici na petanjskem pokopališču ali pa na njivah ob državni meji in nekateri je še stiskal v mišičasti roki droben zavitek ali vrečko saharina. V tej vasi je živel Ivan Zver. Nekaj mesecev po propadu revolucije v Prekmurju, nekaj mesecev potem, ko so jugoslovanski žandarji že spoznali svoj teren, je tiho odšel Ivan v Videm ob Ščavnici, kjer je bil neprijavljen hlapec pri Kreftovih. Tukaj se je na pol pismen srečal z napredno knjigo. Bral je zelo rad in vedno se je skril pred drugimi, navadno je bral na skednju, kjer je tudi spal. Bil je redkobeseden in, ko se je razgovoril z Bratkom, mu je pripovedoval o revoluciji v Prekmurju in o oblasti, ki so jo tedaj imeli. Ko so se pa zanj začeli zanimati videmski orožniki, je Ivan odšel od Kreftovih brez slovesa. Odšel je neznanokam... Ustavil se je v ljubljanskem predmestju, v Mostah, kjer so se zbirali delavci, kjer je živela beda in upor. To predmestje je dajalo ton in vsebino delavskemu gibanju v Ljubljani in tudi izven nje. Tako so na primer na občinskih volitvah 1921. leta dobili komunisti večino in starojugoslovanska oblast jim je administrativno, odvzela mandat. V Mostah so živeli borci-udeleženci oktobrske revolucije, tukaj so zrasle in bile najmočnejše partijske organizacije. V tem predmestju so živeli večinoma tudi prekmurski sezonski delavci, ki so bili predvsem zaposleni v gradbeništvu. V prvih povojnih letih, ko so se gospodarske razmere nekoliko konsolidirale, so v Mostah, na Kodeljevem in Bežigradu mnogo gradili. Iz tistih časov je najbrž še ostala tudi Prekmurska ulica. V Mostah so nastajale Pajlinove pesmi, tam je pisal tudi Ferdo Godina in še in še bi lahko našteval. V Mostah se je naselil Ivan Zver in v glavnem tudi tukaj ves čas živel. Nekaj časa je bil zaposlen v tovarni kleja, nato pa pri različnih gradbenih podjetjih in postal celo palir-preddelavec. V Mostah je postal član Komunistične partije Jugoslavije. Mnogi se spominjajo tega suhega in žilavega, srednjeve-likega, svetlolasega fanta, ki je bil vedno nekam zamišljen, njegov pogled je bil nekoliko zasanjan ali, ko je govoril, je oživel in bil zelo prepričljiv. Znal se je tudi od srca nasmejati in včasih je tudi kako povedal, da so se vsi zasmejali. Na sestankih se je prevdarno oglašal, bil je zelo delaven in discipliniran, vsako nalogo je v redu izvršil, čeprav je bila večkrat zaradi tega prizadeta njegova družina: žena Marija in hčerki Minka in Ivica. Mnogo je bral in rad je študiral. Nekateri se ga spominjajo, da je kar na cestah začel govoriti o tedanjem krivičnem družbenem redu in, da se mora spremeniti odnosno, da ga morajo spremeniti delavci. V svojih preprostih govorih je bil zelo prepričljiv in zgodilo se je celo na nekem delavskem sestanku, da so mu policijski organi, ki so pazili na »javni red in mir« dejali: nekaj je že res, kar govorite Zver, ali povemo vam, da tega, kar hočete delavci, ne boste pri nas nikdar dosegli. Ivan Zver je skupno z ostalimi komunisti in naprednimi delavci sodeloval pri organiziranju delavskih stavk, predvsem gradbincev. V teh stavkah so vedno bolj sodelovali tudi sezonski delavci-stavbinci, doma iz Prekmurja in Prlekije. Ko so tako povezovali svoja življenjska vprašanja s vprašanji celotnega delavskega razreda, je v njih rastla zavest pripadnosti delavskemu razredu in to je bilo pomembno. Zver je bil prav tako aktiven pri organiziranju strokovnega združenja stavbincev, kajti vse delavske sindikalne organizacije so bile prepovedane. Ivana Zvera so srečevali njegovi znanci kot aktivnega odbornika v delavskih kulturno-umetniških društvih Svoboda, v uredništvu legalnega komunističnega lista Enotnost itd. Kdaj je postal član Komunistične partije Jugoslavije, še ni ugotovljeno, prav tako tudi ni znano, kdaj je postal član mestnega komiteja. Na partijski konferenci, kateri je prisostvoval v noči med 24. in 25. decembrom 1928 v Ljubljani, je bil izvoljen za člana Pokrajinskega komiteja, tedaj v najvišji organ ilegalnih partijskih organizacij v Sloveniji. V letih pred, predvsem pa v času vojnofašistične diktature, so močno oživele akcije, ki so jih vodili komunisti. V tem času so se že začele konsolidirati razmere v organizacijah Komunistične partije Jugoslavije in vedno močneje se je čutil vpliv zagrebške partijske organizacije, v kateri je tedaj že zelo aktivno deloval Josip Broz-Tito. V akcijah, ki so jih vršili komunisti v Ljubljani, so trosili letake, organizirali zborovanja in različne proslave kot ob prvem maju, ob obletnici oktobrske revolucije, mobilizirali so delovne ljudi proti vojni, saj je bil prvi avgust proglašen za mednarodni protivojni dan. Zver je bil zelo aktiven v vseh teh akcijah: govoril je na letečem sestanku, ki je bil organiziran v spomin žrtvam z Zaloške ceste, skratka: bil je. takorekoč povsod. Vmes so ga večkrat zaprli. Spoznal je Glavnjačo, bil skupaj z Borisem Kidričem pred sodiščem za zaščito države v Beogradu. V takih trenutkih je bilo zelo hudo njegovi družini. Starši Zverove žene ter njeni bratje in sestre, bili so zelo premožni, toda kljub temu so jo pozabili, še več, zavrgli so jo, ker se je poročila z brezbožnim človekom. Toda Komunistična partija ni pozabila nanjo. V najnajhujših časih so tovariši prinašali Zverovi ženi pomoč v denarju. Zbirali so denar in ga nato delili kot Rdečo pomoč. Kljub taki pomoči je bilo hudo, saj je bilo vse drago, Ivan je bil v zaporu in Marija ni mogla zaslužiti včasih niti za najnujnejše. (Konec prihodnjič) BALADA O MORJU IN SONCU Radio in časniki spet poročajo o rekordnem navalu na Kvarnersko riviero in v druge obmorske kraje. Kaže, da bo Opatija letos presegla rekord pri nočninah, ki ni bil »zrušen« že od leta 1913, k čemer pa so doslej mnogo pripomogle visoke cene v gostinskih obratih in hotelih. Navzlic temu pa prebije letni oddih na morju iz leta v leto tudi vedno večje število naših ljudi iz Pomurja, o čemer je naš list že poročal. Pred leti mi neki Sobočan skoraj ni verjel, ko sem mu pravil, da so tudi pri nas ljudje, ki vse leto štedijo denar za morje ali za potovanje v inozemstvo. Moj sobesednik je razumel, da nekdo štedi, recimo, za pohištvo, radio, kolo, avto ali za kakršnokoli trajnejšo dobrino. Da bi človek potrošil denar v turistične namene, se mu je zdelo čista potrata. No, danes stoje stvari tako, da tudi ta Sobočan štedi denar za — bivanje na morju in prav te dni se kar dobro počuti v Barbatu na otoku Rabu. V juliju in avgustu, ko beležimo pravcata preseljevanja narodov na obale Jadrana, navzlic spopadom in berlinski krizi, lahko beremo v časnikih, da je častnik »Alekse Santica«s ladje, ki jo poznajo tudi turisti iz Pomurja, dal v nekem pristanišču ukaz za odhod in je pustil na obali kopico potnikov, za katere na krovu ladje ni bilo prostora. Ob vsem tem se človek sprašuje, kaj je tako privlačnega na morju, da prihajajo na Jadran turisti iz daljnega Švedskega, Hannovra, iz Makedonije in tudi našega Pomurja. Oddin, počitek, kopanje, sonce, zrak in vse drugo — to so jasne in razumljive stvari. Vprašanje pa je, zakaj prihajajo Švedi in Nemci prav na Jadran? Številni Nemci ne morejo prehvaliti krasot našega Jadrana. Pravijo da je tudi njihovo Vzhodno morje lepo, toda tam ni nikjer sence, da bi se človek prijetno počutil. Tudi italijanska riviera jim ni všeč. Neka Nemka srednjih let mi je pripovedovala, da bi najraje kar z ladje skočila v vodo, tako ji je ugajala barva vode našega Jadrana. Nekateri tujci bi radi v enem tednu videli vso Jadransko obalo. Prispejo z letalom, pogrešajo pa servisov za izposojanje avtomobilov, motornih čolnov in drugega. Navzlic tem pomanjkljivostim, navzlic temu, da postajajo iz leta v leto cene v Opatiji in Portorožu astronomske, pa je tujcev vedno več, vedno več pa je na obalah Jadrana tudi domačih turistov, od najmlajših do najstarejših, ki pa si seveda poiščejo cenejše kraje in cenejše oblike letovanja. Ne- dvomno ima naš Jadran nenavadno privlačno moč, s katero se ne more meriti niti veličastna lepota našega očaka Triglava in drugih planin. Številni so turisti tudi na planinah, toda njihovo bivanje na planinah je krajše kot bivanje na-ših in tujih turistov na morju. Tudi Sobočan, ki je pred leti smatral izdatke za potovanje in bivanje na morju kot potrato denarja, je lani že bival 10 dni na morju in menil, da je 10 dni prekratka doba. Letos je prebil 14 dni in prepričan sem, da se bo vrnil s pripombo, da 14 dni na morju mnogo prehitro mine, pa čeprav stane — denar. Morje je pač privlačno za staro in mlado in to v vedno večji meri. To se odraža tudi v družinskih proračunih, saj je na Jadranu morja in sonca za vse dovolj. B. Sinko Ladja je pristala. To pomeni za marsikoga začetek novega življenja POMURSKI FILMSKI BAROMETER NOČI LUKRECIJE BORGIE -Francosko-italijanski film v totalskopu in barvah režiserja Ser-gia Grieca. To je po nekaj letih že drugi film o Lukreciji Borgiji na naših platnih. O tej famozni ženi renesanse, s katero sta njen oče, papež Aleksander VI. in brat Cezar ravnala kot s pionom na šahovnici in sta jo možila zdaj z grofi, zdaj z knezi in vojvodi (kakor je pač zahteval politični položaj), je bilo doslej napisanih tisoče strani. Zgodba o njenem burnem življenju že od nekdaj privlači režiserje in scenariste. V resnici je ta zgodba o lepi Lukreciji Borgiji, kot filmska tema, stara že toliko kot sedma umetnost sama. Ko je snemal film, se režiser Grieco ni mnogo oziral na to, kaj pravijo o Lukreciji Borgiji zgodovinarji. Naredil je ambiciozen in drag film v najčistejšem smislu slikovitega, komercialnega spektakla. Vse v filmu je podrejeno liku Lukrecije Borgije, zapeljive in nevarne ženske, ki ji potekajo noči v razvratu, spletkah in zločinih. V filmu nastopa tudi okrutni in senzualni Cezar Borgia, scenarista pa nista pozabila niti na genialnega mojstra italijanske renesanse Raffaela Šantlja. Težko si je zamisliti, da bi v tem filmu kdo lahko bolje tolmačil lik Lukrecije Borgije kot pokojna lepotica Belinda Lee, ki nam predstavlja Lukrecijo kot polteno, lepo in pokvarjeno žensko, demonski zlobno, okrutno in brez čustev v maščevanju. Poleg takšne Lukrecije je celo Cezar Borgia, morilec lastnega brata in moža Lukrecije, bled, mehek in brez krvi. GENERAL ROVERE - Italijanski film po noveli Indra Montanellija v režiji znanega Roberta Rosselinija (bivši soprog Ingrid Bergmanove). Film je bil nagrajen s prvo nagrado, z »Zlatim le- vom« na festivalu v Benetkah 1. 1959. V glavnih vlogah srečamo nekaj zvočnih imen itailjanskega filma. Na čelu vseh je Vittorio De Sica, dalje Sandra Milo, Glavana Ralli, prikupna Francozinja Anne Vernon itd. Film nam posreduje zgodbo iz časov nemške okupacije Genove, o lažnem generalu, ki ga spremljamo na njegovi življenjski poti od simpatičnega goljufa do heroja, ki ga Nemci ustrelijo, na ta način pa je začasno rešen Fabracio, vodja partizanov. Čeprav nam je pogosto že preveč vlog in filmov, v katerih nastopa Vittorio De Sica, nas bo s vlogo prav gotovo zadovoljil. Oba filma bosta ob koncu tega in v začetku prihodnjega tedna na sporedu kina »Park« v Murski Soboti. ŠKANDAL NA PLAZI - Italisko-francosko-nemški film v to-talskopu in barvah italijanskega režiserja Mara Camerinija. Film je kot nalašč za sedanje obdobje letnih oddihov. V njem bomo videli vrsto lepotic v bikinijih: Isabelle Corey, Myriam Bru, Nadio Gray, Lauro Carli, Susanne Crmer in druge, pa tudi znanega Peppina De Fillippa, Vittoria De Sloo, Paola Stoppo in še nekatere. Kakor znano, je dogajanje filma prenešeno na italijansko riviero, kjer obdolžijo svetlolaso lepotico Caterino Lissotto, da se je nemoralno vedla, ker se je ponoči kopala naga. Ob lepih In sončnih dneh sledimo nato razpletu te »afere« vse do komičnega konca, ko volk ostane sit, koza pa cela. Film bo v nedeljo in ponedeljek na sporedu kina v Sl. Radencih. ZLOČIN IN KAZEN - Francoski film režiserja Georgesa Lampina, v glavnih vlogah pa nastopalo Jean Gabin, Robert Hossein, Marina Vlady, Ulla Jacnbson, Bernard Blier, Gaby Morlay In Gerard Blain. To je film po znanem delu ruskega pisca Dostojevskega in kot vidimo, pod vodstvom veščega režiserja s solidno igralsko ekipo. Fjodor Mihailovič Dostojevski je eden najmočnejših in istočasno najsubtilnejših mojstrov psihološkega romana. Svet Dostojevskega je poln družbenih nasprotij in izredno začrtanih likov. To, da je scenarij za ta film napisal znani Charles Spaak, je jamstvo za solidno filmsko adaptacijo, pa čeprav se je scenarist poslužil tega klasičnega ruskega književnega dela le kot izvora inspiracije, samo zgodbo pa je aktualiziral in prenesel iz ruskega okolja v francosko sredino našega desetletja. Navzlic temu pa je ostala rdeča nit tega korektno izdelanega filma mučeniška pot morilca, ki ostane na svoji poti sam v borbi z vestjo; dokler se prostovoljno ne poda v roke pravice, ker nima več moči za nadaljnjo borbo. Film bo nocoj in jutri na sporedu kina v G. Radgoni. DEKLE ROSEMARIE - Nemški film, družbena drama o znani prostitutki, ki je prodajala svoje telo za drag denar nemškim denarnim mogotcem in nesrečno končala, saj še danes ni znano, kdo jo je umoril. Znano je, da je ta dogodek, po katerem je posnet film, izzval svojevrsten škandal. Celo sam kancler Adenauer je moral posredovati, da bi preprečil njegovo prikazovanje s pretvezo, češ da daje film »napačno sliko o Zahodni Nemčiji«. Seveda so filmski poslovni ljudje iz Zahodne Nemčije naredili s filmom dobro kupčijo, v glavnih vlogah pa nastopajo znane igralke in igralci Nadja Tiller, Peter van Eyck in drugi. Film bo sredi prihodnjega tedna na sporedu kina v Križevcih pri Ljutomeru. -bjš- Se dobre tri tedne nas loči od pričetka pouka na šolah. Stoli, ki so jih ob koncu šolskega leta takole pospravili, bodo spet »zaživeli. SEMINAR O DELITVI DOHODKA Minuli petek in soboto je bil v Murski Soboti seminar o sestavljanju pravilnikov o delitvi čistega in osebnih dohodkov. Seminar je s sodelovanjem Višje komercialne šole Maribor organiziral okrajni zavod za produktivnost dela. Udeleženci seminarja so dobili tudi priročnik, ki obravnava več inačic pravilnikov o delitvi dohodka. nc V KRIŽEVSKI ZADRUGI TEDEN KOOPERACIJE Z jesensko setvijo se začne za kmeta novo gospodarsko leto. Čeprav so intenzivnejše poljščine, kakor okopavine in krmske rastline, spričo povečane živinoreje, zmanjšale procent žit tudi v kmečkem kolobarju, so še vedno zelo pomembne, če že ne vodilne, pri odločanju o večjih ali manjših dohodkih individualnega kmečkega gospodarstva. Vsak napreden kmetovalec se tega prav dobro zaveda in se zato z največjo skrbjo pripravi na setev ozimin, ker ve, da je bogata žetev v veliki meri odvisna od dobro opravljene setve. Pšenica je na našem področju od žit vodilna kultura. Zato je potrebno pridelovanju pšenice posvetiti največ pozornosti. Kakšna je setev, takšna bo žetev! je staro, preprosto pravilo, ki še vedno drži, saj so ga postavile dolgoletne izkušnje pridelovanja. Popolnoma razumljivo, kajti pri setvi nastopa toliko činiteljev, ki vsak po svoje vplivajo na višino pridelka: kolobar, obdelava, gnojenje, sorta, kvaliteta semena in čas setve. Če kateregakoli teh faktorjev ne upoštevamo dovolj, se nam to pošteno maščuje. Danes n. pr. naš kmet ne dvomi več, da so intenzivne italijanske sorte donosnejše, ker se je o tem sam prepričal. Toda marsikateri pridelovalec ne upošteva dejstva, da so te sorte tudi mnogo zahtevnejše, glede na vse te navedene osnovne elemente pravilne setve. Niso redki primeri, da kmetje leta in leta ne zamenjajo semena ali pa ga kvečjemu zamenjajo pri sosedu, pri čemer pa ne morejo doseči zaže- lenega uspeha, ker je eno in drugo nekvalitetno-izrojeno. Vsak kmet, ki je preizkusil, ve, da je nabava priznanega semena zelo rentabilna in bo tisti, ki bo zamenjal merkantilno blago za priznano seme v razmerju 1:1,5 napravil še vedno dobro kupčijo. Pravtako je z gnojenjem z umetnimi gnojili. Najrentabilnejše je gnojenje tedaj, ko je razlika med povečanimi stroški gnojenja in vrednostjo povečanih pridelkov največja. To pa je mogoče doseči edino s pravilnim in zadostnim gnojenjem. Intenzivne sorte so tudi zahtevnejše za pravi čas in gostoto setve. Pozna in preredka setev v slabo pripravljeno zemljo bo pridelovalca ob žetvi prav gotovo razočarala. Napake, ki jih delamo ob setvi ozimin, kaj radi opravičujemo na račun vremenskih neprilik in drugih vplivov okolja. Vendar so napake, ki jih vede ali nevede povzročamo sami, pogostejše. Z malo več znanja, dobre volje in pravilnega gledanja na pomembnost dobre jesenske setve, bi izostale mnoge nepravilnosti, uspeh pa bi se pokazal v večjem, pridelku. V kmetijski zadrugi v Križevcih pri Ljutomeru se na jesensko setev temeljito pripravljajo. Zavedajo se, da lahko zagotovi največji uspeh pravilno sodelovanje med kmeti in zadrugo, Večjih pridelkov ni mogoče doseči brez izdatnega gnojenja z umetnimi gnojili, globokega oranja, izbranega semena itd. Z drugimi besedami: večji pridelki so odvisni od večjega vlaganja; koliko vložiš, toliko lahko pričakuješ! Zadruga bo kreditirala kmetom to poveča- no vlaganje za naj nižjo možno odškodnino. To je osnovna oblika sodelovanja v proizvodnji med kmetom in zadrugo, vendar ni edina, saj zadruga ne bo sklepala nekih šablon- skih pogodb, temveč take, ki bodo najbolje ustrezale interesom obeh partnerjev v sodelovanju. Še ena posebnost pri kmetijski zadrugi Mursko polje. Akcijo jesenske setve organizirajo načrtno: od 20. do 27. avgusta bodo imeli teden kooperacije. V tem tednu bo kmetijski strokovni kader pri zadrugi s pomočjo ostalih uslužbencev obiskal vsakega kmetijskega proizvajalca na domu. Pogovorili se bodo o sorti, semenu, gnojenju in oblikah sodelovanja, ki bodo e- konomsko najugodnejše za kmeta in za zadrugo. Namen kooperacije je doseči večje pridelke in pa tudi cenejše — ali z drugimi besedami: ustvariti večje dohodke. Začetek pa je z jesensko setvijo in uspeh je v veliki meri odvisen od tega začetka. T. S. POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 4 Ljutomer Prvo polletje v ljutomerski občini: POVEČANJE OSEBNIH PREJEMKOV V INDUSTRIJI IN OBRTI Gospodarske organizacije v ljutomerski občini so v prvem polletju precej ugodno izpolnile letne plane. Tako so industrijska podjetja izpolnila plane povprečno z 40 %, proizvodnjo pa nasproti lanskemu prvemu polletju povečala za 25 odst. Plan so najbolje izpolnili v premogovniku Presi-ka in sicer s 55 odstotki. V o-pekarni v Borečih so izpolnili plan z 49 odst., v Ljutomeru pa s 43 odstotki. Precej dobro so izpolnili plan tudi v »Žici, vendar menijo, da je bil plan nekoliko previsok. Nekoliko slaba je realizacija v Tovarn* usnja, kjer zmogljivosti v prvem polletju niso bile docela izkoriščene, in v Konfekciji. Obrtna podjetja so plan izpolnila v prvem polletju z 49,4 odst., promet pa povečala v primerjavi z istim obdobjem lani za 60 milijonov dinarjev. Najbolje so plan izpolnili pri podjetju Agrotehnika-servis in sicer s 55 odst. Ugodno realizacijo plana izkazuje tudi trgovina, kjer je plan dosežen s 47,8 odstotki. Zanimivo je tudi povečanje povprečnih osebnih prejemkov. Tako so v industriji povečali povprečne mesečne prejemke od 13.900 na 16 000, v obrti pa iz 14.700 na 16.300 diharjev, medtem ko v trgovini v tem obdobju ni bilo občutnega povečanja. Povečevanje osebnih prejemkov v industrijskih in obrtnih podjetjih je zlasti omogočilo uvajanje novih oblik nagrajevanja, ki so jih doslej uveljavili v veliki meri že v vseh podjetjih. V mesecu prometa: NAGRAJEVANJE ŠOFERJEV VAŽEN POGOJ ZA VARNOST Komandir prometne milice Miro Zupančič je dvignil roko, hrup tovornjaka je potihnil, kolesa so pa zarisala po asfaltu črne proge. Šofer je pogledal nekam zmedeno in očitno ga je zaskelelo pri denarnici. Kdo bi vedel. Včasih, napraviš prekršek, ne da bi se tega zavedal. Rahel nasmeh na Mirotovem licu pa je na šoferja očitno deloval umrijevalno. Hip za tem smo bili v živahnem pomenku. Vendar v zelo kratkem pomenku. Šoferji, ki sva jih ustavljala, so v tem času povedali le delček tistega, kar jih tare pri opravljanju službe in jim otežkoča delo. Prvega sva ustavila Stefana Bagoroša iz Zdravilišča Slatina Radenci. Z miličniki ima malo opravka, največ preglavic mu pa delajo kolesarji. »Vzporedna vožnja,« nama je povedal. »Pa ne dva, trije in več se jih pelje.« »Avtomobil se človeku naravnost smili,« je potožil šofer tovornjaka Kmetijske zadruge Gornja Radgona. V mislih je imel ceste v Apaški dolini, ki so v času asfaltiranja ceste proti Mariboru močno trpele. In še to: tudi njemu delajo na cesti največ preglavic kolesarji z vzporedno vožnjo. Meni, da se preveč zanesejo na previdnost, šoferjev. Feliks Ritonja iz Opekarne Križevci pri Ljutomeru se nad kolesarji ni pritoževal, le vprege in živina so včasih na cesti prava nadlega. Med drugimi sva nato ustavila še Vinka Hraščana od podjetja Proizvodnja nafte iz Lendave. Petindvajset tisoč dinarjev po njegovem mnenju niti ni tako malo, če pri tem ne bi bile vštete nadure. Ni pa preveč zadovoljen z nagrajevanjem za zmanjševanje stroškov popravil. V mehanični delavnici so namreč preveč površni in komaj pride z avtomobilom iz delavnice, že je okvara tu. To se pa kajpada znatno občuti pri nagradi. Nagrada 1800 dinarjev, ki jo je prejel za zmanjšanje stroškov v minulem tromesečju, ni posebno spodbudna. In ko sem ga na koncu vprašal, kdo je po njegovem mnenju na cesti najbolj nediscipliniran, je brez razmišljanja obsodil voznike vprežnih vozil. Še bi lahko naštevali mnenja šoferjev in skoraj pri nobenem ne bi izostala pripomba na račun izredno slabih cest, živine, kolesarjev, Vpreg ter pomankljivih znakov ob cestah. Koliko nesreč bi se lahko zgodilo ob vsem tem, vendar k sreči večina šoferjev pozna kritična mesta na cestah. Kar smo našteli, pa še ni vse, s čemer se srečujejo šoferji in kar jih včasih privede do tega, da povzročijo ali pa so soudeleženi pri nesrečah. V marsikaterih podjetjih so doslej posvečali nagrajevanju šoferjev premajhno, pozornost, njihova obremenjenost pa je bila velika. Ni malo šoferjev, ki vozijo tudi po šestnajst ur dnevno za mesečni zaslužek 20.000 dinarjev, poleg šofiranja pa še pomagajo pri nakladanju ali pa igrajo vlogo manipulantov. To so pereča vprašanja in prav je, da jih Združenje šoferjev v mesecu prometa obravnava. Omembe vredno je to, da namerava združenje v svoji akciji razen vzgoje samih voznikov opozarjati občinske ljudske odbore na najbolj kričeče pomanjkljivosti na cestah ter dajati pobude za ureditev posameznih cest. Še posebej razveseljivo pa je to. da bo Združenje šoferjev in avtomehanikov v Murski Soboti organiziralo jeseni preda- vanja, na katera bodo povabili razen šoferjev tudi voznike vprežnih vozil. To bo še ena akcija, ki bo ob dobri organizaciji lahko vsestransko vplivala na večjo varnost na cesti, katere ne morejo zagotoviti samo šoferji, ampak tudi drugi koristniki cest. J. Stolnik Feliks Ritonja: »Vprege in živina...« V Noršincih odprli gasilski dom Prejšnjo nedeljo so v, Nor-šincih pri Ljutomeru ob številni udeležbi odprli novi gasilski dom, ki so ga začeli graditi že pred leti. Gradnja tega doma je bila namreč od vsega začetka spremljana z materialnimi težavami, ki pa so jih v zadnjem času močno premostili s prostovoljnim delom in dotacijami. Treba je omeniti naklonjenost organizacije SZDL, ki je pokazala veliko razumevanje. Kakor smo zvedeli, bodo noršinski gasilci dom še razširili ter si tako zagotovili še prostore za sestanke. -ko Na njivo... 27. avg. otvoritev gasilskega doma v Markišavcih Gasilci v Markišavcih se te dni temeljito pripravljajo na otvoritev novega gasilskega doma, ki bo 27. avgusta. Ob tej priložnosti bodo med ostalim programom priredili tudi generalne vaje za gasilski fe- stival v Murski Soboti. Vse skupine za to priložnost že pridno vadijo. Po otvoritveni svečanosti bodo priredili veselico ter si tako zagotovili nekaj sredstev za društvene potrebe. -ko MALA KRONIKA POŽAR V LENDAVSKIH GORICAH V nedeljo, v zgodnjih jutra đ njih urah je izbruhnil požar v vinski kleti S. G. v Lendavskih goricah. Zgorelo je ostrešje, nekaj gospodarskega orodja in nekaj opreme. Škodo so ocenili na okrog 200 tisoč dinarjev. TRČENJE DVEH TRAKTORJEV Traktorist Ladislav Baranja, doma iz Črnelavec, je vozil traktom s prikolico po cesti iz smeri Gomilice proti vasi Lipa. Ko je privozil, nekaj metrov pred kapelic v vasi Lipa, ga je po levi shrani peste prehitel Jože Gutman s traktorjem. Takoj; ko ga je prehitel, je ustavil traktor na levi strani desne polovice ceste. Ker je Ladislav Baranja vozil s precejšnjo hitrostjo, ni 'mogel traktorja takoj zaustaviti in je trčil v traktor, ki ga je upravljal Jože Gutman. Pri trčenju se je na traktorju razbil hladilnik. Škodo na vozilu so ocenili na okrog 50 tisoč dinarjev. V SLAMI IN PLEVAH SE JE ZADUŠIL Oseminšestesetletni Franc Sršen iz Podgradja pri Ljutomeru je ,v petek dopoldne peljal z vozom slamo in pleve proti Rinčetovi grabi. Ko je zapeljal na strmino, se je voz po nesrečnem naključju prevrnil, tako da ga je tovor zasul. Ko so ga potem izvlekli, je bil že mrtev. Zaradi pomanjkanja zraka in precejšnje teže se je zadušil. PRI KOPANJU V MURI UTONIL Pri Smodiševem mlinu na Moti se je v petek okrog poldne pri kopanju utopil osemnajstletni A-lojz Tibaut iz Babinec pri Ljutomeru. Utopljenca je odnesla voda in ga do ponedeljka še niso našli. NESREČA V RADOSLAVCIH V Radoslavcih je prišlo v petek do nesreče pri podiranju stiskalnice, last A. K. iz Sitarovec. Lastniku je pri delu pomagal 65-letni Martin Mlinarič. Pri podkopavanju se je na Mlinariča zrušil zid in ga težko poškodoval, tako da je pri prevozu v bolnišnico podlegel poškodbam. DEKLE UTONILO V MURI V bližini Petišovec pri Lendavi so v soboto izvlekli iz Mure žensko truplo. Pozneje so ugotovili, da gre za štirinajstletno Marijo Grof iz Žabjeka, ki je izginila pri kopanju že v četrtek. TRAKTOR NALOŽEN Z OPEKO ZAVOZIL V JAREK Voznik traktorja s prikolico, Stanko Stefanec, doma iz Grlave, je pred kratkim vozil opeko iz smeri Križevec proti Ljutomeru. Ker je vozil po skrajni desni strani cestišča, je prikolico, ki je bila obtežena z opeko, potegnilo v jarek in se je prevrnila. Na prikolici sta sedela še dva delavca, ki sta pri padcu dobila le lažje telesne poškodbe. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 40 tisoč dinarjev. urno prizadevanje, da bi ga obdržati pri življenju, je bilo zaman. Kakor smo zvedeli, je bil bolj slab plavalec, kar je tudi očitno glavni vzrok utopitve. -ko NA TRAKTORJU JE ZASPAL V ponedeljek se je Stefan Čuk odpravil s traktorjem iz Doline po bencin v Mačkovce. Med vožnjo je na traktorju zaspal in zavozil kakih 60 metrov od ceste, ko mu je vozilo zdrknilo v skoraj dva metra globok potok. Traktorist se k sreči ni poškodoval, nastalo škodo na traktorju pa cenijo na kakih 15 tisoč dinarjev. PREPREČEN POŽAR V BAKOVCIH V ponedeljek dopoldne bi v Bakovcih skoraj prišlo do velikega požara na gospodarskem poslopju Franca Jančara. Ostrešje gospodarskega poslopja se je vnelo takrat, ko je lastnik čistil dimnik nad ognjiščem in so iskre šinile v seno. Hitremu posredovanju gasilcev gre zahvala, da so požar v kratkem času omejili. Skoda znaša kakih 50 tisoč dinarjev. ROJSTVA Rodile so; Dora Štefanija iz Motvarjevec — dečka, Ivanka Rajh s Spodnjega Krapja — dečka, Sarika Sočič iz Vaneče — dečka, A-na Smolko iz Odranec - dečka,. Rozalija Voroš, iz Murske Sobote — deklico, Marija Kerec iz Krplivriika — dečka, Marija Kavaš iz Sodišinec — dečka, Helena Ratko iz Salovec — deklico, Rozalija Geči iz Dolge vasi dečka, Marija Siplič iz Gornje Radgone — deklico, Ema Banfi iz Strukovec — deklico, Marija Pucko iz Rankovec — deklico. POROKE Poročili so se: Jože Kolar, uslužbenec iz Nemčavec in Karolina Stoti, uslužbenka iz Ljubljane. SMRTI Umrli so: Jože Rac iz Gorice, sta? 74 let, Martin Mlinarič iz Trnovec, star 66 let in Franc Leon-hard iz Lendave, star 53 let. VESTI DOBROVNIK — Sredi meseca marca letos so v Dobrovniku odprli dvojezični otroški vrtec. Vrtec obiskuje nad petdeset otrok. Za otroke skrbita dve vzgojiteljici. Dnevno malico dobivajo otroci iz šolske mlečne kuhinje. MORAVCI — Vrtalci podjetja »»Proizvodnja nafte«, pri vasi Moravci, so pri vrtanju naleteli na zelo toplo vodo. Okoličani menijo, da je ta voda zdravilna, zato se je že poslužujejo, toda kopajo sc v zelo primitivnem bazenu. Kopalci menijo, med njimi največ žensk, da se po opravljeni kopeli bolje počutijo, voda jih osveži, revmatične bolezni so pa milejše ali pa popolnoma izginejo. GORNJA RADGONA — Center za napredek gospodinjstva v Gornji Radgoni je organiziral enomesečni tečaj za krojenje in šivanje, ki ga obiskuje okrog 40 žena in deklet iz bližnje okolice. Tečaj je trikrat tedensko v zadružnem domu. Na tečaju poučujejo strokovne učiteljice prodajalne šivalnih strojev »Bagat« iz Maribora. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - V kmetijski zadrugi v Križevcih pri Ljutomeru se temeljito pripravljajo na jesensko setev. Od 20. do 27. avgusta bodo imeli teden kooperacije. V tem času bodo kmetijski strokovnjaki s pomočjo ostalih uslužbencev obiskali vsakega proizvajalca na domu in se pogovorili o sorti, semenu, gnojenju in podobno. Se en utopljenec NA BLAGUŠU Ta teden so na akumulacijskem jezeru na Blagušu pri Vidmu ob Ščavnici zabeležili že drugega u-topljenca. Tokrat trinajstletnega Metoda Mikla iz Maribora. Prejšnji petek se je pridružil številnim drugim kopalcem, ki se pogosto zatekajo na jezero. Pozneje so ugotovili, da je izginil. Najprej so menili, da je v gozdu, vendar je bilo iskanje brezuspešno. Pozneje so ga opazili v vodi. Skoraj dve- KULTURA: NOGOMET Primerjati kulturno dejavnost z nogometom izgleda na videz dokaj smešno. Prva ima izredno pomemben družbeni položaj in tudi vlogo, medtem ko nogometu pripada, Če odštejemo tisti pomen, ki ga pripisujemo športni dejavnosti, bolj zabavna vloga. Toda če ju pa primerjamo po priljubljenosti, ki ju uživata, pa lahko pridemo do dokaj zaskrbljujočih ugotovitev. V osnovi pa lahko nekaj ugotovimo: naš nogomet uživa več pozornosti in tudi v nekem smislu podpore ter da je tesneje povezan z delovnimi kolektivi kot pa kulturna dejavnost oziroma bolje rečeno, kul-turno-prosvetna društva. Za primerjavo naj navedemo samo, da delovni kolektivi v Murski Soboti neposredno s finančnimi sredstvi v raznih oblikah dajo nogometnemu klubu Sobota letno približno 1 milijon 200 tisoč dinarjev, samo Proizvodnja Nafte lendavskemu nogometnemu klubu Nafta letno 200.000, pomagajo pa tudi ostala podjetja, tako da je skupna vsota kar znatna. Zbrati podatke o tem, kakšno neposredno materialno pomoč pa delovni kolektivi nudijo kulturni dejavnosti, je zelo težko. Tudi oblike so različne. Proizvodnja nafte v Lendavi n. pr. daje na razpolago svojo dvorano, kar je tudi znatna pomoč, delovni kolektiv Tovarne perila in pletenina »Mura« v Murski Soboti daje za prosvetno in kulturno dejavnost približno 100.000 dinarjev, za športno dvakrat toliko. Lanska akcija za zbiranje sredstev za nakupovanje knjig knjižnicam je v radgonski in ljutomerski občini zelo dobro uspela in pokazala, da je pri delovnih ko- lektivih veliko razumevanja tudi za kulturno dejavnost. Toda kljub temu ne moremo trditi, da bi bili odnosi podjetij s kulturnimi društvi tako tesni kakor s športnimi. Krivdo za tako stanje bi pa bilo zgrešeno valiti samo na delovne kolektive, temveč jo moramo iskati tudi v kulturno-prosvetnih društvih, ki so še vse preveč navajena na proračunska sredstva občinskih ljudskih ljudskih odborov. Za delovne kolektive pa lahko ugotavljamo, da tudi ne čutijo večje odgovornosti za kulturno življenje. Medtem ko so v športnih društvih, predvsem pa v nogometnih klubih vodilni funkcionarji izključno tudi vodilni ljudje iz gospodarskih organizacij, pa so prosvetna društva skoraj popolnoma brez teh kadrov. Ko so na primer lani v Lendavi sklicali posvetovanje o kulturnem življenju, so med drugim ugotavljali, da se vodilni ljudje iz podjetij tega posvetovanja sploh niso udeležili. Ta primer ni osamljen in bi ga lahko našli tudi v drugih krajih. Očitno je torej, da je nogomet vsaj že zaradi večjih možnosti za razburkanje strasti, klubsko rivalstvo in razna mešetarjenja z igralci nekako bolj privlačno področje za izkoriščanje prostega časa, kakor pa kulturna de-jvr.ost. Če bi tako razpoloženje ali vsaj tiste strani, ki pričajo o veliki zavzetosti, prenesli na kulturno življenje, gotovo več ne bi mogli govoriti, da se to pogreza v podeželsko tihožitje. Toda tega verjetno ne bo mogoče doseči prej, dokler delovni kolektivi ne bodo urejevali tudi vprašanj kulturnega življenja. -nc Tudi v Domu onemoglih v Rakičanu je poletje, zato se njegovi stanovalci najraje zadržujejo v senci košatih kostanjev, ki dajejo prijeten in osvežujoč hlad POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 5 V Beltincih-dokajšnja športna razgibanost POD SKUPNO STREHO ? Po letu 1958 beležijo v Beltincih razmeroma živauno športno deloavnje. Pod okriljem TVD »Partizan« se uveljavljajo poleg telovadbe še sekcije za odbojko, košarko, rokomet in hokej na travi, samostojno pa delujeta nogometni aktiv in kolesarski klub »Prekmurje«. Sprva so bili najbolj aktivni odbojkarji in kolesarji, v zadnjem času pa so se jim pridružili še rokometaši, nogometaši in hokejisti. Najbolj priljubljena športa v Beltincih sta rokomet in nogomet, zato bi bilo težko reči, kateri izmed teh dveh športov ima več privržencev. Rokometaši že tri leta tekmujejo v ustrezni pomurski ligi in že kar po tradiciji zasedejo vedno drugo mesto v konkurenci z ostalimi pomurskimi klubi (zanimivo je, da jim prav razlika v zadetkih ni dovolj naklonjena!). Pionirke — rokometašice so že trikrat zapovrstjo okrajne prvakinje. Letos so sodelovale tudi na tekmovanju za republiško prvenstvo v Ljubljani in zasedle častno tretje mesto pred obema ekipama Ljubljane in ekipo Celja, kar je vsekakor zelo ugoden uspeh. Letos bo rokometno moštvo Beltinec predvidoma prvič startalo v Štajerski rokometni ligi. Tekmovalni uspehi kolesarjev, zlasti še na zadnji dirki »Po Vojvodini«, so pomurski javnosti že znani. Nogometaši so v pretekli sezoni zasedli častno četrto mesto v Pomurski nogometni ligi in si obetajo v prihodnosti še lepših uspehov. Precej aktivni so tudi telesno-vzgoini aktivi na osnovnih šolah v občini, zlasti še FABOS (fizkul- turni aktiv beltinske osnovne šole), ki združuje 2 rokometni, 2 košarkarski, l nogometno in 1 hokejsko tekmovalno skupino. V občini je 12 osnovnih sol z nad 2800 učenci. Glavni problem je pomanjkanje mladim učiteljev, ki bi skrbeli za načrtno telesno-vzgoj-no usmerjanje šolske mladine. Tako se na pr. mladina v Trnju zelo zanima za šport, vendar ni v vasi nikogar, ki bi to njeno zanimanje upošteval in usmerjal. Edini učitelj, ki je povrhu še v letih, tega pač ne zmore. Tu bi morala biti navzoča večja prizadetost osnovnih organizacij LMS na vaseh. Drug problem pa je v samem vrednotenju telesne vzgoje, ki je v šolskih učnih načrtih pre-često na spisku črtanih ali že močno skrčenih predmetov, čeprav sicer radi poudarjamo, da je sestavni del enotnega učno-vzgojnega procesa. Tudi pri športnih objektih se kaže v beltinski občini določen napredek. V Beltincih so že zgradili igrišča za odbojko, košarko in rokomet, dogotavljajo pa nogometno igrišče, lahkoatletsko stezo in druge naprave. Več ali manj dobro urejena igrišča imajo tudi v Črensovcih, Gančanih in v Odrancih. Že v bližnji prihodnosti nameravajo v Beltincih zgraditi še kopalni bazen in urediti telovadnico. Kljub ugodnemu napredku pa se tudi v Beltincih kažejo nekateri nezdravi pojavi, ki lahko skupnim prizadevanjem in uspehom Samo škodujejo. V prvi vrsti separatistične težnje posameznikov, ki stremijo za tem, da bi pridobil en šport na račun drugega, na pr. tisti, kateremu so kot gledalci tudi sami najbolj naklonjeni. To se očituje tudi pri dodeljevanju podpor posameznim športnim organizacijam. Tudi v Beltincih ima nogomet vsaj rahlo prednost pred ostalimi, čeprav ni moč trditi, da ObLO ni pokazal razumevanja v okviru svojih možnosti tudi za rokomet, kolesarstvo itd. Tudi pri gradnji športnega objekta se ne morejo prav sporazumeti; tako bi nogometaši radi imeli večje igrišče, ob tem pa odpade izvedba 400-metrske atletske steze, za katero se poleg atletov navdušujejo tudi kolesarji. Lahkoatletska steza pa je še kako potrebna šolski mladini, saj nima sedaj kje trenirati in tekmovati. Končno pa steza tudi spada v tak športni park, katerega zasnovo že imajo v Beltincih! Do nezdravih odnosov je prišlo tudi ob letošnjem Dnevu mladosti ko so nogometaši odpovedali gostoljubje šolski mladini, ki se je hotela prijateljsko srečati na njihovem igrišču. Ob dejstvu, da so igrišče skupno gradili, se kaj takega pač ne bi smelo pripetiti! Težnja po združitvi vseh športov pod eno organizacijsko streho, pa četudi bo to TVD »Partizan« (ta je v Beltincih že dokaj časa živa), je potemtakem zelo umestna, saj bo lahko enotna organizacija korenito spremenila tudi medsebojne odnose, ki še vedno niso pristno športni. Sedanje razmere in tudi potrebe na telesno-vzgojnem področju v beltinski občini pa narekujejo tudi čimprejšnjo ustanovitev občinske zveze za ter telesno vzgojo, ki bo vsklajevala težnje in delovanje posameznih telesno vzgojo, ki bo vsklajevala ter imela tudi odločilno besedo pri dodeljevanju razpoložljivih sredstev po njihovi aktivnosti in deležu v skupnem prizadevanju na tem področju družbenega delovanja. Iz prakse ljutomerskega društva „PARTIZAN“ POBUDA, VREDNA POSNEMANJA Ljutomerski »Partizan« je v zadnjem letu močno prerasel prejšnje organizacijske okvire, čeprav se še pogosto ukvarja z materialnimi problemi. Društvo je imelo pred leti razen splošne telesno-vzgojne dejavnosti samo še kegljaško sekcijo, danes pa ima dobro razvito odbojkarsko sekcijo, ki tekmuje v drugi slovenski ligi, nogometno, rokometno, atletsko in namiznoteniško’ sek- cijo. Odbojkarska sekcija je v začetku dobro napredovala, po vključitvi v drugo slovensko ligo pa zaradi premajhne rutiniranosti igralcev dosega nekoliko slabše rezultate. To je razumljivo, saj tekmuje z moštvi, ki so že vrsto let v tej ligi. S kadrovskimi proble- mi se ukvarjajo tudi v nogometni sekciji in še nekaterih drugih, lepe rezultate pa že vrsto let dosega kegljaška sekcija. Zaradi pomanjkanja igralcev v posameznih sekcijah se je društvo naslonilo predvsem na kolektive. Tako je prvo slovensko društvo, ki je razen sekcij v ožjem smislu osnovalo več aktivov v podjetjih. »A-grotehnika-servis« in »Marles«, pri sindikatu trgovskih delavcev ter v mladinskih aktivih v Gresovčaku in na Grlavi. Razen tega pa ima svoje aktive tudi na obeh ljutomerskih osemletnih šolah. Vse te aktive vodijo vaditelji iz matičnega društva. Tak način razvoja se je pokazal kot zelo pozitiven, saj matično društvo s tem vse bolj uveljavlja zanimanje za telesno vzgojo in športne panoge tudi med delavsko in kmečko mladino, ki je doslej v tem pogledu, razen redkih izjem, stala ob strani. V teh aktivih pa se postopoma vzgaja tudi ustrezen kader za sekcije, ki tako dobivajo iz dneva v dan večje perspektive. Zelo pozitivno je tudi to, da kažejo kolektivi precejšnje razumevanje za delo Partizana. Prizor z nedeljske rokometne tekme med Ljutomerom in n. moštvom Beltinec. Čeprav ljutomersko moštvo ni bilo kompletno, je zmagalo z enim golom razlike. (Foto: Nada D.) ŠTEVILNA TIPANJA Moštva nogometnih klubov v Pomurju se že intenzivno pripravljajo na bližnji start v svojih ligah. V zadnjih sedmih dnev so odigrala tudi več prijateljskih tekem. Prva tipanja pa nekaterim moštvom niso prinesla posebno ugodnih obetov za jesensko tekmovalno sezono, čeprav so sicer vsakršna namigavanja za zdaj še preuranjena. Moštvo Sobote se je predzadnjo sredo srečalo v e-najstorico MTC iz Čakovca in to srečanje izgubilo na domačem terenu z rezultatom 3:6. V nedeljo je bilo več prijateljskih srečanj na nogometnih frontah. Moštvo Sobote je gostovalo v Mariboru in se pomerilo s tamkajšnjim Železničarjem. Tekma med obema moštvoma se je končala z zmago domačinov ob rezultatu 1:0, čeprav so jim bili gostje enakovreden nasprotnik. Lendavska Nafta je imela v gosteh moštvo MTC iz Čakovca in ga premagala z rezultatom 3:2. Mladinsko moštvo Sobote je v Mariboru izgubilo tekmo z ustrezno enaj-storico Železničarja z rezultatom 0:5. Moštvo Radgone je imelo v gosteh enajstorico sosednjega Rad-kersburga in je tokrat srečanje izgubilo z rezultatom 1:3. V torek je kombinirano moštvo Sobote gostovalo v Turnišču in v srečanju z istoimenskim moštvom doživelo poraz 4:5. PESTER NEDELJSKI PROGRAM Tudi v nedeljo se obeta prijateljem »okroglega« športa dokaj pester program prireditev. V Tu. ni-šču bo tekma za pokal FLRJ v I. kolu med domačim moštvom in ljubljansko Ilirijo. Za to tekmo je med ljubitelji nogometa v Pomurju veliko zanimanje, zato pričakujejo v Turnišče nad 1000 gledalcev. Moštvo Sobote se bo pomerilo v Celju proti istoimenskemu moštvu v drugi »naši« tekmi za pokal FLRJ. V osminki finala za pokal FLRJ pa se bo v nedeljo srečalo tudi rokometno moštvo lendavskega vajenca z ustreznim moštvom mariborskega Kovinarja. Na programu je še več prijateljskih tekem med moštvi Pomurske nogometno lige. OSTANEMO »REZERVAT«? TEHNIČNI VODJA KK »PREKMURJE« SLAVKO SVATINA O KOLESARSKEM ŠPORTU IN NJEGOVIH PERSPEKTIVAH V PRIHODNOSTI »Če že govorimo o našem kolesarskem športu, poudarimo takoj uvodoma: v Pomurju imamo polno Levačičev, Volčičev, Žirovnikov..., ali z drugimi besedami: prav lepo število nadarjenih in obetajočih kolesarjev s polno mero dobre volje in pripravljenosti. Vendar je samo to premalo! Kolesarski šport je dokaj zahteven tudi v gmotnih sredstvih. Samo eno dirkalno kolo stane na pr. 60 tisočakov, a mi bi morali, če se hočemo dokopati v republiškem ali zveznem merilu do količkaj ugodnih dosežkov, opremiti s specialkami vsaj eno 5-člansko tekmovalno ekipo. To bi bila za pomurski kolesarski šport gotovo velika pridobitev! Našim kolesarjem, ki se zbirajo in združujejo v matičnem klubu »Prekmurje« v Beltincih, manjka torej osnovnih pogojev za sistematične treninge in priprave za tekmovanja. Kljub temu pa se naši fantje z žarom pravih amaterjev prizadevno vključujejo v nekatere naše osrednje kolesarske prireditve, ob znatno slabših tekmovalnih pogojih tudi zmagujejo in z velikimi navori rešujejo čast našega kolesarskega športa (na pr Forjan na letošnjih mladinskih kolesarskih dirkah »Po Vojvodini«), kar so vsekakor tolikanj pomembnejši uspehi. Vsekakor je že napočil čas, da zagotovimo tudi našemu kolesarskemu športu, za katerega se ogreva predvsem mladina, ugodnejše pogoje. Dokaj idealen izhod iz sedanjih težav vidim v organizacijski povezavi z obstoječimi avtomoto društvi, ki bi lahko sprejela pod svoje okrilje tudi kolesarstvo kot društvene sekcije. V Murski Soboti smo že na poti do uveljavitve te pobude, saj nam je avtomoto društvo že doslej šlo na roko in nas tudi gmotno podprlo, če smo se želeli udeležiti kakšnega po- membnejšega tekmovanja. Matično društvo v Beltincih je bilo doslej deležno tudi dokajšnje podpore tamkajšnjega ObLO, vendar pa kaj več, kot je dobilo, tudi ni moglo zahtevati, saj bi to presegalo materialne možnosti tamkajšnjega okoliša. Če se v prihodnosti ne bo- mo zagrizli v ta problem in ga skušali tudi ustrezno rešiti, bomo v našem kolesarskem športu še nadalje ostali nekakšen »rezervat« za druge, osrednje klube v naših večjih središčih. Doslej je pač bilo tako: brž ko se je naš kolesar dobro uveljavil na tekmovalnih stezah, že ga je privabil kakšen drugi klub, ki mu je lahko tudi posredoval ugodnejše pogoje za treninge in tekmovanja. Živih primerov za to trditev ne manjka: v preteklosti Žižek iz ljutomerskega KK »Mura, v sedanjosti Santavec in Sarotar... Presedlali so k mariborskemu Braniku, kjer so lahko tudi napredovali, čeprav bi ob ugodnejših pogojih sicer lahko častno zastopali domači kolesarski šport tudi na naših o-srednjih športnih prireditvah v državi.« Zlato za Kolmaniča Prejšnji petek je bilo v Murski Soboti tekmovanje za okrajno prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško V novo urejenem strelišču so se najboljši strelci iz Pomurja hkrati potegovali tudi za strelsko priznanje — Medaljo dobrega strelca. Na tem tekmovanju doseženi rezultati so močno pod pričakovanim povprečjem, predvsem zaradi neugodnih vremenskih razmer. Večina tekmovalcev je namreč tokrat mnogo slabše streljala kot na poprejšnjih treningih. Članska in mladinska tekmovalna ekipa sta se z doseženimi rezultati uvrstili v ustrezno republiško tekmovanje, medtem ko članicam to ni uspelo kljub očitnemu prizadevanju. Na letošnjem tekmovanju za okrajno prvenstvo so bili doseženi naslednji rezultati: Člani: Drago Kolmanič 220 krogov od 300 možnih, Karel Turner 210, Aleksander Bagari 209, Jože Benedik 201, Drago Stanjko 109, Milan Černjavič 179 in Stefan Cmor 161 krogov. Članice: Marta Makari 180, Mari- ja Gerenčer 150, Terezija Franko 133, Jolanka Sapač 124 in Angelca Kočar 122 krogov. Mladinci: Koloman Pintarič 214, Geza Cigüt in Franček Herlič po 199 krogov, Robert Drvarič 102, Pavel Pongrac 174, Jože Sarkanj 156 in Miro Marinič 151 krogov. Po doseženih rezultatih je v članski konkurenci osvojil zlato Medaljo dobrega strelca e-dinole Drago Kolmanič, srebrni sta pripadli Karlu Turnerju in Aleksandru Bagariju, bronasti pa Jožetu Benediku in Dragu Staniku med članicami si je priborila bron sa- mo Marta Makari; med mladinci pa so si priborili medalje štirje tekmovalci: Koloman Pintarič srebrno, bronasto pa Geza Cigüt, Franček Herlič in Robert Drvarič. V člansko moštvo, ki bo zastopalo pomurski strelski šport na ustreznem republiškem tekmovanju, so se uvrstili: Drago Kolmanič, Karel Turner, Aleksander Bagari in Jože Benedik, v mladinsko moštvo, pa: Koloman Pintarič, Geza Cigiit, Franček Herlič in Robert Drvarič. Obe ekipi že redno trenirata in se pripravljata za bližnji nastop. Tekmovanje za republiško prvenstvo v streljanju z malokalibrsko puško bo namreč od 22. do 27. avgusta v Ljubljani. RADIJSKI PROGRAM RADIOTELEVIZIJA - LJUBLJANA Od 20. do 26. avgusta 1961 Nedelja 8.00 Mladinska radijska igra — Aleksander Marodič: Tatinska kavka pionirja Slavka; 8.50 Iz albuma skladb za otroke; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 9.48 Basist Makso Savin poje štiri pesmi Bruna Bjelinskega; 10.00 Se pomnite tovariši... Andrej Pagon Ogarev: Prvi partizani na Primorskem; 10.30 Revija domačih polk in valčkov; 10.50 Nedeljska matineja; 11.40 Novak Boža: Počitnice. na dvorišču (reportaža); 13.30 Za našo vas; 13.50 Koncert pri vas doma; 15.30 Majhen mozaik priljubljenih melodij; 16.00 Igramo za vas; 17.00 Športno popoldne; 20.00 Zabavni zvoki za vse; 21.00 Športna poročila; 21.10 Sergej Rahmaninov: Simfonija št. 2 v e-molu; 22.15 Plesna glasba; 23.05 Nočni koncert operne glasbe. PONEDELJEK * 8.05 Posnetki iz festivala zborov »Svobod« iz Maribora; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Ben Lucien Burman: V Somovem lazu; 8.45 Ansambel Mojmirja Sepeta; 9.00 V svetu o-pernih melodij; 10.15 Zvočna mavrica; 11.00 Pri treh glasbenih avtorjih: Aleksandru Lajovicu, Pavletu Merkuju in Zvonimirju Cigliču; 11.30 Zabavna ruleta; 12.00 »Dobri znanci« iz Celja nastopajo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Milan Rovan: Ugotovitve inšpekcijske službe o izvajanju poletnih akcij varstva rastlin; 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Slovenske narodne v različnih izvedbah; 13.55 Iz romantičnih baletov; 14.35 Pesmi in plesi- jugoslovanskih narodov — Od Triglava do Ohrida; 15.40 Pevca Pat Boone in Doris Day; 16.00 Naši popotniki na tujem — Tilka Blaha: Izobraževanje v Zahodni Nemčiji; 16.20 Mojstrski instrumentalisti in pevci; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Scene iz opere Jenufa Leoša. Janačka; 18.40 S knjižnega trga; 20.00 Ponedeljkova panorama zabavnih melo-dij; 21.00-22.50 Koncert zagrebških solistov pod vodstvom Antonia Janigra; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Plesna glasba. TOREK 8.05 Jutranji ooerni spored; 8.30 Oddaja za otroke; 9.00 Zvoki za prijetno razvedrilo; 9.40 Ženski nevski zbor France Prešeren iz Kranja d. v. Petra Lioarja; 10.15 Simfonični plesi in rapsodije; 11.00 Zagrebški jazz kvartet: 11.15 Bran1e za vroče dni — F. Vurnik: Mesto Kvomožno - I; 11.35 Harfistka Štefica Žužkova in violočelist Vlado Požar: 12.00 Veseli hribovci igrajo in pojo; 12.15 Kmetijski nasveti — inž. Ciril Jenko: Vz?o;a in sečnja drevja v poplavnem področju; 13.30 Pol ure s slavnimi pevci: 14.00 Pevci Marijana Deržaj, Vice Vukov. Krsta Petrovič in Orkester Helmuth Zacharias; 15.40 Pianistka Ruth Slenczynska igra Chopinove etude; 16.00 Počitniška zgodba — S. Rozman: Snet na morje: 16.20 Melodije za oddih in razvedrilo; 17.00 Lokalni dnevna; 17.15 Blaž Arnič: Osma simfonija »Na domačii frudi«; 18.00 Človek in zdravje; 18.10 Od plesih šča do plesišča; 20.00 Poje zbor iz Dornberga n. v. Ceneta Matiči-ča; 20.30 Radijski dnevnik — Raoul Ploin: Odšel brez naslova; 22.15 Večer francoske glasbe: 23.05 Posnetki II. jugoslovanskega festivala jazza na Bledu. SREDA 8.05 Poštarček v mladinski glasbeni redakciji; 8.30 Počitniško popotovanje od strani do strani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Pevec Ivo Robič; 9.00 Vsaka ura ima svoj zven; 9.38 Slavni skladatelji pri klavirju; 4. Richard Strauss; 10.15 Zabavni potpuri; 11.00 Popevke se vrstijo; 11.30 Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Benjamin Britten: Preprosta simfonija; 12.00 Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Soanring: Izbor in pridelovanje oljnih rastlin: 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Pihalni orkseter LM p. v. Rudolfa Stariča; 13.55 Glasbeni desert; 14.35 Glasbena medigra; 14.40 Slovenske narodne pesmi poje Mariborski komorni zbor d. v. Rajka Sikoška; 15.40 Ivan Zajc: Simfonija v c-molu; 16.00 Radijska univerza — Miran Borko: Naše ozračje na meji z vesoljem: 16.20 Koncept po željah poslušalcev; 17.15 V sredo popoldne oh radijskem sprejemniku: 18.00 Hitri Drsti; 18.15 Plesni orkester Mav Greger: 18.30 Pesmi Boruta Lesjaka; 18.45 Šport in športniki; 20.00 Mala prodajalna s popevkami in ■zahavmmi melodijami; 20.30 Marii Kogoj; Črne maske — Radijska priredba opere; 23.15 Zapojte z nami! 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Nočni koncert. ČETRTEK 8.05 Samospevi in druge kratke skladbe; 8.30 Oddaja za cicibane: a) O petelinčku in kokoški, b) Skladatelji, ki pišejo za cicibane — Emil Adamič; 9.00 Naš zvočni magazin; 10.00 Napoved časa in poročila; 10.15 Melodije iz Verdijeve opere Rigoletto; 11.00 Poje Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Skoberneta: 11.15 Branje za vroče dni — F. Vurnik: Mesto Kvomožno — II; 11.35 Romunska češka in sovjetska zabavna glasba; 12.00 Slovenske narodne poje duet Marija Gazvoda in Lovro Rešek, spremlja Avgust Stanko; 12.15 Kmetijski nasveti — Dr. F. Kovač: Krvomočnost pri govedu: 12.25 Melodije za opoldne; 13.30 Drobne orkestralne skladbe; 14 05 Radi jih poslušate; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Igra pihalni orkester JLA. n. v. Pavla Brzulje; 16.00 Pojo zabavni zbori; 16.20 Tri- je operni baleti; 17.15 Straussovi valčki: 17.30 Turistična oddaja; 18.00 Jazz na koncertnem odru; 18.15 S sporedov Britanskega radia. Solisti na orkestrske instrumente — I. klarinetist Gervase de Pever: 18.30 Četrt ure popevk; 18.45 Poletni kulturni zapiski; 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Glasbena medigra: 20.50 Literarni večer — Lermontov: Demon — II.; 21.30 Lucijan Marija Škerjanc koncert za violino in orkester (Igor Ozim — violina. Orkester Slovenske filharmonije dirigira samo Hubad); 22.15 Plesna glasba: 22.45 Aleksander Škrjabin: Pet mazurk; 23.05 Posnetki II. jupr.slovanskega festivala jazza na Bledu. PETEK 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Počitniško popotovanje od strani dostrani — Julie Forsyth Batschelor: Morska deklica; 8.45 Uroš Krek: Sonatina za godala; 9.00 Od arije do arije; 10.15 Z melodijami ob obalah južnih morij; 11.00 Sestanek instrumentov; 11.40 Otroci pozdravljajo; 12.00 Vokalni oktet bratov Pirnat iz Jarš; 12.15 Kmetijski nasveti - Janko Strmčič: Naša perspektiva v proizvodnji in potrošnji cvetja; 12.25 Klavir v ritmu; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Veseli zvoki v ljudskem tonu; 13.55 Iz Donizettijeve zakladnice melodij; 14.35 Ponevke na tekočem traku: 15.40 Zbor Slovenske filharmonije dirigira Lovro Matačič; 16.00 Športni tednik; 16.20 Godalni ansambli in vokalni zabavni ansambli; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Koncert za vas; 18.00 Trio orglic Reisner; 18.15 Bolgarske ljudske pesmi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.00 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanjpolitični pregled; 20.30 Iz del Antonina Dvoraka; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Razpoloženjski zvoki z orkestrom Jackie Gleason; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Jugoslovanska žetev v komorni glasbi. SOBOTA 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu; 8.30 Pionirski tednik; 8.50 Vibrafon in kitara; 9.00 Glasba onkraj Atlantika; 10.15 S sprejemnikom na dopust; 12.00 Vaški kvintet s pevci; 12.15 Kme- tijski nasveti - ing. Ivanka Mer*-bar: Kako naj bi pocenili pitanje mlade živine; 12.25 Narodne pesmi in plesi z bratskih' republik; 12.45 Havajski zvoki; 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe; 14.00 Pol ure v vedrem tonu; 14.30 Prireditve dneva; 15.40 Iz del Marjana Kozine; 16.00 Humoreska — K. Ku-senberg; La Botella; 16.20 Zabavni orkester Les Baxter; 16.40 Moški zbor »Enakost« iz Kranja p. v. Viktorja Fabianija; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Pisan spored zabavnih zvokov; 17.30 Po kinu se dobimo; 18.00 Dva prizora iz opere Manon J. Masseneta; 18.20 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Domači viharji se kosalo; 20.20 Radijska komedija — Alexandre Rivemale — Henry Colpi: Slon v hiši; 21.21 Melodije za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 Plesna glasba. Radio Murska Sobota NEDELJA 12.00 Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila, reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.05 Želeli ste, poslušajte! PONEDELJEK 17.00-17.15 Športna poročila, oddaja za mladino, obvestila. TOREK 17.00 Lokalna poročila; 17.20 Obvestila, reklame, 17.30 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.40 Glasbeni spored. ČETRTEK 17.00 Lokalna poročila, obvestila, reklame; 17.20 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.30 Želeli ste, poslušajte! SOBOTA 17.00 Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila, reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte! Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 05.00 do 08.00 in od 15.00 do 23.00. Ob nedeljah in praznikih pa od 06.00 do 23.00 ure. POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 6 IZ RAZNIH KRAJEV »ELRAD« DOGRAJUJE NOVO HALO Podjetje »Elradu v G. Radgoni bo v kratkem dogradilo novo sodobno halo ter začelo z razširjeno proizvodnjo. Z dograditvijo te hale, ki jo sedaj urejajo v notranjosti, bodo znazno povečali tudi število zaposlenih. ■ TRAKTORIST POD TRAKTORJEM Prejšnjo nedeljo bi v bližini Čepinec skoraj prišlo do hude nesreče. Ko je traktorist KZ Šalovci peljal po hribu, so se pred njim nenadoma pojavile krave. Zavrl je tako naglo, da ga je zaneslo po cesti, nato pa se je traktor prevrnil na traktorista. K sreči so se našli v bližini ljudje in ga hitro rešili. ŠALOVCANI IZDELALI 95 TISOČ KOSOV OPEKE Vaščani Šalovec so pred kratkim izdelali za prizidek šole 95 tisoč kosov opeke, ki so jo v teh dneh začeli žgati. Opeko so izdelali s prostovoljnim delom. Kakor je znano, bodo s tem prizidkom dobili v Šalovcih popolno osemletno šolo. Prve megle v avgustu so kakor pravijo stari ljudje — znanilke jeseni. Za tem pritisne prva slana in listje bo pričelo odpadati. Kako hitro se leto obrne! RAZŠIRITEV »AGROSERVISA« Tudi soboški »Agroservis« je letos začel z rekonstrukcijo. Doslej so zgradili večjo halo, ki bo sluzila, za popravna, katera so doslej opravljali na prostem. Pridobili pa bodo še vrsto drugih prostorov vključno s pisarnami. Nove oddelke bodo odprli 29. novembra letos. Petek, 18. avgusta — Branislav Sobota, 19. avgusta — Ljudevit Nedelja, 20. avgusta — Bernard Ponedeljek, 21. avgusta — Ivana Torek, 22. avgusta — Ostrivoj Sreda, 23. avgusta — Zdenka Četrtek, 24. avgusta — Jernej MURSKA SOBOTA - od 18.-20. avgusta italijansko-francoski barvni kinemaskopski film: »►Noči Lukrecie Borgie«; od 21. do 22. avgusta italijanski film: »►General Rovere«; od 23.-24. avgusta zahodnonemški barvni film: »Moja lepa mama«. SLATINA RADENCI - od 20.-21. avgusta italijanski barvni kinemaskopski film: »Škandal na plaži«; 24. avgusta avstrijski barvni film: »Mozart«. ŠALOVCI - od 19.-20. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Sedem nevest za sedem bratov«. GORNJA RADGONA - od 19.-20. avgusta ameriški barvni kinemaskopski film: »Drevo življenja«; od 23.-24. avgusta nemški filpi: »Prfoks«. VIDEM OB ŠČAVNICI - od 19.-20. avgusta japonski film: »Ljudje torpeda«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - od 19.—20. avgusta francoski kinemaskopski film: »Zena in njena igračka«; 23. avgusta nemški film: »Deklica Rosemari«. LJUTOMER — od 19.-20. avgusta avstrijski barvni film: »Mo- zart«; od 23.-24. avgusta francoski film: »Montparnas 19«. OD 19. DO 25. AVGUSTA BODO OPRAVLJALI DEŽURNO IN NEDELJSKO SLUŽBO SLEDEČI ZDRAVNIKI: 19. 8. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan 20. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan 21. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan 22. 8. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan 23. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan 24. 8. 1961 dr. Gruškovnjak Stefan 25. 8. 1961 dr. Sedlaček Jan DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI MURSKA SOBOTA OD 7. DO 12. AVGUSTA 1961 Karel Fujs — četrtič, Jožef Gjer-gjek — petič, Terezija Legenič — dvanajstič, vsi iz Murske Sobote. Marija Lukač - četrtič, iz Bako-vec, Karel Klepec - tretjič, Franc Sobočan, oba iz Beltinec; Irma Sarkanj iz Puževeo, Matija Horvat, Ignac Koroša, oba iz Hotize; Ana Doma, Elizabeta Feher, iz Lendave; Jolanka Matjašec, Katarina Denko, Anica Maučec, Kristina Antolin. Kristina Škafar, A-na Bohnec, Verona Graj, Rozalija Pevec — drugič, Adela Trajber, Marija Simonka - drugič, Helena Slavič, Izidor Radikon, Jože Antolin, vsi iz Dolge vasi. V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje Transfuzijska postaja M. Sobota VOLKSWAGEN tipa 1952, novi motor dobro ohranjen, prodam. Lovrenčič, Lukavci pri Ljutomem, M-1043 GOSPODINJSKO pomočnico iščem za Ljubljano. Oglasite se v Cvetkovi 15, Murska Sobota. M-1033 CIRKULARKO z elektromotorjem in vorežni voz. prodam. Poizvedbe pri Elektromehaniku, Kocljeva 4, Murska Sobota. M-1034 SPALNICO, kompletno, rabljeno, ugodno prodam. Naslov v upravi lista. M-1035 PRODAM ali zamenjam za lahke, tri kom. težkih vozov za konjsko vprego. Stefan Sočič, Puconci. M-1036 HIŠO z gospodarskim poslopjem in posestvo, prodam. Ivan Alt. Globoka 50, Ljutomer. M-1037 GOSPODINJSKO pomočnico skrbno, sprejmemo. Pišite na naslov: Klabus, Svetosavska 14, Ljubljana. M-1038 PECARSKEGA vajenca sprejmem. Nudim stanovanje in hrano. Anton Žuman, pečar, Noršinci 21, p. Ljutomer. M-1040 PIANINO kupim. Naslov v upravi lista. M-1031 OTROKA sprejmem v varstvo čez dan. Naslov v upravi lista. M-1019 HIŠO z gospodarskim poslopjem, zidano, z vinogradom in obdelovalno zemljo na Štajerskem, ugodno prodam. Informacije pri tov. Filipiču, Severjeva ul. 1, Murska Sobota. M-1017 KLAVIR, kratek, v dobrem stanju, ugodno prodam. Ditrich, Murska Sobota. M-1021 HIŠO z gospodarskim poslopjem in 3 ha zemlje v Martjancih št. 10 prodam. Informacije se dobilo pri Francu Cmoru št. 26 v Martjancih. M-1023 DEKLE, pošteno in pridno, ki bi pomagala v gospodinjstvu ori 3-članski družini, sprejmem. Pismene prijave pošljite na naslov: orof. Breda Rus, Linhartova 11, Ljubljana. M-1026 POZOR! VAŽNO! Prodajalci motornih vozil ! Obveščamo vas, da bo REALITETNA AGENCIJA V Murski Soboti, Kocljeva 16 priredila sejem motornih vozil, vseh vrst v nedeljo, dne 20. avg. t. 1. Izkoristite priložnost in se udelelite tega sejma z vašimi motenimi vozili, ki bo omenjenega dne pred pisarno Realitetne agencije, Kocljeva 16, v Murski Soboti. Prodajo lahko prijavite vključno do nedelje do 8. ure zjutraj. Kdor ne bo prijavil prodaje, ne bo imel pravice do udeležbe na sejmu. Se priporoča kolektiv. HIŠO, zidano, še dobro ohranjeno, z gospodarskim poslopjem, posestvo 5 ha, tik ob glavni cesti Lutverci—G. Radgona, blizu avtobusne postaje za Maribor in M. Soboto, prodam. Florjan Fulder, Lutverci št. 27, p. Apače. M-1027 POSESTVO v izmeri 3 ha. vseh kultur, na prodaj. Karolina Koren. Kraljevci 15, p. Videm oh Ščavnici. M-1028 HIŠICO, majhno, na Gorici, blizu železniške postaje Puconci, prodam. Josip Trstenjak, Gorica 57, p. Puconci. M-1030 OBVEŠČAMO PREBIVALSTVO, DA SO BILE IZŽREBANE NASLEDNJE Številke vstopnic MOTO DIRK: 25, 402, 17, 863, 20, 647, 190, 1071, 1109, 531. Dobitki se lahko dvignejo v pisarni Avto-moto društva M. Sobota, v roku 7 dni po objavi. ZAHVALA Podpisani se iskreno zahvaljujem v svojem in v imenu svoje družine tov. Jožefu RIHTARIČU, delovodji v Slatina Radencih za njegovo izredno požrtvovalno pomoč, s katero mi je rešil življenje pred utopitvijo ter tako ohranil očeta svojcem, to je ženi in sedmim nepreskrbljenim, nedoletnim otrokom. Jožef Belec, cestar zahvAla Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so našo mamo, staro mamo Katarino Obal iz Serdice spremljali na njeni zadnji poti in darovali vence. Posebej se zahvaljujemo kolektivu Agroservisa iz Murske Sobote. Vsem še enkrat, prisrčna hvala. Žalujoči družini Obal in Lukač ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega očeta, starega očeta, pradedeka, tasta, brata, svaka in strica ŠTEFANA ŠOŠTARECA mlatilničarja iz Mačkovec se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki so sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali v težkih dneh, darovali vence in cvetje. Posebno zahvalo smo dolžni zdravnikom dr. Miliču in dr. Ber-denovim, ki so mu lajšali bolečine v njegovi težki bolezni. Zahvaljujemo se tov. Lepošu za ganljivo slovo, pevcem za žalostinke, gasilskemu društvu Mačkovci, Dankovci in Otovci, govorniku tov. Sedonji ob odprtem grobu ter vsem, ki so ga spremljali v tako velikem številu na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala kolektivu Infekcijskega oddelka Rakičan. Mačkovci, Murska Sobota, Dunaj, dne 29. julija 1961 Žalujoče hčerke Ema, Irena in Albertina z družinami, sestra Ana in ostalo sorodstvo. Razpis za vpis v rudarski in elektro odsek Centra za izobraževanje kadrov rudnika Trbovlje-Hrastnik. Pogoji: RUDARSKI ODSEK: Kandidat mora uspešno dovršiti najmanj 5 razredov osemletke. V koledarskem letu 1961 mora dopolniti 15. leto starosti in sme biti star največ 17 let. Mora biti telesno in duševno zdrav ter dobro razvit, kar ugotovi uradni šolski zdravnik. ELEKTRO ODSEK: Kandidat mora z uspehom dovršiti 6 razredov osemletke z odličnim uspehom. Biti mora telesno in duševno zdrav, kar ugotovi uradni šolski Zdravnik. Kandidati se bodo strokovno usposabljali na učnem delovišču in v delavnicah ter izobraževali v šoli Centra za poklic rudarja-kopača in obratnega električarja. Mladinci, ki se žele vpisati, morajo predložiti upravi Centra prošnjo, kolkovano s 30 din državne takse in 20 din občinske takse in ji priložiti naslednje dokumente: 1. zadnje šolsko spričevalo, 2. izpisek iz rojstne matične knjige, 3. listino, ki prikazuje potek in uspeh šolanja (izda šola, kjer se kandidat šola), 4. mnenje šole o sposobnostih in nagnenjih kandidata, 5. potrdilo o premoženjskem stanju za leto 1961 6. potrdilo o stalnem bivanju (samo kandidati, ki stanujejo izven Trbovelj), 7. potrdilo o višini otroškega dodatka. Pri šoli je internat, ki nudi učencem popolno oskrbo. Sola opremi učence z delovno obleko, obutvijo in šolskimi potrebščinami. Prošnje je treba vložiti v upravi Centra najpozneje do 1. septembra 1961. CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE KADROV RUDNIKA TRBOVLJE-HRASTNIK Industrijsko podjetje »Žica« Ljutomer razpisuje razpisuje naslednja delovna mesta: 1. OBRATOVODJE Pogoji: strojni tehnik s petletno prakso ali visokokvalificirani mojster z 10-letno prakso. 2. BLAGAJNIKA (-ČARKE) Pogoj: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba s petletno prakso v vodenju blagajniških poslov. 3. 1 ŠTIPENDIJO za strojno srednjetehnično šolo. Nastop službe po dogovoru. Pravilno kolkovane prošnje s priloženim življenjepisom in dokazili o šolski izobrazbi in dosedanjih zaposlitvah vložite v roku 15 dni po objavi razpisa v podjetju »Žica« Ljutomer. Splošno gradbeno podjetje »POMURJE« Murska Sobota razpisuje učna mesta za učence (vajence) v gradbeništvu: 8 zidarjev 2 teracerjev 4 upravljavcev gradbenih strojev 4- tesarjev 2 gradbenih ključavničarjev Učna doba pod točko 1, 2. in 4. traja 24 mesecev, pod točko 5-30 mesecev in pod toč 3-36 mesecev. Pogoj za sprejem: končana osemletna šola in zdravstvena sposobnost. STEVE FRANZEE: MOJ BRAT TAM SPODAJ Sto metrov ob potoku navzdol se je od drvarske steze odcepila pot na levo in po njej so peljali sledovi Martyja Kayga. Melvin in Jaynes sta zavila v mlad gozd. Konjski glasovi so potihnili. Melvin je imel pod pasom pištolo, ki jo je bil vzel Strot-hersu. Jaynes je rekel: »Temu umazanemu StrotherSu bi skoraj razbil gobec.« »Pa ne moreš udariti človeka, če ti je takole zvezan, tudi če je kaznjenec.« »Ne.« »Seveda ne,« je rekel Jaynes. Cesta je zavijala na desno na sleme. »Tod ne bova prišla naravnost tja, kjer je letalo opazilo Kayga,< je rekel Jaynes. »Pojdiva po bližnjici skozi gozd.« »Držim se njegovih sledov. Ne vem, nad čim je tisto letalo krožilo.« Cesta se je zopet obrnila dol s slemena, stran od Shewalterja. Kaygovi sledovi so bili še zmerom na njej, a Jaynes je bil silno nestrpen. »Jaz pojdem naravnost čez sleme,« je rekel. »Kar naprej.« »Kje se bova torej dobila?« »Na Shewalterju.« »Gotovo?« je dvomeče vprašal Jaynes. »Ta stara pot vsak čas zavije v močvirje in stavim, da je šel na Shewalter, vendar pojdem ne glede na to po njegovih sledovih.« Ločila sta se. Melvin je bil vesel. Hotel je omejiti zasledovanje na potrpežljivo branje sledi, in pripeljati stvar do konca, ki naj bi bil nič več kot zakon in dolžnost; in dokler je bil Jaynes pri njem, ni mogel tako misliti na to. Kjer se je začelo močvirje, je bil Kaygo zavil ostro navkreber. V tem je bilo nekaj, kar je govorilo o njegovih odlikah, o zmožnosti, začutiti lego dežele. Večina meščanov bi zašla daleč v močvirje, preden bi sklenili, da se bodo obrnili. Jaynes je bil na desno od njega, v gozdu na slemenu, kjer so dolga desetletja stara drevesa kazala sledove strel in viharjev. Melvin je stopal počasi. Kaygo tudi, in nedolgo zatem je Melvin opazil, da Kaygo hodi kot gozdovnik: ničesar ni prestopil, če se je lahko izognil. Kaygo se ne bi nikdar izčrpal s slepim, zmešanim begom. Kakšen človek je le to? Ko je Melvin stopal po zahodnem obronku slemena, se je ustavil, ker je divja kura zletela z nagnite drevesne dupline. Potegnil je pištolo izza pasu in počakal, dokler ni zagledal še dveh pri deblu, oledenelih v varovalni barvi. Ustrelil je eno v glavo, pet pa jih je zletelo. Zdaj je orodje zakona prelomilo zakon drugič med tem pohodom; toda seveda so bile stopinje različne. Mož, kakršen je Strothers, bi gotovo to lahko ujedljivo razčlenjeval. Melvin je očistil drob iz kokoši in se odpravil naprej, ne da bi spustil spred oči Kaygovo sled. Mož je imel oko za ozemlje, to je treba priznati. Delal je komaj kake napake, ki so ga stale čas ali napor, kar je bilo zelo redko pri komerkoli, ki je hodil po neznanem gozdnem svetu. Je bil Kaygo kdaj v življenju gozdar? Melvin je pobrskal v mislih po Kaygovih aktih. Star petintrideset let. Od tega je šestnajst let prebil v poboljševalnicah in zaporih. Zanimiv sogovornik. Atlet. Ko je oborožen, skrajnje nevaren. Približati se previdno. Izreden hazarder. Ce je prisiljen delati, išče službo kot prodajalec konfekcije... Nič takega se ni mogel domisliti Melvin, kar bi kazalo, da je bil Kaygo kdaj v življenju stopil z mestnih pločnikov. Sonce je bilo že nizko in v gozdu je postajalo hladneje, ko je Melvin prišel ven na dolgo pobočje, ki se je spuščalo dol k Shewalterju, oddaljenemu kaki dve milji. Melvin se je ustavil na mestu, kjer je sonce še zmerom počivalo na čistini blizu skladov kremenjaka, ker ga je zbegalo, kar je zagledal. Znamenje jeklene ploščice s kopita Kaygove puške in odtis njegovih čevljev, eden ploski, drugi brez pete — vse to je pričalo, da je Kaygo čepel tule pri mravljišču; tudi štirje cigaretni ogorki, pomendrani v zemljo, so govorili, da je tu postal nekaj časa. Hlad je zmanjšal dejavnost mravelj, a še zmerom so vrele v mravljišče in iz njega; in Kaygo je moral čepeti pri njihovi kupoli iz peska in smrekovih iglic najbrž kako uro, da jih je gledal. Melvin je iz izkušnje vedel, da nekatere ljudi prižene neke vrste izrojenost do tega. da brcajo v mravljišča, stopajo na mravlje in jih pobijajo. Tole mravljišče je bilo nedotaknjeno. Kaygo ga je bil opazoval, potem pa odšel. Isto je bil storil Melvin že kdo ve kolikokrat. »Pa kaj, če je on tudi?« se je vprašal. Ali to spremeni, kar moram storiti? A ko je Melvin stopil naprej, so se mu misli vrtele kar naprej o tem, kaj si je neki mislil Kaygo, ko je čepel poleg mravljišča: Tik pred mrakom je Melvin izgubil sled, kjer se je približal širokemu pasu močvirja, ki se je vleklo od izsuševalne kotanje shevvalterskih travnikov. A Melvin ni niti malo podvomil, da je Kaygo šel to pot. Čisto rahel obrat preveč v levo, nazaj na dolgo pobočje, bi poslal Kayga v skalnate kanjone na spodnjem koncu travnikov. Prostor si je bil moral ogledati z vrha Clover Mountain; ampak dve stvari sta, če gledaš z višine ali če si prebijaš pot skozi gozdnato ozemlje. Kaygo je imel razvit čut za razdaljo in smer, vendarle, to mu lahko priznam, ne da bi čutil karkoli drugega, kar bi oviralo moj namen. Namen — in Melvin je pomislil; zakaj si ga mora venomer ponavljati — je bil, prignati Kayga nazaj, mrtvega ali živega. Na robu shewalterskih travnikov, kjer je segala trava do prsi po vsem poplavljenem svetu, in potokov z bobri, ki so tekli k ribnikom na sredini, se je Melvin ustavil za nekim drevesom in natančno pregledal čistino. Zdaj je bilo samo na pol svetlo, a tudi to je bilo dovolj. (Nadaljevanje pa 8. strani) V nedeljo, dne 20. avgusta 1961 bodo v Ljutomeru velike KASAŠKE IN GALOPSKE KONJSKE DIRKE Na sporedu bo še tekmovanje za državno prvenstvo za dvoletne kasače in jahanje v trabu. Po končanih dirkah bodo še motorne in avto dirke s Fiat 600 iz Pomurja. 0-1029 Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota razpisuje štipendijo za študij na medicinski fakulteti. Kandidati za navedeno štipendijo naj vložijo prijave na Okrajni zavod za socialno zavarovanje Murska Sobota v roku 15 dni od objave tega razpisa. Višina štipendije bo določena v sporazumu s kandidatom. POMURSKI VESTNIK - List izdaja in tiska Časopisno in založniško podjetje »Pomurski tisk- v Murski Soboti - Direktor In glavni urednik JOŽE VILD - Odgovorni urednik JUS MAKOVEC - Urejuje uredniški odbor — List pošiljamo samo po predplačilu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo in ne odgovarjamo zanje — Uredništvo: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Telefon 138 — Naročniški in oglasni oddelek: Murska Sobota, Kocljeva ulica 7 — Naročnina celoletna CM dinarjev, polletna 300 dinarjev, za inozemstvo letna 1500 dinarjev — Tekoči račun pri Narodni banki v Murski Soboti it 605—11 POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 7 NAJHITREJŠA LADJA NA JADRANU — Najhitrejša ladja na Jadranu je prav gotovo hidrogliser »Vihor«, ki prepelje 130 potnikov v eni uri in četrt iz Reke na Rab. Druge naše najhitrejše ladje potrebujejo za to progo 3 ure in četrt, a tudi več. »Vihorja« se poslužujejo številni domači in tuji turisti, saj obratuje vsak dan, v nedeljo pa služi za izlete tujih turistov po Kvarnerju in še dalje. Naša slika kaže »Vihorja«, ko v elegantnem loku pristaja v pristanišču na Rabu. (Foto: B. Šinko) Atomska radiotehnika Profesor Lev Artisimovič, eden najbolj znanih sovjetskih fizikov,je izjavil, da bo čez pet do deset let mogoče postaviti radijske atomske postaje, ki bodo tako močne, da bo tehnika prometa spreme-njeria. Vsak atom, je rekel profesor Artisimovič, lahko smatramo kot majčkeno radijsko postajo, ker ima elektromagnetske valove. Ko se bo pripravilo to svojstvo atomov in uravnalo, bo moč njihovo izžarevanje koordinirati. S pomočjo radijskih atomskih postaj — je rekel sovjetski učenjak - bomo lahko proizvajali snope elektromagnetskih valov, tankih kot igla, a v resnici zelo močnih. Po njegovem mnenju bo mogoče poslati signale tudi izven sončnega sistema, na daljavo 1 milijarde kilometrov. DIAMANTI IZ TOVARNE V preteklih letih se je pokazala sinteza diamantov kot neprecenljivo koristna ne samo zaradi industrijske proizvodnje tega nenadomestljivega sredstva za brušenje, temveč je dala močno pobudo vedi o kemijskih reakcijah pod visokim pritiskom, še posebej pa mineralogiji. Postopek General Electric Company (ZDA) in De Beerov (Holandija) se uporabljata že od 1. 1959. Pri prvem postopku se segreva 30 minut zmes iz 75 težinskih delov niklja v prahu in 25 težinskih odstotkov sicilium karbida v prahu pri temperaturi 1800 C in pod pritiskom 77.000 atmosfer. V drugem postopku se nikelj in grafit 10 minut segrevata na 1900 C, pod pritiskam 85.000 atmosfer. Pri tem postopku dobijo diamantno zmes po ohladitvi. Strokovnjaki pravijo, da je holandski postopek samo poseben primer ameriškega postopka, ker so osnovne surovine nekoliko podobne. Nikelj kot katalizator je isti v obeh primerih, le temperaturi in pritiska sta v času reakcije različna. Ta podobnost je že bila predmet številnih in živahnih razprav. Znano je tudi, da imajo De Beerovi diamanti dimenzijo 0,4 x 0,25 mm. Poleg niklja kot katalizatorja, — nikelj je pokazal boljše lastnosti, — se lahko uporabljata še krom in mantan, a tudi talij in kobalt ter železo, kar so že uporabljali Francozi pri prvi sintezi diamanta. Važno je še to, da se v modifikacijah teh patentov uporabljajo pritisni, ki presežejo 100.000 atmosfer, posebno, kadar uporabljajo kot katalizator platino. NAJBOLJ DEŽEVNO MESTO NA SVETU V severozahodnem delu Indije je naselje Čerapanca, najbolj deževno mesto na zemlji. V teku leta pade tam približno 11,5 m atmosferskih usedlin. To se pravi, da bi podavine, če ne bi bilo odtekanja v reke in zemljo, pokrile površino tega kraja s slojem vode, debelim 11,5 metrov. V Indiji so tudi drugi predeli, kjer je mnogo padavin. Zaradi tega se reke tukaj večkrat izlivajo iz svojega korita in takrat nastanejo katastrofalne poplave. Najhujše je. ker krokodili in kače začnejo plavati po vodi in je za ljudi, ki prebivajo v teh predelih, edina rešitev, da splezajo na drevesa. RACIJA V MILANI Ulica Largo v Milanu je bila do nedavnega tudi sredi noči nenavadno živahna. Dekleta za volani velikih razkošnih avtomobilov so izzivala mimoidoče s slepečo svetlobo svojih avtomobilskih luči. Avtomobili so počasi vozili in se ustavljali sredi ulice. Dekleta so s klici pozivala moške in se glasno smejala. Ta hrup so prekinjale samo »■stranke«, ki so prihajale peš ali pa v avtomobilih, da sklenejo pogodbo. Kakšno, ni treba posebej poudarjati. V Italiji so namreč javne hiše prepovedane in vse dosle omenjeno je le nova oblika prostitucije. Dekleta so z avtomobili odhajala s svojimi »klienti« in na njihovo mesto so prihajale druge. Stanovalci tega milanskega predela niso imeli miru nikoli do zore. Policija je dobivala pritožbe. Ves mesec so agenti opazovali, kaj se dogaja v tej ulici. Pregledali so tudi imena prebivalcev. Nekega večera se je pripeljala policija v navadnih avtomobilih po ulici Largo. Dekleta policistov niso spoznala. Začelo se je običajno klicanje in pozivanje. Policisti so predlagali, da se skupno zapeljejo v mračne ulice zaradi dokončnega dogovora. Dekleta so sledila, ne da bi kaj sumila. Mislila so, da imajo opravka z bojazljivimi »strankami«, ki ne želijo biti v svetlobi. Tam pa jih je čakala zaseda: vsa četrt je bila obkoljena s policijskimi vozili in radijsko zvezo. Prometni policisti so bili pripravljeni, da vsak avtomobil hitro zaustavijo. Akcija se je odvijala z matematično natančnostjo. Aretirali so 32 mladih žensk, na policijsko dvorišče pa je bilo pripeljanih njihovih 21 avtomobilov. Po dveh dneh so dekleta izpustili iz zapora. Domov so se vračala peš. Policija se je marala zadovoljiti s tem. da je dekletom odvzela avtomobile, da bi ugotovila pravilnost registracije itd. DROBNE ZANIMIVOSTI MISS POLARNEGA KROGA Na tradicionalnem festivalu v mestu Mo in Rana na Norveškem, ki leži prav na polarnem krogu, izbirajo vsako leto »Miss polarnega kroga«. Njena dolžnost je, da predseduje otvoritvi te edinstvene svečanosti. NA PRSTE JAZZ-FANATIKOM Na letošnjem festivalu jazza v Beaulieu v Angliji je bilo mirneje kot lani, čeprav je kakih dvajset tisoč jazz-fanatikov polomilo dobršen del opreme. Da ni prišlo še do izrazitejših podvigov, je preprečila policija, ki je bila z ozirom na izkušnje prejšnjih let, močno okrepljena. ŽRTEV TALENTA Jean Claude-Pascal, ki je znan francoski filmski igralec, je bil na letošnjem festivalu Evrovizije nagrajen kot najboljši pevec. Od takrat stalno snema filme in nastopa pred publiko. Na enem zadnjih nastopov se je od utrujenosti zgrudil sredi petja. Publika je tako navdušena, da za počitek sploh nima časa. NESREČNI VLOMILEC Rozalija Nemet iz Bačkega Gradišta je nekega večera, ko se je vrnila domov, opazila, da je v stanovanje vlomljeno. Pograbila je sekiro in se pognala v neosvetljeno sobo. Vlomilec k sreči ni našel deset tisočakov, ki so bili v omari, zato jih je naglo pograbila in hitela prijavit. V predsobi jo je prestregel vlomilec in ji iztrgal denar, vendar ga je zadela Rozalijina sekira. Ko so za tem prišli miličniki, so našli ranjenega vlomilca v Rozalijini postelji. V 33 LETIH 18 VIOLIN Karlo Križman, delavec valjarne bakra v Sevojnu, se v prostem času ukvarja z izdelavo violin. Prvo violino je izdelal leta 1929. Tej pa jih je do danes pridružil Še sedemnajst. Pred nedavnim pa se je odločil, da bo izdelal violinp-avtgmat, Gagarinova voščena »■KOPIJA« Več spretnih modelarjev se je odoločilo, da bodo izdelali voščeni kip prvega astronavta Jurija Gagarina. Kip tega zgodovinskega moža bodo namestili v znani Tussaudovi zbirki voščenih figur v Londonu, izdelali pa ga bodo po številnih slikah iz časopisov in revij. EKSPLOZIJA PLINA: Štirideset ranjenih V nekaj dneh sta se v Italiji dogodili dve nesreči, ki nista pogosti: eksplozija »bombe« z buta- nom v gostilni. Najnovejši primer se je dogodil v mestecu Lucca. 50 gostov je bilo zvečer zbranih v gostilni. Zunaj je močno deževalo. Naenkrat je strašna eksplozija stresla vso hišo. Zidovi so se začeli rušiti. Eksplodirala je »bomba« plina. Nastala je panika. Večina gostov je ležala na tleh. Bili so ranjeni z drobci jekla in steklenic. Rešilni avto je odpeljal v bolnišnico 40 ranjenih. Deset ljudi je težje poškodovanih. OSE UBILE KOSCA NA TRAVNIKU 58-letni kmet Franc Jemc iz Žirovnice je umrl pod nenavadnimi okoliščinami Čeravno je bil njegov organizem izredno občutljiv za osji pik, tako, da so mu že enkrat komaj rešili življenje, je kosil na travniku in ni pričakoval, da ga bo ponovno zadela nesreča. Ko je kosil travo, je nehote u-daril v roj os, ki so ga besno napadle. Jemc se je začel braniti, mahajoč z rokami, a je hitro opikan padel na zemljo. Zdravnik je ugotovil, da so številni piki povzročili smrt. USODNA NEPREMIŠLJENOST Te dni se je v Gornji Vručici pri Tesliču dogodila nesreča, v kateri je izgubil življenje 11-letni deček Iljko Masatović. Prejšnji večer je odšel na njivo po konje. Enega konja je zajahal, drugemu je zvezal vrv okrog vratu, z drugim koncem pa se je tudi sam privezal. Na poti je s palico pognal konja. Konj je začel dirjati in vrgel nesrečnega dečka s sedla. Vlekel ga je okrog 150 metrov, dokler se vrv ni zapletla za plot in se pretrgala. Deček je izdihnil. NEVARNI SKOKI V VODO To se je dogodilo te dni v Tivtu. Mladenič je skakal z visoke ograde v morje, ki je globoko samo en meter. Po nekaj skokih je bila predstava končana s praskami. Skakalcu je pomagal zdravnik. Toda ne samo v Tivtu, ob vsej jadranski obali si navzoči lahko ogledujejo nevarne skoke mladeničev v vodo. »Junaški« skakalci se vzpenjajo na visoke skale in pred navzočim občinstvom strmoglavljajo v morje. Pri tem prav nič ne pomislijo, da je nepremišljenost lahko pogubna. TRAGEDIJA NA MOJSTROVKI Na steni Mojstrovke v Julijskih Alpah se je dogodila nesreča, v kateri je izgubil življenje 17-letni planinec Pavel Peternel iz vasi Dovje pod Mojstrano. Pavel je šel v Debeljakovo smer v steni Mojstrovke. Vreme je bilo ugodno in planinci so bili izvrstno opremljeni z alpinističnimi pripomočki. Nenadoma se je odlomila stena, težka okoli 70 kg in zadela Peternela v hrbet. Od groznega udarca je Peternel dobil hude notranje poškodbe in po nekaj minutah agonije izdihnil. Ta strmina je dobro znana slovenskim in drugim alpincem vendar se doslej nesreče tukaj niso dogajale. Peternela je zadel kamen, ki se je odlomil od stene, za katero so nlaninci privezali svoje orvi, misleč, da je stena močna. CESTISCE V TREH BARVAH V skrbi za zmanjšanje prometnih nesreč so v Springfieldu različno obarvali ulični asfalt. Tako je asfalt rumene barve vse do križišč, kjer preide v oranžno barvo. Z isto barvo so prevlekli , tudi ovinke in vzpetine, medtem ko so odseke cest, kjer je bilo največ nesreč, prevlekli z rdečo barvo. LETALA ZA GAŠENJE POŽAROV V kanadskih gozdovih so požari pogost pojav, gašenje pa je precej težavno. Zaradi tega si je ena izmed letalskih družb omislila za gašenje posebna letala-cisterne, ki lahko vzamejo s seboj do 28 ton tekočin. Baje so se ta letala zelo obnesla. (Nadaljevanje s 7. strani) Bobri so delali mehurčke v vodi in postrvi so se poganjale za večerno hrano. Travniki so imeli obliko velikanske pasje noge; gornji del so Melvinu zakrivale jelke in vrbe. Tam se je dalo pripraviti najboljše prenočišče, zato bo Jaynes gotovo kje v tisti smeri. Naj ostane tamle za nocoj sam. Prej ali kasneje se mu bo Melvin moral pridružiti, in nikoli ne bo prepozno. Melvin se je obrnil v gozd in si skuhal divjo kuro. Pojedel je je polovico, ostanek pa spravil v rogovilo v višini prsi. Noč je prišla z rahlim šuštenjem. Zaspal je na vrhu svoje spalne vreče in se zbudil premrazen do kosti in drgetajoč kako uro nato. Noč je bila brez vetra, tla kamnita. Melvin je napravil ogenj in se segrel pred njim, preden je zlezel v spalno vrečo. Živ ali mrtev. Misel ni hotela izpuhteti. Neki Kaygo je bil nejasnost, zapisana v poročilu. Melvin je izvedel danes za drugega Kayga. Kombinacija teh dveh je bila nemogoča. Če bi Melvin hodil tam samo na ribolov in bi sicer pohajkoval skozi lisasti sončni zahod med drevjem in - da, pozabljal nase, medtem ko bi si ogledoval mravljišče; če bi gledal sonce, ki pride in odide v miru; če bi gledal lose, kako se pod vodo zaganjajo s širokimi glavami za hrano; če bi lahko samo gledal vse te stvari, ki so preproste in razumljive... potem, je vedel, potem bi živel za nekaj časa kot človek, kakor bi človek naj živel. Ti si Bill Melvin, šerifov pomočnik. On je mož z imenom Kaygo, pobegli morilec. Mrtev ali živ ... Iz spanja brez sanj se je prebudil, ko polena niso več gorela, ampak se na konceh samo mokro kadila nad pooglenelo podlago. Začutil je, da je nekdo zraven njega. Na moč previdno, ne da bi nehal mirno dihati, se je z eno roko prebijal proti pištoli, ki je ležala pri glavi v spalni vreči. Mož je čepel pri ognju s puško čez kolena. Lasje so mu bili skodrani in rjavi in jih je odsev z žerjavice pobarval rahlo rdečkasto. Pri luči so se videli obrisi peščene brade na širokih ličnicah, ki se je izgubljala v votlinah pod mogočnima lokoma obrvi. Hlače je imel blatne, Vsaj do kolen, če ne više. Lahko so bile kakršnekoli barve. Ni pa bilo dvoma, da je njegova srajca zelena. A zadoščal je že obraz sam. Bil je Marty Kaygo. Jedel je Melvinovo kuro, kolikor je je bilo ostalo. Obračal je kosti v rokah, glodal, žvečil; in pri tem ni niti za trenutek umaknil pogleda od mesta, kjer je v senci ležal Melvin. Počasi, počasi je Melvin obračal pištolo na tleh, leže na boku, in jo vzdignil samo za trohico. Pred njim je bila svetla ploskev, tik za njo pa Marty Kaygo. Melvin je gledal proti njegovim prsim in napel pištolo. Dolgi naboji za puško, kos. svinca pravzaprav, ki zapoje skozi prostor in ubije. Puška je na kolenih. Kaygo, ubijalec policajev. Spregovori z njim, povej mu, da naj vzdigne roke in spusti puško na tla. Če zavihti puško, da bi ustrelil, lahko pištola zapoje in ubije. Od kod je prišel šepet, da si je ogenj in hrano treba deliti tudi z najhujšim sovražnikom? Iz divjine okrog in. okrog, ki bi ju lahko oba sprejela pod zemljo samo trenutek kasneje za zmerom? Divjina okrog in okrog. In moža sta skupaj moža, čeprav samo za trenutek. Divjina ni prešla, samo spremenila se je. Melvin je spustil pištolo na tla. Marty Kaygo se je vzdignil. Ni bil velik. Celo v svojih jetniških čevljih se je premikal nalahno, ko je stopil k drevesu in dal na staro mesto kosti divje kure. Nasmehnil se je, še zmerom obrnjen v smer, kjer je ležal Melvin. In potem je izginil. Melvin je dolgo ležal, preden mu je spanec zopet zatisnil oči. Ko je vstal v bridkem jutranjem mrazu, je stopil naravnost k ugaslemu ognju. Sledovi. Vzel je ostanke divje kure. Ena noga je bila nedotaknjena. Melvin je strmel tja ven, kjer so dolgi prameni sončnih žarkov preganjali meglo iznad bobrovih ribnikov in mokre trave. KAJ JE Z MENOJ? Resnica je bila, da je Jaynes Melvin in da je Melvin Jay-nes, veliki razvoj stoletij; in Kaygo ni spadal tja, kamor onadva. Toda... Melvina je zmrazilo. Odšel je iz gozda na sonce in sedel, da bi ga ogrelo, medtem ko bo jedel ostanek divje kure. Tam pred njim so skozi sivo blato proti pletivu bobrovih jezov vodili sledovi Kaygovih čevljev. Močvarasti svet je bil prehodil ponoči, šel čez bobrove jezove nad visoko vodo, se vrnil po isti poti. To ni bilo lahko niti podnevi. Ko bi lahko govoril z njim, je pomislil Melvin. Ko bi... Strel je odjeknil in nasilno pretrgal tihoto divjine. Počilo je nekje pri pasji nogi travnikov. Melvin se je vrnil na prenočišče in vzel svoje blago. Preden je prišel do pasje noge, je zagledal Jaynesa, kako se mu približuje. Jaynes se je ustavil in počakal. »Kaj vraga se vam je zgodilo, Melvin?« Na Jaynesovi srajci je bila kri. »Sel sem po njegovi sledi, čisto tako, kakor sem rekel, da bom. Ste ustrelili kako divjačino?« (Se nadaljuje) ZANE GREY MANUEL V PERUJSKIH PRAGOZDOVIH Riše ZINAUER 25. Vzšla je luna in vso reko oblila z bleščečo belino. Zapihal je lahen veter. Po zadnjem deževju je reka mogočno narasla. Manuel je kmalu zaslišal bobnenje prvih brzic. Udobno je sedel na krmi čolna. Zavedel se je, da mora obvladati moč sleherne svojih mišic, če hoče varno prekrmariti čoln skozi vrtince. Sicer bi mu ga razdivjana voda raztreščila ob skalovju. V strmem padcu se je ladjica zavrtinčila po razpenjenih valovih in zaječala v vseh spahih. Nekaj sekund se je Manuelu zdelo, da frči skozi zrak. Nato so valovi zavrteli čoln v divjem plesu in že je Manuel zdrvel mimo grozečih skal. Tako ga je nosilo od brzice do brzice, toda s spretnim krmarjenjem se je znal izogniti vsem nevarnostim. 26. Ko je pustil brzice za seboj, je zaveslal na vso moč. Tako je še povečal brzino čolna.. Veslal je vso noč in zjutraj zadovoljen ugotovil, da je v eni sami noči prevozil reko Palcazu in da je plul že po Pachiteu. — Zaveslal je k obrežju, da bi izplal vodo iz čolna. Med divjo, vožnjo se je le mnogo napljuskalo vanj. Preiskal je tudi čolnov tovor. Ta je bil pokrit s palmovimi listi. Ko jih je dvignil, je našel pod njimi dva gola majhna divjaka, ki sta ležala na preprogi iz trstja Vsemogočni — dva Cachila!« je zakričal. »Deček in deklica! Divjak, ki sem mu včeraj vzel čoln, je bil najbrž njun oče... Kaj naj zdaj počnem s tema nesrečnima črvoma?« 27. »Ubiti ju ne morem,« je razmišljal dalje. Tu ju tudi ne morem pustiti, ker bi umrla od gladu ali pa ju požro zveri. Vzel ju bom s seboj navzdol po Pachiteu in ju izročil kaki indijanski družini iz roda Campos.« — Ko se je tako odločil, je najprej izplal vodo iz čolna. Nato je zgradil na kljunu ladje nekakšno kolibo iz palmovih listov, ki naj bi njega in otroka varovala pekočega sonca, nalivov in rose. Potem je spet odveslal navzdol po narasli reki! — Roji muh in mušic so oblegali čoln. Popoldne je spet deževalo kakor iz škafa. Nato pa je prišla noč z oblaki brnčečih moskitov, strupeno meglo in obilno roso. — Tako sta minila dva dneva večne enoličnosti hitre vožnje navzdol po reki. POMURSKI VESTNIK, 17. AVG. 1961 8