Amandmaji preli' "■NJ' ' Jeseni dovolj varstva lasilo občine Logatec, 15. junij 2008, letnik XXXIX, št. 6 za vse otroke Slovenija potrebuje p pokrajine H| i Zvesti dani besedi 13.0 let gasilstva Stoletje čebelarstva Martinj Hrib sredi žgočih težav ^".V*vy;. Prvo popotovanje po Planinskem polju Majorita^i n%*&ap ađhcij - /j^jjk ffc>5. Zupanovih petič Plovba, dolga 95 Štiri revijalna desetletja Katja in Nina spet % državni prvakinji Najprej Crkarska pravda jc zasvojila tudi Komisijo za nadzor obveščevalnih služb. Ta bo namreč sprejela poročilo o komunikacijah med Sana-darjem in .lanšem v predvolilnem času 2004, kakor hitro bo komisija razvozlala, ali je šlo med komunikatorjema za pogovor ali dogovor o incidentih pri Jošku Jorasu. Tako je torej usoda poročila odvisna samo od ustničnega zapornika p ali od zobnega zapornika d; v obeh primerih igrajo bistveno vlogo zaporniki! Razlika je vsekakor očitna! Očitna je tudi nova športna disciplina v parlamentu: zbiranje prostovoljnih prispevkov za upokojence, ki so skozi celotno delovno dobo plačevali v pokojninsko blagajno ob vseh prepričevanjih, da bodo tudi uboge pare preskrbljene na stara leta. In zato, spoštovane poslanke in poslanci z ministri in ministricami vred: upokojenci ne potrebujejo nikogaršnje miloščine, pač pa državniških ravnanj, ki bi omogočila upokojencem dostojno življenje. Vselej smo živeli nekako v prepričanju, da so cvetlična korita najbolj primerna za rože, za rože vseh vrst. Zadnje čase pa seje izkazalo, da so cvetlična korita primerna tudi za urejanje mejnih sporov in še prav prikladna za gladovne stavke. Treba je le nekaj odločnosti. Ce je kje kaj odločnosti, je ta pri obrambnem ministru Karlu Erjavcu. »Slovenija pokrajin ne potrebuje,« je izstrelil - kako pa sicer (?) - kot iz topa. Vendar izstrelek je bil s povsem slepim nabojem, tako da se je Erjavčeva čela že naslednjega dne premislila za ceno enkratnega draginjskega dodatka (X() do 150 evrov), in pri priči sklenila, da pokrajine potrebujemo, in sicer natanko 12 H in pika. Zanimivo! Ampak zanimivi so tudi stavkajoči sodniki, ki pravijo, da stavkajo (podobno kot zdravniki, šolniki et con.) zato, ker njihove plače v razmerju 1 : 2 niso primerljive s plačami poslancev in ministrov. Delavcem, ki pa imajo plače v razmerju I : 10 in so povsem primerljive s plačami ministrov in poslancev, ni treba stavkati! Razumno. Drugače razumna pa so predvolilna politična modrovanja, ki vse bolj trkajo na spoštovane volilke in volilce, in nas prepričujejo, da gre politiki za resnico in samo za resnico, in sicer tako, da en del politike zatrjuje, da bo pravno Slovenijo popeljal med najbolj razvile in najbolj solidarne države, drugi, nasprotni del politike, pa pravi, da ho pravno Slovenijo popeljal med najbolj razvile in najbolj solidarne države. Razlika je torej očitna. Samo odločili se bo treba med obema ponudbama. Urednik rt o rt K) Dober dan - gospod župan! Naravnost iz županove pisarne Upravni center čez poldrugo Zupan Janez Nagode leto Med našo občino in izvajalcem del Tehnik, d.d., iz Škofje Loke ter ostalimi soinvestitorji, kot so: Ministrstvo za javno upravo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Davčna uprava, je podpisana pogodba za izvedbo gradbenih in obrtniških del pri gradnji Upravnega centra Logatec. Pripravljalna dela so stekla že v juniju; v petnajstih mesecih po podpisu pogodbe pa naj bi bil projekt, investicijske vrednosti 6.363.107 evrov, tudi dokončan,« pravi župan. Težak, a nujen finančni zalogaj na Martinj Hrib Občanom Martinj Hriba in vodstvu KS Naklo je bil v maju predstavljen idejni projekt zajemanja odpadnih voda in kanalizacijske trase. V junijskih dneh bodo obiskani lastniki zemljišč zaradi sklenitve služnostnih pogodb za poseg v zasebna zemljišča. Čeprav bo na kanalizacijo priključenih kakih 500 gospodinjstev, bo potrebnih le 39 služnostnih pogodb, ker bo šla kanalizacija večinoma pod javnimi cestami. Zupan računa, da bo projektna in gradbena dokumentacija za izvedbo pločnika in ceste skoz naselje, ki jo bo do sredine junija pregledala Direkcija RS za ceste, nared jeseni. Ko bo projekt pripravljen, ga bo županstvo predstavilo občanom, zlasti tistim, od katerih bo morala občina odkupiti zemljišča. Investicijska vrednost ceste s pločnikom in javno razsvetljavo znaša 1,5 milijona evrov. Na naslovnici: Izkopi za novo sosesko. Foto: France Brus /.daj še travnik, ob letu I /pravni center. Zupan pričakuje, da bo projekt umeščen v naslednjih letih tudi v državni proračun. Kanalizacija pa utegne veljali kakih 5 milijonov evrov, kar je nedvomno dovolj težak zalogaj. Kanalizacijo pričakujejo tudi na Kalcah Podoben postopek kot Martinj ce čaka tudi Kalčane. Kanalizacija na Kalce bo sicer grajena v dveh fazah. Prva faza gre od črpališča pri gradu do useka na Piklcu (pri Štirnovi Tatjani), druga faza pa od tod do križišča na Kalcah. Pri prvi fazi manjkajo le še tri služnostne pogodbe, katerih lastniki zahtevajo preveliko odškodnino: 25 evrov za m2. Pri drugi fazi manjka še 24 služnostnih pogodb. Tudi za kanalizacijo na Kalce bi radi pridobili gradbeno dovoljenje še letos. Na poti do novega vrtca Občina in Župnija Rovle sta podpisali pogodbo o prodaji in nakupu 2148 m2 zemljišča za gradnjo novega vrtca v Rovlah-Pogodbi mora dati svoje privoljenje še ljubljanska Nadškolija. PO vpisu lastnine v Zemljiško knjigo bo občinski urad začel s postopki za projektiranje vrtca in za pridobilev gradbenega dovoljenja. Martin Koren Izza svetniških klopi O novem statutu pa še tretjič Na seji občinskega sveta 29. maja se je poslovil Škrljev vinotoč, najavila pa sta se občinski grb in občinska zastava - Prečiščeni odloki o ustanovitveni vzgojno-izobraževalnih zavodov -Trije prejemniki občinskih priznanj - Preučitev amandmajev pred končnim sprejemom Statuta Amandmaji odložili sprejem Statuta Potem ko je Marjan (iregorič, predsednik Statutarno pravne komisije, poročal, da je komisija upoštevala predloge iz prve obravnave in ustrezne vključitve pravočasno prispelih amandmajev in upoštevajoč skromno razpravo ob prvi obravnavi predloga novega Statuta občine, se je pričakovalo dokaj gladko končno sprejetje lega najpomembnejšega akta občine. Pa ni šlo po pričakovanjih. Ladka Furlan je lik pred sejo vložila amandmaja: I. naj se uveljavi preoblikovanje delovnih teles z novim mandalom in ne med sedanjim mandatom, 2. v Nadzorni odbor naj se kandidirajo in izvolijo le člani sveta, ne pa tudi nečlani sveta. Ker tudi posvetovalni sestanek ni bil uspešen, je svet sprejel predlog predsednika Statutarno pravne komisije, da se sprejemanje Statuta preloži na naslednjo sejo; do tedaj pa naj se preučita predlagana amandmaja. \-,ot* '•■■■■■■■«•»»»_ SBaBSBBBi Neuspešen posvet o amandmajih; od leve: Ladka lurlan, Aleksander ('< hrane Rudolf. mik, Marjan Gregorli in Mar, "Jan (iregorie, predsednik Statutarna pravne "omialjt, Adijo Škrljev vinotoč Brez razprave je svet v drugi obravnavi sprejel dopolnjeni predlog prostorskega načrta za območje nekdanjega ' "Ijevega vinotoča rušenje slare slavbe 111 gradnja poslovnih prostorov v prilličju 'n gradnja stanovanja v mansardnem delu. Novi Objekt bo oslal v sedanji liniji glede na cesto in usklajen z gabariti okolja, kar je še posebna zahteva Zavoda za spomeniško varstvo. Soglasno je svel potrdil prostorski načrt in tudi Odlok o občinskih taksah, v katerem se za lakse namesto točkovanja vnesejo zneski v evrih. O novem grbu in zastavi Bibijana Mihevc, predsednica Komisije za celostno podobo občine je predstavila predlog grba in občinske zastave. O utemeljeni potrebi po novem grbu in novi zastavi smo poročali v majski številki Logaških novic, kjer smo grb in zaslavo tudi slikovno predstavili. Po komaj zaznavni razpravi je predlog odloka šel v drugo obravnavo. Prečiščeni odloki o vzgojno izobraževalnih zavodih Zaradi večkralnih dopolnjevanj odlokov o ustanovitvi javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov je občinska uprava pripravila uradno prečiščena besedila Odlokov 0 ustanovil vi Osnovne šole Rovte, Osnovne šole Tabor in Osnovne šole X talcev. Glasbene šole Logatec in vrtca Ku-rirček Logatec. Občinski svet je soglasno potrdil vsa predlagana prečiščena besedila; enako tudi program prodaje in menjave nepremičnin ler ukinitev javnega dobrega. Troje prejemnikov občinskih priznanj Soglasno so svetniki potrdili tudi troje predloge za podelitev občinskih priznanj, kakor jih je v imenu Komisije za priznanja predstavila predsednica Janja Nagode. Tako bodo ob letošnjem občinskem prazniku podeljene Spominske plakele z znakom Vojku Paniču, Župnijski Karilas Dolnji Logatec in Župnijski Karilas Rovte. Izvoljeni predstavniki občine v svete javnih zavodov Svet je izvolil po tri predstavnike ustanovitelja, in sicer v Svet vrtca Kurir-ček: Polono Majcen, Bibijano Mihevc in Metko Rupnik, v Svet šole S talcev: Jožeta Černigoja, Borisa Hodnika in Jana Mihev-ca, v Svel Glasbene šole pa Matejko Ken-da, Stanislava Nagodeta in Luka Škrlja. Spela Istenie ogaške novice Vsak mesec z vami! 90 o o rs '3 >rS> a s* o Izza svetniških klopi Svetniki sprašujejo - župan odgovarja Z majske seje občinskega sveta Bibijana Mihcvc, SLS, jc opozorila na prostorsko stisko v vrtcih, zaradi česar je odklonjenih več otrok. Zato je svetnica želela, da bi župan Janez Nagode seznanil občinski svet z razmerami v vrtcih in z možnostmi prostorskih rešitev. Župan je v svojih pojasnilih opozoril najprej na pojav povečanja števila otrok za predšolsko varstvo. Večji interes za vpis otrok v vrtce izhaja iz štirih razlogov: 1. novela zakona, ki določa, daje za drugega in vsakega nadaljnjega otroka vrtec za družino brezplačen; 2. vse višja z. nacionalnega stališča sicer želena rodnost; v naši občini leta 2007 kar 166 otrok; 3. nenadzorovano priseljevanje, kar gotovo vpliva na 223 letošnjih vlog za sprejem v vrtce, kar jc 38% več kot lani; 4. vedno več staršev se odloča za vrtec, v naši občini 80%, kar presega republiško poprečje (sprejetih jc bilo 128 otrok, od tega-IIX v vrtec Kurirček, 10 V karitasov vrtec. Zavrnjenih jc bilo 80 otrok, zdaj jc interesentov že manj, in sicer 7(1; prihajajo pa tudi nove prijave, glede na rasi števila rojstev. Po podatkih iz vrtca se predvideva I. septembra na novo 26 otrok, kar pomeni 2 oddelka, kasneje se glede na zapovrstnost rojstev število lahko še povečuje. Nato je župan predstav il nekatere možne rešitve. V Logatcu bo treba poskrbeti za 4 nove oddelke, v Rovtah pa za oddelek 14 otrok za prvo starostno obdobje. Med tem ko bo v Rovtah začasna rešitev za dodatni oddelek v privatni hiši, bo za 4 oddelke v Logatcu poskrbljeno na Tržaški 105 (Stara sodnija). Ta hip išče občina projektanta, ki bo v navedeni stavbi sprojektiral načrtovane prostore, do 1. septembra za 2 oddelka, kasneje še več, pač glede na potrebe po varstvu. Seveda, po pridobitvi ustreznega dovoljenja bo treba šc zagotoviti sredstva v občinskem proračunu. Peter Stavanja. N.Si, je opozoril na vprašanje nejasnih kriterijev, po katerih se odklanjajo otroci, še posebej družinam z več olroki. Župan je ob tem vprašanju navedel, da komisija za sprejem uporablja veljavni pravilnik, ki si gaje moč ogledati na občinski upravi. I.adka Kurlan, SDS, je opozorila na problem nenadzorovanega priseljevanja, ki obremenjuje celotno infrastrukturo, na kar so svetniki v preteklosti opozarjali. Soglaša sicer s predlagano županovo strategijo, zanima pa jo. kdaj in kako se bo izvajala strategija. Župan je zagotovil, da bo realna slika problematike, vključujoč tudi finančne potrebe, prikazana na naslednji seji občinskega sveta. Boris Hodnik, LDS, je navajal več momentov, ki ustvarjajo nejasnosti glede potreb po varstvu otrok. »Sončni log« je načrtoval 500 stanovalcev. Šola ima ta čas 670 učencev, imela pa jih jc že več kot 700. Leta pač niso enaka. Letos je vpisanih v I. razred 50 otrok, v 5. razred pa 100 otrok. Da jc povečan interes za vrtec, je kriva tudi sprevrženost Vlade, ki oprošča plačilo vrtca za 2. otroka. Treba bo vsekakor rezervirali proslor za gradnjo šole in vrtca. Letos se k sreči kaže rešitev za vrtec na Tržaški 105. Berto Menard, LzL, jc prepričan, da so nam otroci v veselje, so pa z njimi tudi obveznosti. V Sončnem Logu bi se moral najti prostor tudi za oddelke vrtca. Možnosti za reševanje prostorske stiske za vrtec se kaže tudi v Centru vojnih veteranov. Je pa še posebej opozoril na potrebo po politični podpori delavcem v stiski na KLI-ju. Rafael Cepič, N.Si, je zahteval pisno pojasnilo in tolmačenje izjave iz. obvestila staršem glede reševanja prostorske stiske vrtca v Rovtah, češ da svetnik Cepič z neprimernim nastopanjem ne daje politiki reševanja problema največje podpore. Vladislav Puc, N.Si, je zahteval, naj se pisni odgovori pošljejo svetnikom z. gradivom, ne pa tik pred sejo. Nalo je bil mnenja, da bi morali bili svetniki seznanjeni s stanjem na KLI-ju, o čemer bi bila potrebna ludi razprava. Nadalje jc svetnika zanimalo, kako je z denacionalizacijo stavb, ki jih uporablja občinska uprava, in kako je s plačilom najemnine, pa tudi, kdo bo plačal kakih 200 milijonov evrov za zapiranje komunalnega odlagališča odpadkov. Župan jc v zvezi s KLI-jem dejal, da kot član nadzornega sveta (šele od 2007) težko pojasnjuje zadevo. Je pa na težave opozarjal vodstvo KLI-ja. Lahko pa občinski svel povabi likvidacijskega upravitelja za želena pojasnila. Sicer se kažejo različne rešitve, kako bo, pa šc ni jasno, jc menil župan. Po denacionalizaciji je občina dolžna upravičencem 700.000 evrov v dveh obrokih. Letos zapade prvi obrok, ki je zagotovljen v proračunu, kar bi moral svetnik Puc vedeli, saj je glasoval za proračun, je še pripomnil župan. Strošek zapiranja odlagališča odpadkov gre na račun občine pa tudi države. Po vladni strategiji bo treba odlagališče zapreti I .julija 200'), odpadke pa naj bi z ostalimi notranjskimi občinami vozili v Trebnje. Na naslednji seji občinskega svela bo predstavljena nova strategija ravnanja z odpadki. Kakšna bo končna rešitev, pa še ni jasno. Martin Koren Med seboj ; Sporočilo za javnost ; • • ; Slovenija potrebuje pokrajine \ l Na referendumu obkrožite "ZA"! * • Leta 1994 je Državni /bor Republike Slovenije / zakonom ustanovil občine, ki so prevzele pomembne naloge na področju * • razvoja lokalnih okolij. V tem času so bile zgrajene mnoge šole, vrtci, ceste, zdravstveni domovi in drugi prepotrebni objekti za , • lokalna okolja. • Če želimo hitrejši in enakomernejši razvoj tudi na gospodarskem področju in na področju regionalne infrastrukture, mora- • , nio naredili korak naprej. To so pokrajine, in skrajni čas je, da jih po 14-ih letih končno dobimo. • Ustanovitev pokrajin za državljanke in državljane pomeni prerazporeditev 1.300.()()(),()()(),()() evrov iz državnega proračuna . • na pokrajine, garancijo za hilrejši in skladnejši regionalni razvoj Republike Slovenije, enakomerno ustvarjanje več delovnih mest, • • lažje koriščenje evropskih sredstev in še veliko drugih prednosti. • t Sedanja vlada je pripravila potrebno zakonodajo in predlog členitve Republike Slovenije na pokrajine, ki jo je podprlo več * . kol X6 odstotkov vseh mestnih in občinskih svetov ter županov, ne glede na politično pripadnost. Predlog so podprli tudi Državni . • svel, Združenje slovenskih občin in Skupnost občin Slovenije. Žal pa tega predloga ni podprla opozicija. . • Vladna koalicija seje prav zalo odločila, da 22. junija 2008 izvede referendum, ki bo jasno izrazil voljo ljudi. Ob pozitiv- • nem izidu referenduma DO opozicijskim poslancem v državnem zboru ponujena možnost popravnega izpita. * • Ne glede na tO, ali bo pokrajinska zakonodaja sprejela v lem mandatu ali ne, pa bodo pozitivni rezultati referenduma po- , • menili jasno »ljudsko naročilo« vsem poslancem Državnega zbora. • • Prav zalo je še posebej pomembno, da se državljanke in državljani Republike Slovenije referenduma udeležimo in glasuje- • HO za ustanovitev svoje pokrajine. . Ludka Furlan, m • predsednica (>< > SI >S Logatec • Za dosledno uresničevanje dane besede Dr. Andrej Bajuk, minister za finance v slovenski Vladi in predsednik Nove Slovenije obiskal Notranjsko - Razprave o neobveznem članstvu v Kmetijsko gozdarski zadrugi, o denacionalizaciji, inflaciji, o proračunskem presežku in o uresničevanju dane besede Vladislav Puc, predsednik občinskega odbora N.Si, je 25. maja sprejel v Logatcu ministra za finance in hkr.iti predsednika N.Si dr. Andreja Bajuka s soprogo in v spremstvu poslanca Alojza Soka »i poslanke Majde Zupan. Obisk je bil namenjen srečanju s predsedniki občinskih in regijskih odborov ler z upravnim odborom kmečke zveze pri N.Si zaradi organizacije volitev v Kmečko zvezo Slovenije, kjer mora N.Si imeli svoja načelna stališča glede interesov za gibanje kmetijske polivke, saj gre pri kmetijstvu za pomembno dejavnost za življenje. Zalo seje pokazala nujnost spremembe davčne polilike v kme-ujstvu, ki naj pripomore tudi h globalni skrbi za prijaznejše okolje. Tu pa je odveč s'cherna prisila. Tako po mnenju dr. An-dreja Bajuka, ne sme, denimo, Kmetijsko gozdarska zbornica sil iti krnele z obveznim članstvom. Vsaka prisila je neprijazna in 110 H10« obroditi zadovoljivega sadu. Zato Stranka ves čas zagovarja neobvezno članstvo. Razprava je živo zadevala pro-cmatiko denacionalizacije, ki se nerazu-n"io vleče v nedogled, na inflacijo, ki jo gc-llcr|ra predvsem pomanjkljiva konkurenca v trgovini na drobno, kjer imajo poglavitne J Dr. Andrej llujuk je obiskal Logatec. niti v rokah le trije monopolisti. Posebej pa je N.Si občutljiva za socialne potrebe, zaradi česar so davčne reforme želele razbremeniti socialno najbolj prizadele. (ilede očitkov o prezadolženosti Slovenije pa je bil finančni minister odločen: »Očitki o zadolževanju so prava izmišljotinu. Resnica je povsem drugačna. Dolg države seje znižal v deležu BDP. Že drugo leto imamo proračunski presežek, s katerim odplačujemo bivše dolgove. Res pa je, da odkar imamo cvro, živimo drugače. Danes pomeni cvro zadolžitev v domači valuti. Smo priča zadolževanju podjetij (dobrih 27%), kar pomeni, da živimo v okolju, ki omogoča investicijsko prihodnost. V Italiji, na primer, šteje ta čas javni dolg nad 10(1% BDP, pri nas 25%. Zadolžitev proračuna bo v Sloveniji letos prvič padla. Pa tudi podatki o revščini Slovenije, primerjajoč se z državami ITI, govore, da smo socialno državo ojačali in ne uničili. Ugodnejši podatki govore v prid le Švedski, Avstriji in ( cški. Po mnenju predsednika dr. Andreja Bajuka gre zalo N.Si na jesenske volitve odločno zagovarjajoč vrednote, ki jih velja zastavili za volilni uspeh, pri čemer je še naglasi!: »Poučne bi nam morale biti vsekakor izkušnje iz druge polovice 19. stoletja, ko smo z udejanjanjem idej Janeza Evangelista Kreka doživeli velik nacionalni preobrat, da smo to, kar smo. Vrednote ljudskega krščanskega gibanja, pri katerih vztraja naša stranka, moramo posodabljati s časom, ki ne more mimo poslulalov trdega dela, poštenosti in doslednega, uresničevanja dane besede. S temi postulati, ki Ostajajo temeljne usmeritve tudi za naprej, želimo poslej nagovoriti svoje spoštovane volilke in volilec.« Marcel Stefančič >!/) 03 (30 Med seboj o (/■.< rs 3 O o' n Veliki jubilej gasilstva na Logaškem Prvo gasilsko društvo na Notranjskem - ustanovljeno pred 130 leti številne prireditve in dejavnosti Povod za ustanovitev društva je bil katastrofalen požar, ki je zaradi nepazljivosti gospodinje izbruhnil 6. avgusta 1876 in upepelil kar 176 stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij ter tri cerkve vse od Dolenjega Logatca preko Blokove vasi do Ccrkovske vasi in Tabora. Ogromna materialna škoda in beda, ki jo je povzročil požar med prebivalstvom, sta botrovali odločitvi postajenačelnika Ivana Žilica, daje okrog sebe zbral 49 mladih l.ogatčanov, ki so se organizirali v Logaško bralno društvo in požarno stražo. - Leta so minevala, z njimi so prihajali vzponi in padci v dejavnosti društva. V trinajstih desetletjih se je spremenilo marsikaj. Spremenile so se meje, države, spremenili so se politični sistemi, eto imena društva so se spreminjala. Dru- tvo pa je ostalo. Ob visoki obletnici In kako bomo proslavili 130-letni jubilej? Petek, 20. junija: 'Predstavitev knjige Varte ogenj, varte luč* vet Ferjan vam bo v pomoč - 30 let PCiff, Dolnji Logatec; Petek, II. julija: Svečana akademija s privlačnim kulturnim programom in podelitvijo priznanj; Nedelja, 13. julija, ob 16. uri: Slavnostna povorka gasilk in gasilcev od trgovine Tuš po Tržaški cesti do Narodnega doma. V povorki bodo sodelovale gasilske in gasilci s širšega območja, starodobna in sedanja gasilska vozila, konjske vprege in konjeniki, narodne noše, mažorete in logaški Pihalni orkester. Po proslavi bo tradicionalna veselica z bogatim srečelovom. Vabimo vas, da praznujete z nami. NA POMOČ! Dolnjclogaški gasilci ob visokem jubileju. profesionalno organiziranje in delovanje omogočamo z ljubiteljsko organiziranim sistemom, pa je fenomen, ki nam ga zavidajo mnoge bolj razvile in bogatejše države. Da ta sistem deluje, dokazujejo vsakodnevne aktivnosti, reševalne akcije in posredovanja gasilskih enot. Žal, je situacij, ko je potrebna naša pomoč in posredovanje iz dneva v dan več. Tudi v Logatcu. Prav ta okoliščina nas operativne člane vzpodbuja, da se stalno trudimo kar najbolj izpopolniti svoje znanje, žc osvojeno pa še bolj utrditi. Skrb za dobro tehnično in zaščitno opremljenost sta naša stalna in prednostna na- loga. In prav tu smo gasilci odvisni od posluha in podpore širše družbene skupnosti. Zadovoljni smo, da nas občani podpirale in nam pomagate s prispevki. Tudi država in občina veliko pomagata pri zagotavljanju materialne osnove. In če bo tako tudi v prihodnje, se ni bati za obstoj našega gasilstva. V društvu nas je 12.1 različnih starosti, različnih poklicev in različnih prepričanj. Vsi pa smo na društvo ponosni. Prav zato želimo praznično proslavili veliki jubilej. Lado Koreni Pa nam je uspelo Naša država je v organizaciji ga-silstva svojevrstna posebnost. Skoraj je ni vasi na Slovenskem, ki ne bi imela orga-2J niziranc skupine gasilcev. To, da visoko Letos so vremenske podobe vsak dan drugačne, in vremenu res nc moremo »zaupati«. Tudi nam je ponagajalo. Verjetno zaradi klimatskih sprememb, ki so vsako leto večje. Poslušamo razna predavanja, se vključujemo v projekte, se osveščamo, toda narava se nc da. Preko desetletij pa tudi stoletij smo ljudje naredili kar nekaj napak v naravi, ki pa se jih prepočasi zavedamo. Da se zavedamo svojih napak, smo poskušali vsaj malo izpričati v povezavi s Športnim društvom in otroki, ki so vključeni v dejavnost Ciciban planinec. Dobili smo se aprilsko soboto dopoldne na Kovku. S seboj smo prinesli koš dobre volje in volje do dela. Malo smo poklepetali, vzeli pripomočke (vreče za smeti, rokavi- ce), se razdelili v dve skupini in krenili po vasi. Kar skušali smo se, kdo bo v skupini opazil več smeti. Toda, na žalost, smo imeli kar polne roke dela. Največ smeti smo našli ob cesti, po kotanjah in tudi ob potoku. Kaj pijemo? Vodo iz smeti! Velike vreče, polne smeti, smo zaradi teže pustili ob cesli, da so jih fantje prišli iskat z avtom. »Velik krog« pobiranja smeli po vasi smo sklenili na Kovku. Pogasili smo žejo ter ovekovečili našo delovno akcijo s sliko. Drugo leto se spel vidimo. Martina Med seboj Spomini še živijo Medsebojne ve/i in prijateljstva med ljudmi in narodi se najpogosteje ustvarjajo in sklepajo, kadar so li v takšnih in drugačnih težavah, lina lakih je bila prav golovo tudi druga svetovna vojna. Veliko prijateljstev je bilo sklenjenih med ljudmi in med posameznimi narodi. štab Bazoviške brigade; prvi - desne hrane Nemgur, komandant brigade. Eden lakih lepih spominov je oslal tudi vaščanom Laz, ko smo 4. maja 1980 obiskali zamejski Repenlabor in se skupaj '• domačini poklonili spominu našega padlega sovaščana Franca Nemgarja, ki je kol komandam Bazoviške brigade padel 35 tel pred tem nad Repen taborom le dan pred osvoboditvijo Trsta. Pokopan je na repentaborskem pokopališču, kjer vzorno skrbijo za njegov grob in spominsko obeležje. Med domačini pa živi nanj trajen spomin, enako tudi na vse druge dogodke iz našega narodnoosvobodilnega boja. Po spominski slovesnosti na pokopališču smo se skupaj z domačini udeležili tudi komemoralivne slovesnosti pred spomenikom padlim borcem in drugim žrtvam sredi vasi. Ob tej priložnosti smo se tudi podrobneje seznanili z zgodovino lega kraja. Predvsem pa smo spoznali, da so tam kljub vsem pritiskom fašističnih oblasti ostali zavedni in ponosni Slovenci, saj je vse mlado in staro sodelovalo z NOB. Čeprav je Repenlabor manjša občina, je v NOV sodelovalo 70 borcev, grozljivost nemških zaporov je izkusilo 35 vaščanov. 20 pa jih je padlo v partizanih. Mnogi so bili zaprti in mučeni tudi v zloglasni tržaški Rižarni. od koder se je malokdo vrnil brez posledic. Preden smo se poslovili od naših gostiteljev, smo imeli z domačini še prijetno tovariško srečanje, kjer smo še bolj poglobili prijateljske vezi. Dogovorili smo se o nadaljnjem povezovanju in sodelovanju. Predstavniki krajevne skupnosti in borčevske organizacije iz. Laz so povabili naše gostitelje, naj nas kmalu obiščejo. Tako smo sc od njih poslovili z. najlepšimi vtisi. Na povratku domov pa smo med potjo zvedeli, daje prenehalo biti plemenito srce našega predsednika tovariša Tita. Zavili smo se v molk in vsak je po svoje razmišljal in ocenjeval nastali položaj. Naši gostitelji iz Repentabora so nas že naslednje leto obiskali ob našem krajevnem prazniku in skupaj smo nadaljevali prijateljske pogovore ob navzočnosti predstavnikov logaške občine. Tako je iz. tega prijateljstva prišlo do pobratenja občin I .ogatee in Repenlabor. Sledilo je poglobljeno sodelovanje na vseh področjih, zlasti na kulturnem in športnem. Vse te vezi in prijateljstva morajo živeti še vnaprej. Jože Simšič Stoletno Čebelarsko društvo V Centru veteranov je bila 1. junija svečana Logatec - Romanu Ostercu Proslave so se poleg številnih članov društva udeležili Predsednik Čebelarske zveze Slovenije Boštjan Noč, logaški žu-P"n Janez Nagode ter predstavniki čebelarskih društev Vrhnika, Dolomiti Polhov Gradec, Dobrova, Horjul. Borovnica. Žiri in ( erknica V kulturnem programu, ki ga je sproščeno, domiselno ln tekoče povezovala Marinka Dodič, so sodelovali oktet »Pa kol k'r tol'k'«, pevka Urška Nagode in eilrarka, učenka Glasbene Wle Logatec. I Irska Maljašec. Pozdravnemu govoru predsednika ( [) Logatec Toneta Žaklja je sledila intonacija čebelarske himne. n.i<> je predsednik orisal delo društva, ki danes šteje 88 članov, njimi tudi X članic, med katerimi ni nihče poklicni čebelar. proslava ob stoletnici Čebelarskega društva zlato priznanje Antona Janše Za med Za veliko kal večino je čebelarstvo ljubiteljska dejavnost, le za nc-lcre tudi vir dodatnega zaslužka. Danes med čebelarji prevladujejo upokojenci. Starost čebelarjev nenehno narašča. Logaški '"lev, smrekov, gozdni in tudi siceršnji med sodi nedvomno med najboljše slovenske vrste medu. saj po analizi daleč presega mednarodne standarde. Predsednik fone Žakelj je posebno poudaril evarnosl zajedavske pršice Varroe destruetor in doslej neznane ^lr|isne bolezni, ki je letos pomorila veliko število družin avlo-°nc sl<>vcnskc čebele kranjske sivke. Župan predaja spominsko sliko predsedniku logaških čebelarjev Tonetu Žaklju. Vse navzoče je predsednik ob koncu povabil na ogled čebelarske razstave v Stekleno galerijo pri OŠ 8 talcev, ki jo je res lepo pripravil član logaških čebelarjev Miro Leskovec. Na proslavi sta spregovorila tudi predsednik ČZ Slovenije Boštjan Noč, ki je kritiziral tako državno politiko dodatno .-Z >cz> O Med seboj obdavčitev čebelarjev in sprenevedanje kmetov glede porabe strupov, ki povzročajo umrljivost čebel. Izrazil je vse priznanje za vestno in vztrajno delo čebelarjev, ki se trudijo za ohranitev neokrnjene narave. Omenil je tudi velik premik pri uresničevanju zaščite čebel in čebelarjev s strani vlade, ki pripravlja zakonodajo, ugodno za kmetovalec in čebelarje. Čebelarje je nagovoril še logaški župan Janez Nagode, kije ob 100-lctnici društva v imenu občine predal predsedniku ČD sliko kot spominsko darilo. Poudaril je, da se občinski svetniki zavedajo, kaj pomeni čebelarjenje za neoskrunjeno in neza-strupljcno naravo. Oljno sliko s čebelnjakom je predal društvu tudi predsednik ČD Dolomiti Janko Prebil in logaškim čebelarjem čestital ob visoki okrogli obletnici. Ob zaključku prireditve je predsednik C/S izročil posameznim čebelarjem posebna priznanja za dolgoletno vestno in prizadevno delo v čebelarskih vrstah. Priznanje Antona Janša III. stopnje (bronasto) so prejeli: Štefan Juršič, Jože Nagode in Anton Žakelj. Priznanje Antona Janše II. stopnje (srebrno) so prejeli : Janez Tomazin, Franc Pivk in Franc Cirum. Priznanje Antona Janše I. stopnje (zlato) sta prejela Roman Ostcrc in Čebelarsko društvo Logatec. Društveno priznanje sta prejeli Marija Maričič iz I a/ in Ivana Lukančič iz Logatca. Uradnemu delu je sledila zabava na prostem ob odličnem golažu, pijači, srečelovu in živi glasbi, ki jc marsikoga pritegnila na plesišče. Besedilo in joto: France Brus O 05 tfi< W n o n n E o C oc Za boljše zdravje Oglaša se Ognjič, logaško Društvo za zdravilne rastline Od letošnjega januarja deluje v Logatcu Dru-i štvo za zdravilne rastline OGNJIČ Logatec. ■ Zametek društva jc nastal po ideji Antona Vla- M diča, ki jc s kupaj z DPOM Logatec organiziral ^^^^^ tečaj za zdravilne rastline. Tečaj jc vodil Jože Majcs. ki ima na Dolenjskem zcliščarsko kmetijo - podjetje Plavica. Po tečaju smo zeliščarji z osvojenim znanjem začeli spoznavati naravo drugače. Čedalje bolj smo odkrivali, koliko rastlin raste okrog nas in se nam ponujajo, da jih naberemo in uporabimo za premagovanje zdravstvenih težav. Zeliščarji namreč verjamemo latinskemu pregovoru: Zdravnik zdravi, narava ozdravi. Več ko smo v naravi, več koristnega naredimo zase, za dodano vrednost pa naberemo še zdravilne rastline. Naše društvo je tudi za »dušo«. Program, ki smo ga potrdili na občnem zboru, je koristen za vse nas, za naše družine, za naše prijatelje. Najprej smo morali pripraviti pravila in izvoliti organe društva, da smo lahko registrirali društvo. Po programu imamo redna mesečna srečanja. Planiramo ekskurzijo na Vojsko, ogled zeliščnih vrtov članov, izmenjavo sadik in presežkov posušenih rastlin, pokušanje čajnih mešanic, delavnice, predstavitev na stojnici. Organizirali smo že tečaj, ki gaje vodil Jože Kukman, magister farmacije, ki v stiškem samostanu nadaljuje delo patra Ašiča. Mag. Kukman nam je dopolnil znanje, ki smo ga pridobili na seminarju zeliščarja Majesa. Mnogo česa smo se naučili tudi drug od drugega. Med nami so člani, ki so si že prej nabirali znanja v drugih društvih. Ljuba Vladič pa nam je predstavila, kaj vse žc raste na njenem vrtu. Mojca Vidrih pa nas je podučila o moči sivke, žajblja, timijana in rožmarina. Izmenjali smo si tudi sadike in organizirali nakup sadik. Na Logaškem je kar veliko novih gredic z. zdravilnimi rastlinami. Skratka, zeliščarji smo prepričani, da smo z ustanovitvijo društva poskrbeli za boljše zdravje. Ponosni smo, da imamo 70 navdušenih članov in članic društva, starih od od 24 do 75 let, ki radi prisluhnemo drug drugemu. Vsakdo prispeva kako svojo izkušnjo in kak preizkušen recept, s čimer nadgrajujemo znanje s področja zdravilnih rastlin. Prav kmalu boste naše izdelke lahko tudi poskusili (čaji, tinkture, mazila), saj se nameravamo predstaviti na prireditvah pred novim letom. Odprti smo tudi za nove člane. Na predavanja. ki ji bomo šc organizirali, pa vabimo vse zainteresirane občane, zato spremljajte obvestila na LEP-U. Predavanja so v jedilnici osnovne šole X talcev Logatec. Šc kaj več o delu našega društva lahko izveste pri tajnici prek telefona 051 364 046. Metka Rupnik, predsednica društva ZAVA& ENERGIJA V POSLOVANJU Smo vodilno regionalno podjetje na področju oskrbe z osebno varovalno opremo. Družba je prisotna na trgih Slovenije in Hrvaške in sodeluje z večino vodilnih svetovnih proizvajalcev. Imamo vodilni tržni delež ter odlične reference med največjimi slovenskimi podjetji. Zaradi rasti poslovanja vabimo k sodelovanju nove sodelavce/-ke (m/ž) na delovnih mestih: SKLADIŠČNI MANIPULANT (delo v Logatcu) Pričakujemo: - najmanj IV.stopnjo izobrazbe - delavnost, poštenost, natančnost in pozitivno naravnanost Vaša glavna skrb bo operativno delo v skladišču. Nudimo zaposlitev za določen čas enega leta, s trimesečnim poskusnim delom in možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas, urejen tim, urejeno delovno okolje, prijateljsko ozračje ter stimulativno nagrajevanje. Prosimo, da prijave pošljete do vključno 20.6 200« na naslov ZAVAS d.o.o., Za skladiščnega manipulanta, Špruha 19,1236 Trzin ali zaželjeno po elektronski pošti na naslov jobs@zavas.co Vaše prijave bodo obravnavane zaupno. Informacije o družbi: www.zavas.com S Gospodarske diagonale Žgočih težav nič koliko Predsednik krajevne skupnosti Boris Čičmirko je 16. maja sklical zbor krajanov Martinj Hriba v prostorih šole 8 talcev zaradi žgočih problemov Na dnevnem redu zbora krajanov so bila izredno zanimava vprašanja o gradnji pločnika ob Notranjski eesli, o gradnji kanalizacijskega omrežja ter gradnji več stanovanjskih objektov. Jedilnica osnovne šole je bila polna zainteresiranih občanov, ki so potrpežljivo čakali župana, brez katerega na zboru občanov ni bilo pričakovali pravih odgovorov. I/ njegovega dokaj obširnega tolmačenja na posamezna vprašanja je v glavnem možno napraviti naslednje zaključke: po idejni zasnovi naj bi bil pločnik širok 120 cm in naj bi potekal večinoma po državni cesti. Kjer to ne bo mogoče, pa se bo treba dogovoriti z lastniki zemljišč za posebno služnostno pogodbo. Da ne bi bilo nepotrebnih in ponavljajočih se del, naj bi se vodovod in kanalizacija delala sočasno, pri čemer naj bi se polagale nove vodovodne cevi premera 220 cm. Potekajo pa tudi razgovori z Adrio plinom za izgradnjo plinovoda na marlinjskem območju. Od krožišča proti Laz.am naj bi stalo tudi avtobusno postajališče. Idejna zasnova jc narejena; v kratkem se bodo pričeli dogovori z lastniki zemljišč za služnostno odstopanje delov parcel. Če bodo pogajanja uspešno končana, naj bi bilo gradbeno dovoljenje pripravljeno meseca septembra, /a vse predvidene investicije bi občina morala zagotoviti nepovratna sredstva. Kanalizacija naj bi se izvajala postopoma in bi bila razdeljena v štiri etape. Po idejni zasnovi je predvidena vakuumska kanalizacija. Celotna investicija naj bi stala do 5 milijonov cvrov, pri čemer naj bi bila uporabljena nepovratna - kohezijska sredstva. Župan je trdno obljubil, da novogradenj na Martinj hribu ne bo, dokler ne bo zgrajena vsa komunalna infrastruktura. Območni prostorski načrt na območju Martinj Hriba bo obsegal predvsem individualno stanovanjsko gradnjo. V letošnjem proračunu občine pa dejansko za vsa ta dela ni predvidenega denarja. Za potrebna sredstva se bo treba intenzivno potegovati bodisi pri cestnem podjetju ali pri občini iz proračuna. Je pa tudi res, da se z denarjem, ki priteče v občinsko blagajno, komaj pokrivajo vrtec, šola in strokovne službe. Še posebno velika prizadevanja bo morala občina usmeriti v zagotovitev sredstev za gradnjo šole in dveh vrtcev. Problemi posamičnih občanov se morajo tudi ustrezno reševati, če naj se dosežejo ustrezne rešitve. Za boljše sodelovanje med krajevno skupnostjo in občino pa so bili za predstavnike Martinj Hriba izbrani Boris Čičmirko, Marko Čuk, Primož Tolazzi, Nives Varga, Anton Korošec, Marjan Scdej, Suzana Šumer, Peter Satošek, Marjan Verč in Martina Bele. Predstavniška skupina naj bi se v kratkem sestala z županom in se domenila za posamezna izvedbena dela. Albin Čuk Izbran izvajalec del za Dom na Griču Najboljši ponudnik Novogradnje, d.o.o., Vrhnika - Usklajena finančna slika - Blagoslov temeljnga kamna 15. junija - Mojstrska maketa Danila Mihelčiča Po izbranem ponudniku je g. župnik Janez Komparc poročal odboru o finančnih možnostih za izvedbo načrtovane naložbe. Iz poročila je bilo evidentno, da je finančna konstrukcija usklajena s finančnim stanjem investitorja, ki bo moral zagotovili pokritje stroškov tega zajetnega medgeneracijskega podviga. Saj projekt Doma na Griču bo zgrajen v petih etažah. Dostop v dom bo v II. kleti na nivoju pritličja Doma Marije in Marte. V tej kletni elaži bodo: vhodni predprostor, večnamenska dvorana s sanitarijami za obiskovalce in z garderobo, s hodnikom in sanitarijami za nastopajoče, stopnišče, dvigalo; kuhinja z vsemi pomožnimi prostori bo med obema objektoma novim in Domom Marije in Maric. V I. kleti bodo upravni prostori za otroški vrtec in za oskrbovance. Stopnišče z dvigalom ter zračni prostor večnamenske dvorane; nad kuhinjo pa bosla dve terasi in zimski vrt kot povezava obeh objektov. V pritličju z dostopom na ravni prejšnjega dvorišča bo olroški vrtec za 4 oddelke z večnamenskim prostorom, stopnišče z dvigalom. V nadstropju bodo prostori predvsem za nepokretne oskrbovance doma ter stopnišče z dvigalom. Mansarda pa bo ponudila dva večja večnamenska prostora za potrebe mladih, čajno kuhinjo, sanitarije ter stopnišče z. dvigalom. Seveda, do končne realizacije pa bo potreben šc kak napor za pridobitev vseh potrebnih sredstev. Blagoslovitev temeljnega kamna za novogradnjo Doma na Griču bo na svetega Vida dan, po nedeljski deseti maši. Polici se bo izvajalec lolil del, kijih bo natančno in preudarno spremljal odgovorni nadzornik dipl. inž. gr. Janez .lerina. Marcel Štefunčič Gradbeni odbor za izgradnjo Doma na Griču seje sestal M. maja m pregledal dospeli ponudbi za izvedbo razpisanih gradbenih del, in sicer do tretje gradbene faze z ometi in predelnimi stenami. Uvodoma si je odbor občudujoče ogledal maketo novogradnje, ki jo je v merilu l: 100 v vseh detajlih mojstrsko pripravil Danilo Mihelčič, upoštevajoč tudi poslopja Doma Marije in Marte. Nato je odbor tehtal med ponudbo T( iM Žakelj, d.o.o., Logatec in ponudbo Lvrogradnjc, d.o.o., Vrhnika. Po natančni preučitvi Obeh ponudb je odbor ugotovil, daje firma Lvrogradnjc priglasila ponudbeno ceno 561.6X1 evrov brez zahtevanega avansa, medtem ko je finna TGM Žakeklj priglasila ponudbeno ceno 606.046 evrov z zahtevanimi 50% avansa. Po tehtnem premisleku je odbor soglašal, da Je hrma Lvrogradnjc nesporno najugodnejši ponudnik. V«*«a Doma na (.riču. Gospodarske diagonale Spet nova stanovanja v Sončnem Logu SGP Primorje i/. Ajdovščine je ob odcepu za avtocesto /gradilo 155 stanovanj ra/lične kvadrature za prodajo. Poleg zunanjih garaž so gradbeniki tokrat zgradili tudi podzemne garaže, lične lope za odlaganje sortiranih odpadkov in manjše otroško igrišče. V Konjiku že prek trideset konj V pogovoru s športnim delavcem Rokom Pečkoni, bivšim državnim prvakom za mlade konje sem izvedel, da je v konjeniškem klubu Konjik že preko trideset konj. Igrišče sredi Sončega loga. < ena kvadratnega metra stanovanja je okrog 2.(100 evrov. Zdi se, da cena ni ravno pretirana, vendar je za občana z delavsko plačo še vedno težko dosegljiv nakup. SGP Primorje namerava v smeri krožišča proti Tržaški cesti zgraditi za prodajo še preko sto stanovanj. Besedilo in folo: France Brus Špela Hlažič na ruskem belca. V klubu obstaja šola jahanja, v katero se lahko vpišejo vsi ljubitelji konj in jahanja. V juniju bodo organizirali tudi tečaj v preskakovanju ovir, ki ga bo vodil avstrijski trener Boris Boor, dobitnik srebrne kolajne na olimpijskih igrah v Barceloni leta 1992. Konec junija bo petčlanska ekipa KK Logatec pričela tudi s tekmovanji. Med njimi bo tudi Špela Hlažič na 18-letnem ruskem toplokrvnem konju Kagorju. večkratnem zmagovalcu na tekmah po Sloveniji na preprekah višine do 140 centimetrov. Besedilo in folo: France Brus ere a =3 r/ o c O O oc Turistične panorame Jubilejna Kresna nedelja Kulturno turistično društvo Hotedršica bo organiziralo 22. junija že 15. kresno nedeljo, to pot z geslom "Vas se na ogled postavi" - Obujanje starih šeg, navad in običajev iz Hotedršice in bližje okolice Prireditev bo letos nekoliko drugačna. Malo zaradi I5-letnega jubileja, malo pa zaradi tega, ker želimo na enem mestu združiti moči, ki delujejo v okviru različnih društev v vasi, in tistih, ki so aktivni pa niso organizirani v društva. Na ta način želimo prikazati utrip življenja, kakršno je bilo nekoč in kakršno je danes Tako smo k sodelovanju povabili vsa v vasi delujoča društva. Podružnično osnovno šolo I lotedršica. VVZ Kurirčck, enota Hotedršica. in vse zaselke, ki sodijo k vasi. Okrog 11. dopoldanske ure bo na trgu pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika otvoritev stare šole. V okviru otvoritve bomo obeležili tudi knjižničarstvo v Hotcdršici. Podružnična enota Knjižnice Logatec je namreč v prenovljenem delu hiše dobila prostore že v letu 2006. S tem ji je bilo omogočeno nadaljevanje dela, ki jc bilo zasnovano v obliki društvene dejavnosti že pred 100 leti. V bogatem kulturnem programu, ki se bo začel na dan prireditve ob treh popoldne na osrednjem vaškem trgu pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika. se bodo predstavili: VVZ Kurirčck folklorni plesni nastop, POŠ Hotedršica predstavitev LKO projekta MAVRICNIKI - stojnica, PGD Hotedršica - veterani in stara brizgalna +■ stojnica. ŠI) Hotedršica stojnica, PD Hotedršica - nastop MoPz Hotedršica, KTD Hotedršica nastopajo: Folklorna skupina. Otroška dramska skupina "Pikčasti štoumf trije prizori iz Linhartove Županove Micke, Starejša dramska skupina recitacija pesmi, perice prikaz pranja perila ob potoku, ki je nekoč imel v llolcdršici pomembno vlogo; ZASELKI: Ravnik kulturni program t stojnica, na njej bo med drugim predstavljena tudi posebna izdaja ravniškega časopisa "Ravniška sapca", ki bo povsem kresno obarvana. Gorenj i Novi Svet prikaz izdelave škafov. Dolenji Novi Svet prikaz pletenja vencev, Žibrše prikaz nabiranja smole. Po kulturnem programu se bomo s trga pred cerkvijo v sprevodu (s plesalci IS Hotedršica ob zvokih harmonike) preselili pred Lovski dom Hotedršica, kjer nam bodo kotenjski lovci postregli z odličnim divjačinskim golažem. Pred Lovskim domom si bo moč ogledati zgoraj omenjene stojnice in prisluhniti Zgodbi kresne noči, potem pa se dolgo v noč vrteti ob zvokih ansambla JAVOR. Skratka, ko se ob kresi dan obesi, bo v Hotcdršici pestro, veselo, zabavno. Kogar bo zaneslo v našo družbo, mu gotovo ne bo žal. Zato vljudno vabljeni vsi, ki vam pomeni ohranjanje kulturne dediščine in zgodovinskih utrinkov resnično vrednoto. Dodatne informacije na tel. 01 7559 I42 (kontaktna oseba Jožefa Nagode). Darja Merlak Turistične panorame Logaške muzejske zbirke vse bolj vabijo Skupina Mosl, ki deluje v okviru Društvo upokojencev i/. Ajdovščine, se je odločila obiskali Logatec in si ogledati njegove zanimivosti. Skupino Most druži skupni interes za izobraževanje v tretjem življenjskem obdobju. Most sije najprej ogledal vojni muzej v (ioni j cm Logatcu, sledil pa je ogled etnografskega Muzeja na griču v Blekovi vasi. Zanimivo je bilo prav to, daje skupino vodil upokojeni profesor zgodovine Pavle Bogataj. Popeljal jih je na svoj nekdanji dom, kjer je njegova sestra Ivanka Urbas uredila etnografski muzej pod kozolcem. Ivanka je pod kozolcem zbrala bogato zbirko orodja in pripomočkov iz kmetijstva. Kozolec ima tri etaže: na tleh je bogata zbirka raznih voz, v sredini je razstavljeno obrtniško orodje, na podstrešju pa je prikazana nekdanja kmečka soba. Vse, kar se hrani v tej zbirki na sicer majhnem prostoru, prehaja že v pozabo. Šolarjem je tako z Ivankino zbirko dostopno gradivo, ki se danes ne uporablja več. Na kmetijah ne pridelujejo več niti krompirja, kaj šele raznih drugih poljskih pridelkov, kot so žita od pšenice do ajde. Ivanka vse to rešuje z miniaturnim prikazom raznih poljščin. Po ogledu etnografskih zanimivosti Logatca je šla skupina še na ogled rimske utrdbe na Lanišču. Upam. da si bodo udeleženci izleta ohranili v spominu logaške zanimivosti; kak šolski dan bi bil prav gotovo zanimiv tudi za njihove šolarje. Albin Cuk Prvič po Planinskem polju Turistično društvo Lanski vrh iz Laz in Občina Logatec sta narave na prvi pohod po Planinskem Pohodniki smo se zbrali pod Lanskim vrhom na Planinskem polju. Člani Turističnega društva Lanski vrh so za pohodnike pred pohodom pripravili okrepčilo, zgibanko Krajevne skupnosti Laze Jakovica in keramični izdelek kiparke-keramičarke Nataše Prestor z znakom medveda in s posvetilom prvemu pohodu po Planinskem polju. Pod vodstvom Nejca Rusa smo odšli do cerkvice sv. Mihaela, ki se v zgodovinskih virih prvič omenja 1526. leta. (iospod Prestor nam je pripovedoval o znamenitostih in posebnostih Planinskega polja in okolice. Izčrpno pripoved je dopolnil še dr. Šušteršič, jamski strokovnjak in ljubitelj kraškega podzemlja ter ustanovitelj jamarskega kampa, ob katerem smo šli po makadamski cesti, in leži v uravnanem delu .lakovškega hriba nad Babinim dolom. V I azah smo se ustavili v hiši Prestorjevih in si ob strokovni razlagi Prestorjevc ogledali muzej. Podstrešje hiše je spremenjeno v vaški muzej in galerijo, kjer je razstavljena stalna zbirka starih predmetov, ki oživi ob kulturnih dogodkih, kot so tradicionalne likovne kolonije. Naš odhod je zmotilo nekaj kapelj dežja. Ustavili smo se ob Lekanovi hiši, ki je pod spomeniškim varstvom; zgrajena je bila v 16. stoletju ter velja za najstarejšo ohranjeno bivalno poslopje v I .azah. Ob pašnikih smo nadaljevali pot v gozd in si ogledali nekaj vhodov v jame (IOO-ta jama). Največ jam je na vzhodnem in severnem obrobju Planinskega polja, ponekod jih je več kol petdeset na kvadratni kilometer. Dospeli smo do ceste 24. maja povabila ljubitelje polju Laze Logatec, kjer smo bili opozorjeni na primer zasipanja kraške jame z odpadki. Nato smo prečkali cesto in si ogledali naravni most Štckljev spodmol. Kras namreč sproti nastaja in izginja. Videli smo tudi dolino, kjer so kuhali oglje. Vrnili smo se prek ceste in šli po markirani poli, kjer so označeni doslopi do kraških jam. Ogledali smo si zavarovani vhod v jamo »pri Stari trajbarici« in šli skozi osvetljeno Skedneno jamo, ki je pred vhodom in izhodom zahtevala pazljivost zaradi blatne sleze. Po prihodu iz jame smo se spuščali po poli do Pulikovih štirn. dveh približnu deset metrov globokih zamreženih okroglih požiralnikov, ki ju je leta 1889 dal zgraditi Viljem Pulik, da bi skoz njiju hitreje odtekale poplavne vode. Od Pulikovih štirn smo odšli čez polje do izhodiščnega mesta, kjer je bil po 4-urnem pohodu tudi cilj poti. Tam je bilo poskrbljeno za lačne in žejne pohodnike pa tudi za prijetno druženje ljubiteljev Marinka Petkoviek Putikova šti Želim kupiti Kupim stare fotografije Logatca, Logatčanov, vojakov, gasilcev in dogodkov v Logatcu pred letom 1955. Janez Švajncer, Tržaška 81a, 1370 Logatec (tel. 7542-781) -Z ■ r -J, O Turistične panorame Po sledeh naših prednikov Kar 70 sc nas je zbralo zadnjo soboto v aprilu, nekaj iz Rovt, ostali iz Logatca. Prevladovale smo ženske obeh Društev kmečkih in podeželskih žena; nekaj moških sc nam je pridružilo, da je bila družba popolna. Pri sv. Jakobu v Rožu prav na bregu Drave smo si ogledali veliko vzorno urejeno kmetijo slovenskega kmeta, kjer redijo krave dojilje in prašiče. Imajo klavnico in lastno predelavo mesa ki so nam ga postregli za pokušino. Nakar smo tudi kupili nekaj njihovih dobrot. Nato smo sc odpeljali do Vrbskega jezera. V lepem vremenu smo občudovali pokrajinske čare južne Koroške, skrbno obdelana polja in čedne vasi. Pot smo nadaljevali v Svatne do cerkve Gospe Svete. Krnskega gradu in Vojvodskoga stola. Ta dolina je bila v začetku srednjega veka središče Karantanije. Tu so Karantanci ustoličevali svoje voditelje. Obred je potekal v slovenskem jeziku med kmetom in knezom, ki je sprejemal simbolično oblast od kmeta. Ustavili smo se tudi pri slavni Marijini cerkvi Gospe Svete. Ta je bila prvotno sezidana iz ostankov porušenega rimskega mesta Virunuma. V stenah cerkve so vzidani ostanki starih svetišč in nagrobnikov tega mesta. Veliko smo zvedeli na novo, nekaj spominov pa smo obudili: o Gosposvetskem polju, slovenskem romarskem in zgodovinskem kraju. Vračali smo se po poti proti Celovcu. Z razglednega stolpa na »Konjskem hrbtu« smo še enkrat s pogledom objeli del Koroške in si v mislih ali glasno zapeli Rož, Podjuna, Žila venec Oh Knežjem stolu. treh dolin moja domovina... Duša je ob poslušanju zgodovine in opazovanju pokrajine lahko uživala preko celega dne. Ob povratku smo v Podbrezju z dobro večerjo poskrbeli tudi za telo. Preživeli smo lepo in prijetno druženje. E.Z. VB* Ocenjujmo tudi svoj kraji Izbiranje lepo urejenih družinskih hiš in javnih ustanov v občini, ki ga vsako leto pripravlja Turistično društvo Logatec, je v polnem zagonu. Vaši predlogi, dragi bralci, že prihajajo na naš naslov. Zato vas hočemo še nadalje spodbuditi, da bodite naši vohuni na terenu in predlagajte hišo ali ustanovo, za katero mislite, da si zasluži pohvale. Tudi komisija v društvu zapazi ob vsakem obhodu kakšnega kandidata za nagrado in priznanje. Opazili smo, kako SO gredice ob cesti in krožišča lepo zasajeni z barvasto cvetlično lestvico, zato gre že sedaj pohvala Občini Logatec, ki skrbi tudi za tc površine. Enako velja za park pred Skrljcvo hišo, kamor urejena zavita potka kar sama vabi sprehajalca. Seveda, naše izurjeno oko ne opazi samo lepote, saj je marsikaj treba tudi okrcati, ampak - o tem kdaj drugič. Z zadnjimi besedami pa še enkrat: pričakujemo vaše predloge. V pomoč vam bo spodnja tabela, ki jo izpisano pošljite na naslov: Turistično društvo Logatec, Tržaška cesta 13. Seveda, pa lahko sporočite svojega izbranca/ko tudi na naše.mail tdlogatecf« gmail. com. Ime in priimek predlagatelja: Stanujoč: Moji predlogi: Družinska hiša Javna ustanova P o <7G ca 3 o o O f oc Vanja Tf) Turistične panorame Gasilci med goliškimi narcisami Prvo nedeljo v juniju so elani Prostovoljnega gasilskega društva Dolnji Logatec organizirali pohod na Golico. Zgodaj zjutraj smo člani društva napolnili avtobus tudi s svojci, ki z razumevanjem sprejemajo odsotnost gasilcev z doma, kar je potrebno, da društvo lahko uspešno deluje. Najprej smo se malo ustrašili, ko nam je planinski vodnik Janez Rudolf, sicer tudi član društva, pokazal, kje je naš cilj, vendar smo polni dobre volje krenili na pol. Ob lepem sončnem dnevu je bilo na strmini nemalo sopihanja, spodbujanja drug drugega; pot je tekel v potokih. Toda zmagali smo od najmlajšega štiriletnega do najstarejšega sedemdesetletnega člana. Vsi po vrsti smo uživali ob čudovitem razgledu in ob pogledu na poljane narcis. V poznih popoldanskih urah smo se vrnili v gasilski doni. kjer smo zaključili prekrasen dan še ob praznovanju rojstnega dne dveh članic. Razrezati smo torto, raztegnili meh. zaplesali, zapeli in se polni poživljajočih moči vrnili na domove. Po navadi se gasilci srečujemo na mesečnih vajah, na izobraževanjih, ob vseh klicih na pomoč. Tokrat pa smo se srečali na planinskem pohodu, na katerem smo nabirali moči Na pomoč! med narcisami. za operativno delo in tkali družabne vezi, zaradi vztrajamo pri prostovoljnem delu v društvu. katerih tudi M C Po Cankarjevi poti Z ljubljanskega Rožnika do sv. Trojice na Vrhniki V soboto, 17. maja, je so organizirali že 5. pohoti po ( ankarjevi poli z ljubljanskega Rožnika do sv. Trojice na Vrhniki. Svet knjige je v sodelovanju z Zavodom Ivana Cankarja Vrhnika prvič pripravil 23 km dolg pohod po Cankarjevi poli leta 2004 ob obletnici rojstva Ivana Cankarja in 30-letnici Sveta knjige. Pešpot je tako izziv za vse, ki si želijo pohoda v čudoviti naravi in izbranem kulturnem okolju. Na Cankarjevo »transverzalo« se nas je podala manjša skupina logaških planincev. Na Cankarjevem vrhu na Rožniku v Ljubljani, kjer je bil začetek poti, smo se vpisali med pohodnike in plačali po 6 evrov pohodnine, za kar so nam na startu pripravili majice in dežne plašče, na cilju pa čaj in toplo malico. Pred odhodom smo si ogledali spominsko sobo Ivana Cankarja. Nato smo z Rožnika (394 m) krenili pod vodstvom Mira in Milana i/ PD Vrhnika. Pol nas je peljala mimo živalskega vrta, prek Vrhovcev in Podsmreke (319 m), povzpeli smo se na Brezoviški hrib (496 m), Debeli hrib (541 m). Strmec (446 m) in prispeli v Log pri Brezovici, kjer je bila druga kontrolna ločka. Tu smo popili čaj. Kmalu smo prečkali cesto Ljubljana Vrhnika, šli čez nadvoz hitre ceste in po poteh čez Barje ob njivah, prepredenih s kanali, in ob bogatih nasadih. V dežju smo prišli do cilja in tretje kontrolne ločke - do cerkve sv. Trojice na Vrhniki. Zavetja pred dežjem smo iskali pod napušči, kjer smo tudi pospravili loplo malico. Ob dveh popoldne je bil kulturni program z nagovorom vrhniškega župana. Kmalu se je vreme sprevedrilo in sonce je posijalo na kakih 170 pohodnikov. kolikor nas je prepešačilo Cankarjevo transverzalo. Marinka 1'elkovšek Logatčani obiskali prvi zasebni živalski vrt aK"delovi in Kokaljevi v živalskem vrtu na \ rzdencu. Sredi maja letos je Jože Rožmanec iz Vrzdenca pri Horjulu odprl prvi zasebni živalski vrt v Sloveniji. V lepo urejenem živalskem vrtu z obilo drevja, ki omogoča obiskovalcu v poletni vročini prijetno senco, je namestil preko trideset različnih živalskih vrst v okolju, ki zagotavlja varnost obiskovalcem in živalim. Tu lahko srečamo dva šestletna medveda, nosala medveda, rakuna, družino divjih prašičev, vietnamsko svinjo, škotsko govedo, bizone, damjake, lame. razne koze, kenguruja, krokarja in še nekatere druge živali. Družini Nagode in Kokalj spetimi otroki iz Logatca sta se četrto majsko nedeljo odpravili na Vrzdenee in si z velikim zadovoljstvom ogledali živali. Kamera jih je ujela med sprehodom po živalskem vrtu. Besedilo in Foto: France Krus Kulturni razgledi Stkano prijetno vzdušje Pevci MoPZ Hotedršica so si prelepi ambient, ki ga ponuja osrednji vaški trg pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika, izbrali za svoj letni koncert, ki seje zgodil 3. maja. Moški pevski zbor, ki deluje v okviru Pevskega društva Hotedršica, je za koncert pripravil osem pesmi. Pevci se trudijo, da bi vsako leto koncert izpeljali nekoliko drugače; lako povabijo vasakokrat k sodelovanju druge goste. Letos so gostili ŽePZ DU DI Logatec. Oba zbora vodi vedno energije poln zborovodja Matija Logar. Gostujoči zbor združuje članice Društva invalidov in Društva Upokojencev Logatec. Pevke pod taktirko Matije Logarja prepevajo od septembra 2007. Na koncertu so zapele pet ljudskih pesmi, ob katerih je človeku kar zaigralo srce. Medtem, ko so pevke in pevci svojim glasilkam privoščili nekaj oddiha, sta z nekaj svojimi pesmimi občinstvo navdušili domača pesnica Francka Čuk in pesnica iz. Idrije Ana Balantič - obe članici Literarnega društva Zeleni oblaki. - Program je povezovala voditeljica Darja Trpin. Moški pevski zbor Hotedršica Skozi večer se je iz glasbenih in pesniških nitk stkalo prijetno vzdušje, ki je sicer nadvse redkemu občinstvu običajen sobotni večer spremenilo v malo manj običajnega. Darja Merlak Logaškim mažoretam največja bera odličij Na 8. odprtem državnem prvenstvu MTZS v Radečah so si 26. in 27. aprila logaška dekleta priborila številna odličja V Radečah je od 25. do 27. aprila potekalo Odprto državno prvenstvo Mažorctnc in tvvirl ing zveze Slovenije. Logaška dekleta so tekmovala v vseh treh disciplinah in na različnih nivojih ter bile prav povsod zelo uspešne. Ze sama uvrstitev na državno prvenstvo ni bila lahka, saj se je večina deklet zaradi velikega števila prijavljenih morala najprej dokazati v predtekmovanju v Horjulu konce januarja, nato v pol finalu v Horjulu, in na koncu še v finalu. Priprave na tekmovanje v različnih skupinah in na različnih nivojih so potekale vse od jeseni. Poleg rednih priprav so se dekleta jeseni udeležila še mednarodnega tekmovanja v Zagrebu in Lignanu in tudi tu bile zelo uspešne. Uvrstitve Twirling kluba logaških mažoret Disciplina A, začetni nivo I, kadeti: I. Sonja Sekirnik Ccrgonja, 2. Ajda Bcrzin, 4. Nika Plut, 5. Ncja Plut in 7. Ncca Kcnda. \aše mažorete. Disciplina A, začetni nivo I, junior: 2. lina Gorkič. Disciplina A, začetni nivo 2, kadeti: 2. Ncja Gombar. Disciplina A, začetni nivo 2, junior: I. Eva Crošič- Šen, 4. Ines Verbič, 6. Tamara Antončič, 11. Simona Rupnik. Disciplina A, začetni nivo 3, junior: 2. Silvestra Arhar. Disciplina A, srednji nivo: 4. Mojca Garbajs. Disciplina A, napredni nivo: 3. Kristina llič, 5. Klara Križaj. Disciplina A, elite nivo: 3. Sara Pečkaj. Dance Tvvirl, začelni nivo I, kadeti: I. Sonja Sekirnik Ccrgonja, 2. Ajda Bcrzin in Neea Kcnda, 4. Ncja Plut, 5. A Tja Katic, 6. Nika Plut, 11. Edina Grošić-Šen, 12. Maja Katic. Dance Tvvirl, začetni nivo 1, junior: 2 Tina Gorkič. Dance Tvvirl, začetni nivo 2, kadet: I. Tanja Merlak, 3. Ncja Gombar. Dance Tvvirl, začetni nivo 2, junior: 2. Tamara Antončič, 3. Ines Verbič, 5. Eva Grošić-Šen, 9. Simona Rupnik. Free Style, senior: I. Sara Pečkaj, 2. Kristina llič. Dance Tvvirl, začetni nivo 3, junior, senior: 2. Silvestra Arhar. Dance Tvvirl, srednji nivo: I. Mojca Garbajs, 2. Klara Križaj. Pari, začetni nivo 2, junior: 2. Ines Verbič Tamara Antončič. Pari, napredni nivo 2: .3. Sara Pečkaj Kristina llič. Dve palici: I. Mojca Garbajs Disciplina A, skupina, začetni nivo 2: 2. Logatec Disciplina B, solo, kadeti: 2. Tanja Merlak. Disciplina B, solo: 5. liva Grošić-Šen. Disciplina B, pari, kadeti: 1. Ajda Bcrzin - Sonja Sekirnik Cergonja. Disciplina B, pari, junior, senior: 3. Simona Rupnik Kulturni razgledi - Tamara Petrovič. Disciplina B, skupine, kadeti: 1. Logatec. 2. Radeče. 3. Novo mesto. Disciplina C, par, senior: 5. Silvestra Arhar Sonja Slagličič. Disciplina C, skupine, kadeti: 2. Logatec BASIC STRU! priznanja Zlata priznanja: Neja Gombar, Alja Katic, Maja Katic. Neca Kenda, Nika Plut, Tanja Merlak, Veronika Ogrin, Neja Plut; Eva Križaj, Blažka Rudolf. Srebrna priznanja: Liza Gosak. Sara I arah Kurnik. Arlina Letonja, Lucija Polančec, Karmen Rehar, Katja Verbič. Bronasti priznanji: Isabela Delu* in Nina Kovač. Z doseženimi rezultati so se starejše tekmovalke uvrstile na International Cup in Svetovno prvenstvo VVBTF, ki bo na Irskem, mlajše pa so se uvrstile na Evropsko tekmovanje LMA, ki bo v Romuniji. In kaj vse so še počela dekleta letos? Naprej so se udeleži le mažoretnega seminarja v Trebnjem, nato sodniškega seminarja v Cerknici, sledilo je predtekmovanje in pol finale za državno prvenstvo, nato so odšle na Plesni izziv v Maribor, organizirale dve delavnici za izdelovanje cvetja, dalje v Zapolju in v OŠ Tabor organizirale seminar za dve palici, ki ga je vodil Johan Chamberlain iz ZDA (za vso Slovenijo) in seminar za nacionalne sodnice; izvedle so tudi prireditev ob 8. marcu ter opravile še 18 nastopov. Vera Tratnik Vse boljša kakovostna raven V veliki dvorani Narodnega doma Logatec je 9. maja potekala 40. območna revija malih pevskih skupin in odraslih pevskih zborov - Na reviji se je zbralo 10 različnih zborov in skupin, ki so prikazale tako rekoč vso različnost pevske dejavnosti na Logaškem - Poseben gost Mešani pevski zbor sv. Pavla z Vrhnike Spored zborov je načel Mešani pevski zbor Adoramus z zborovodjem Marjanom Grdadolnikom; zapel je Alda Kumarja Magdalenca ter Vinka Vodopivca Gledam jo ter Sergcja Rahmaninova Tebe pojem. Ženski pevski zbor Društva upokojencev Logatec je pod novim pevovodjem Matijem Logarjem zapel tri ljudske: v priredbi Emila Adamiča Rožmarin, v priredbi Danila Bučarja Dečva pa v hartlcu in Kako bom ljubila. Mešani pevski zbor Pevskega društva Logatec (skupaj z vrhniškimi pevci) je vnesel v svoj izbor Mira Kokola Po zelenem travniku in Gojmira Kreka Tam na vrtni gredi; ob klavirski spremljavi Jaka .lerina pa je zapel švicarsko ljudsko Guida Fasslcrja:Vo luzar uf vvaggis zue. Moški pevski zbor llotedršica, ki ga že leta vodi Matija Logar, je zapel Oskarja Deva Je vpihnila luč. Vinka Vodopivca Na poljani in Ferda Juvanca Spomin na zimski večer. Obrtniški mešam pevski zbor Notranjska, sestavljen iz pevcev in pevk iz različnih občin (večinoma ga sestavljajo obrtniki, ki se na vaje vozijo v Logatec), je zapel .loscpha Rheinbergerja Abendlicd iz Lukovega evangelija, Radovana Gobca Mravlja je v mlin pelala ter I lerberla Poseduja /otlelmarsch. Gostujoči pevci Mešanega pevskega zbora sv. Pavla z Vrhnike običajno prepevajo pri bogoslužju. Na logaški reviji so pod vodstvom Janje Dragan Gombač zapeli Marca Sofianopula: Vicni, o spirito del eielo, .lavicra Busla Ave Marija in Alda Kumarja Dajte, dajte. Zelo razgibano jc svoje pesmi odpel Ženski pevski zbor Tabor ob klavirski spremljavi Mihe Nagodela in z zborovodjem Zdravkom Novakom; zapeli so Rada Simonilija Ciklame in Josipa Ipavca Zimska. S pesmijo Tadeja Vulca Jaz bi rad cigajnar bil pa je zbor razgibal poslušalce, saj so pevke s to pesmijo ustvarile pravcati navdušujoč scenski direndaj. Pevska revija sicerni bila namenjena tekmovanju, vendar je Matija Gobec izbral za regijska Sozvočenja MePZ Adoramus, ŽePZ Tabor in MePZ PD Logatec. Za nastop na državni ravni pa jc strokovni ocenjevalec izbral Sekstet Adoramus. Vsem pevcem želimo še mnogo uspešnega prepevanja, zborom, ki so se uvrstili na regijsko in državno revijo, pa dostojnih predstavitev logaškega prepevanja. Pri tako številnih zborih, žal, poslušalstvo ni bilo tako številno, seveda, če ne štejemo pevcev samih, ki so se pridruževali na redko posejanim poslušalcem. Navsezadnje je bilo celo težko ločiti med pevci in nepevci v dvorani. Poslušalei-pevci so se lahko tako tudi medsebojno ocenjevali. Strokovni ocenjevalec, ki je izbiral med zbori za nastop na republiški predstavitvi, pa je bil predstavnik Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Milja Gobec. Program je povezovala Janja Nagode. Vsak zbor je zapel po tri pesmi, in po ne/strokovni oceni je bila kakovostna raven petja neprimerno boljša kot v preteklih letih. Med malimi skupinami je prvi nastopil oktet Pa kol'k'r toiv pod vodstvom Franceta Pupisa; zapelje slovensko ljudsko Jerneja Pimata Ko lani sem tod mimo šel, Antona llajdriha Pod oknom in Zdravico Viktorja Mihclčiča. Ženski sekstet Adoramus pod vodstvom Mihaele Gosliša je v nepopolni zasedbi zapel Ambroža ( opija Mojc vesevje čaje šlo, Janeza Močnika U kvvošlr b rada švva ter Ambroža Čopija .lesi ti bon kipila. Logaški oktet jc posegel v pravoslavno liturgijo s pesmijo Vasilija Mlailenova So SViatimi u pokoj, ki ji je dodal še Alojza Srebolnjaka Večerja ter Pavla Kernjaka Mladostne Sanje. Sredstva močno (»klestili Po novem pravilniku o delitvi sredstev je Pihalni orkester Logatec za sofinanciranje redne dejavnosti društva in izvedbo programov prejel 60 odstolkov manj sredstev kot v preteklem letu. Člani izvršnega odbora KD PO Logatec so zato na sestanku 3. junija sprejeli sklep o nujnem krčenju zastavljenih programskih ciljev za leto 2008. Med drugim bodo prisiljeni izpeljati Iradicionalni novoletni koncert v dvorani Narodnega doma in ne v športni dvorani, odpovedati •Sl' '»'do morali tudi gostovanju v San Remu, kije bil načrtovan /:| letošnji oktober. Seveda, vse to nikakor ne more biti v prid nadaljnjim Prizadevanjem orkestra. Pa si kdo kaj takega tudi želi?! Izvršni odbor KI) !'(> Logatec oc Albin Čuk Kulturni razgledi o SO VX a 3 o o' n o C oc Poklon lepega Ob 40-letnici revijskega druženja logaških zborov Vsakokrat, kadar i/vcm /a koncert ali nastop gornjelogaškega šolskega /bora, sem vnaprej prepričan, da bom presenečen zaradi inovativnosti, ki jo vsakič prinesejo med poslušalec pripravijalci dogodka in nastopajoči. Prav nič ni narobe, če včasih katera zamisel tudi ne uspe ali se ponesreči, to je le doka/, da sta odnos do petja od šolskih klopi do /relih dirigentskih gibov in želja po inovativnosti ustvarjalni. V ustvarjanju in poustvarjanju pa so vedno v/poni in padci, ki ustvarjalcem dajejo le vzgon /a nove dosežke. Kako bi sicer ra/ložili 40 let .. , , , , ■ Skupna pesem - zahvala občinstvu. revijskega zborovskega petja, ki sta mu Otroški in Mladinski pevski zbor OŠ Tabor so pokazale nekdanje članice teh šolskih Logatec posvet i la večer v dvorani KS Tabor? zborov, danes članice ženskega zbora. Vsvojosredo stapovabilačlaniccŽenskega Z besedo in s sebi značilnim gibom pa pevskega zbora KD Tabor, s katerimi je bil je zboru oddirigiral tudi idejni začetnik sklenjen krog privrženosti zborovskemu vodja revijalnega /borovstva v Logatcu petju, ki se je /ačel pred 40 leti in traja Marcel Štefančič. Spomin je bil prelep, krepko še dandanes. Na pobudo Marcela V pesmih, ki so sledile, smo si poslušalci Štefančiča, takrat učitelja slovenskega utrdili prepričanje, da je prvotna zamisel jezika na gornjclogaški šoli in zborovodje živa še danes, namreč, da je petje v /boru šolskih zborov, je takratni ravnatelj kulturna dopolnitev vsakdanjega življenja, Vinko Haložan podprl zamisel svojega ki premnoge »zapelje« za vse življenje, sodelavca in pripravili so prvo občinsko Skladb slovenskih avtorjev ne manjka revijo otroških in mladinskih zborov. Na v repertoarju obeh zborov, »sodobnost« tokratni prireditvi jc ravnateljica OŠ Tabor današnjega zvoka pa najdemo v uvrstitvah mag. Marinka Dodič namenila zahvalne skladb današnjih skladateljev: izbor je plakete vsem zborovodjem gornjelogaške veličasten od narodnih pesmi drugih šole v 40 letih. Osebno jc lahko odličja narodov do skladb s področja jazza, ročka, izročila nekdanjim zborovodjem Marcelu etno, avtorske glasbe in še in še. Priznanja Štefančiču, Primožu Sarku in Viktoriji gornjelogaških zborov so nebrojna, Kovač. Naj ob tej priložnosti omenim še tiste, ki niso utegnili priti na slovesnost, a jim jc bila pozornost izrečena z besedami: Sonja Haložan, Polona Golob in Domen Matičič. Posebej prisrčna zahvala jc kajpak veljala sedanjemu zborovodji gornjelogaških zborov Zdravku Novaku, ki že 28 let nadaljuje pevsko tradicijo zborovskega občutenja in pripadnosti okolju, v katerem snuje novosti. V Logatcu je našel svojo življenjsko družico in sopotnico v glasbenem snovanju Branko Novak, ki z izbrano besedo vedno poskrbi, da si dva nastopa kateregakoli zbora nista enaka ne po vsebini ne po obliki. Tudi njej je pripadla posebna zahvala in imel sem občutek, daje bil takrat v dvorani aplavz še posebej močan. Večer sam jc bil kajpak namenjen glasbi, petju, uživanju v poustvarjanju in v povezanosti s šolo, ko jo uradno sicer zapustiš, v srcu pa jo nosiš za vselej. To loto: P. Sark slovenski radio hrani posnetke logaških glasov od skoraj samega začetka zborovstva na šol i, in gostovanja, sodelovanja z drugimi glasbeniki in redni letni koncerti, kar vse presega obveznosti »šolskih pravil«, so značilnosti, ki ostajajo trdno last 40-letne rasti logaškega zborovskega petja. Skupna pesem vseh nastopajočih, med katerimi ne smemo pozabili sodelavcev pianistov Miha Nagodcta in Vinka Kralja, violistke Vanje Kojić in napovedovalke in pevke Anjc Sedej, je bila aplavz nam, v dvorani. Da, prav ste prebrali, aplavz NAM, kajti pevci so se nam vsem zahvalili za prisotnost. Zavedajo se, da je sicer lepo peti samemu sebi, možnost razdajanja svojih čustev pa je poklon lepega, dobrega, zanimivega. Na mnoga leta, pevci! KRAS Evropsko leto medkulturnega dialoga v. V maju mesecu oddaljene Oceanije, smo v Knjižnici Logatec organizirali potopisno predavanje s filmsko projekcijo DUH AVSTRALIJI:. Uroš Velikonja nam je prek zgodbe slovenskega ekonomskega emigranta Ivana Kende predstavil naravne in kulturne lepote Avstralije. junij - M£S£C zdruŽ£M£ £VRQP£! Ob zaključku predsedovanja Slovenije Evropski uniji, bomo v juniju v Knjižnici Logatec izpostavili evropsko literaturo in evropske pisce. Čeprav je Evropa vedno bolj združena, enovita, povezana, v njej šc vedno ostajajo kulturne in etnične razlike, ki se kažejo tudi v literaturi, filmu, glasbi ... Mira Metljak Kulturni razgledi Prilivajoč življenjski sok Razstavljal je Jože Matjašec Še ni minil mesec, ko smo se ponovno srečali s slikarjem Jožetom Matjašecem, ki je bil svoja slikarska videnja predstavil v Katalogu logaških likovnih avtorjev To pot. 15. maja, seje odločil /a samostojno razstavo v Stekleni galeriji v Logatcu. Razstava je bila na ogled do 23. maja. .lože Matjašec, po rodu Prekmurec, seje ustalil v Logatcu, /gradil je hišo in si ustvaril družino, se vklopil v logaško življenje in se posvetil slikarstvu, l/redno pronicljivo je njegovo slikarstvo zapisano v njegovi zloženki. Ob odprtju majske razstave je o slikarju in njegovem delu spregovorila umetnostna kritičarka Anamarija Slibilj Šnjn. Tako smo spoznali, daje .lože Matjašec predvsem slikar krajine, loje ludi skupna značilnost, ki povezuje likovnike tako imenovanega prekmurskega kroga. Sam svoje slikovne zapise imenuje .loMa Akvareli. Vsi nosijo njegovo prepoznavnost. Posveča se krajini, ki jo vidi in občuduje ter ga vodi v naravo. Upodablja tudi rože in cvetlične aranžmaje, včasih postavljene tudi v vazo. V njegovih akvarelih se prelivajo najrazličnejše barve, od kontrastnih do nežnih barvnih odtenkov, ki kažejo njegovo notranje videnje in občutje. Otvoritveni slovesnosti so seveda prisostvovali vsi člani njegove družine; tako je v kulturnem programu sodelovala kol eitrarka tudi njegova hči. Sklepno besedo ob razstavi, ki jo je podprla tudi logaška občina, je prispeval predsednik Društva likovnikov hrane Godina. Albin Cilk ... ali beseda dve o notranjskem bardu ludi smrt lahko združuje. Smrt pravzaprav ne. Ti loči. Od cerkniškega Moškega zbora Tabor, ki mu je bil zborovodja 38 let, je ločila Janeza Kranjca. Pod isto zborovodsko roko pa je povezala Tabor in »Notranjsko« na koncertu zadnjo majsko nedeljo v Zel Šah. /bora sodelujeta že dobrih 15 let. odkar sla prvič skupaj nastopila v Cerknici. Vsak zbor je zapel po devel pesmi. Gostitelji, Taborci, so prvi del posvetili spominu svojega nedavno preminulega zborovodja in zapeli tri pesmi, pod katere seje bil Jane/ Kranjec podpisal kot avtor ali prirejevalec že uglasbenih na-pevov. Zadnja skladba pa je izzvenela kot poslednja skladateljeva želja v Vodopivčevi uglasbilvi Gregorčičeve pesmi Mojo srčno kri škropile. Naj ne bo odveč nekaj besed o pokojnem skladatelju in zborovodju Janezi Kranjcu. Rojenje bil v Topolu lela 1932. Od fantovskih let naprej je bil pevec in organisl, zborovodja in skladatelj. Skoraj tisoč pesmi je uglasbil, prenekalerim od njih spisal ludi besedilo. Pelina med njimi je odobrenih za bogoslužno rabo. Z neizmerno radoživostjo in voljo je vodil tako cerkveni /bor kol posvetni moški /bor ali ženski /bor, kasneje (koje vodstvo prevzela njegova vnukinja) poimenovan Flora. Harmonika v njegovih rokah, iskriv pogled in dobra volja sla radoslila ljudi okrog njega. Pravi odsev te klene nravi je tudi zbor Tabor, v katerem se dobro počutijo lako zreli pevci kol mladi. Zatorej ne rečejo zastonj, tla je zbor Tabor najboljši ambasador dobre volje. In ve se, kdo mu je nenehno prilival življenjskega soka. Zbora sla ob koncu družno zapela Verdijevo Na bregovih EvTrata. Poslušalci soju nagradili z lepim aplavzom. J. G. Športni kalejdoskop Katja in Nina ponovno državni prvakinji 3. memorialni turnir Gregorja Ecgišc NTK Prcserjc jc 26. aprila priredil doma že 3. turnir za kadelinje in kadete, posvečen spominu na mladega namiznoleniškega igralca Gregorja LegiŠO. LetOS so se turnirja udeležili Katja Gutnik in Tjaša Mihevc pri dekletih ter Miha Žigon, Nejc Golnik. Anže VrahI, Toni Kožul, Deni Kožni in Tom Šfiligoj pri fantih. Dekleti in fantje so v močni konkurenci začeli zelo dobro 1,1 se vsi prebili v finalni del tekmovanja. Na koncu pa je bila med našimi predstavniki najboljša Katja z odličnim 2. mestom. 7. odprti turnir Alpe Adria V letošnji sezoni so se v Nagvkanizsi na Madžarskem zhrali mladi igralci n;f predzadnjem turnirju Alpe Adria. Iz, našega *luba so nastopili Sanja Smiljanič, Nina Zupančič, Tjaša Mihevc, Nejc Gutnik. Toni Kožul, Deni Kožul, Blaž Hodnik. Jan Eržen, Tim in Tom Šfiligoj Tudi tokrat smo dosegli nekaj lepih uspehov: 1. mesto Tom Šfiligoj, U-12; 2. mesto Deni Kožul, U-12, Nina Zupančič. U-15 in Sanja Smiljanič. U-19; l. meslo: Tjaša Mihevc, U-12, Toni Kožul. U-15. Naša dekleta v finalu pokala RS za članice! Naša dekleta so se X. maja v Šenčurju po zmagi s 5 : 3 proti domači ekipi NTK Šenčur uvrstila v finale pokala RS za članice. Tokral so se izkazale vse tri igralke, še posebej gre pohvalili Nino Zupančič, ki jc osvojila vse tri igre proti Urški Petrič, Tini Pangrič in Tini Žerovnik. Ana Verdinek jc osvojila dve zmagi. Sanja Smiljanič pa eno. Tri 3. mesta za NTK Logatec v Prckmurju! V Murski Soboti jc K), in II. maja v športni dvorani OŠ lil potekalo 17. državno prvenstvo za mladince in mladinke v posamezni konkurenci, dvojicah in mešanih dvojicah. Za naš klub je bilo tekmovanje zelo uspešno, saj seje vrnil domov kar s tremi pokali. Ana Verdinek je osvojila 3. mesto v posamični konkurenci in v konkurenci mešanih dvojic v paru z Ožbcicm Poročnikom iz. NTK Kema. Prav tako v mešanih dvojicah jc 3. mesto v paru z Jurijem Zdovccm iz PPK Rakek osvojila naša najmlajša nastopajoča Nina Zupančič. oc O fN 0> o G doživljale aplavze navdušenih gledalcev. Nazadnje se je predstavila plesna skupina Taurus, ki de-ll|je na šoli že sedmo leto. Pod vodstvom dinamične mentorice Tanje Muževič so učenke zaplesale v treh starostnih skupinah, (isto la koncu so izrazili hvaležnost vsem mentoricam; vsi nastopajoči Pa so skupaj zaplesali Makareno. Anita Gurafolj V zborniku haikujev Kaj je haiku'.' - I laiku k tri vrstična japonska pesniška oblika, ki obsega sedemnajst zlogov. Prvi in tretji verz imata po pel zlogov, drugi sedem. Haiku govori pretežno o naravi in človeku v njej. Z malo besedami poskuša povedati veliko. V četrtek, 29. maja, je bila v Tolminu na OŠ Franceta Bevka podelitev priznanj osnov nošolcem-avtorjem haikujc\ in njihovim mentorjem. Na prireditvi smo se zbrali osnovnošolci s spremljevalci iz 68 šol. med njimi tudi iz štirih tujih držav: iz Makedonije, Srbije. Hrvaške in Italije. To je bila že peta tovrstna prireditev zapored; vsaka je imela svojo temo: Veter, Voda teče. Zemlja, zemlja. Govoriti z ognjem in letos I juhez.cn. Ljubezen je vse. kar si lahko želiš! Brc: nje res ne gre. Sindv Smodiš, 8, a Ljubezni je poln ta .vre/, zmešan ko/ klovn. Ljubezen povsod. Jtmaiiin Meze, 8.a Ko pogledam te, mi srce zažari. Ti že veš, kdo si. I Id Gregorin, 7.c Po uvodnem pozdravu so učenci iz nekaterih šol predstavili vse dosedanje tematike haikujev tudi s plesi. Prireditve sc je prvič udeležila tudi šola K talcev, ki sva jo predstavljala učenca 8.a Sindy Smodiš in .lonalan Meze in mentorici. Naslovnica zborniku haikujev. O rs I iito: .1. Meze Na prireditvi smo prejeli tudi letošnji zbornik haikujev. kjer so objavljeni ludi haikuji Sindv Smodiš, .lonalana Mezda in Vida (iregorina iz 7.razreda in dve ilustraciji Davida Milica in Jureta Rupnika iz 9.razreda. Našega uspeha sta bili veseli ludi naši menlorici-spremljevalki Zvonka Peček in Urša Župec. Po končani prireditvi so nas gostitelji tudi pogostili. .lonalan Meze >tzi 03 bij O t-J Iz sveta mladih ■&!!&—^^^^^^^^ Peli so iz radoživih src Cerkev Rožnovcnskc Matere božje je 11. maja odmevala od radoživega prepevanja otroških in mladinskih zborov, ki so se zbrali na dekanijski reviji. Šest jih je nastopilo - iz župnij Horjul, Vrhnika. Gornji in Dolnji Logatec ter iz Šcntjošta. Pri skupnih pesmih so se jim pridružili še pevei iz Bevk. Vsak zbor je pokazal kaj posebnega: otroški zbor iz Horjula (vodja Majdi Zdcšar) otroško neposrednost, otroški zbor sv. Pavla z Vrhnike (vodji Milena Gvardjančič in Tanja Marolt) lepo zdržano petje. Močno je zvenel mladinski zbor Plamen iz Horjula pod vodstvom Veronike Grdadolnik, gornjelogaški otroški zbor je bil za vzor (vodja Karmen Kune), kako naj pevci uporabljajo note, lep vtis je naredil dolnjclogaški otroški zbor pod vodstvom Estere Grdadolnik s sinkopirano, zahtevnejšo skladbo; najštevilčnejši otroški in mladinski zbor iz Šcntjošta z Anito Kavčič Klančar pa je nastopil z veliko dinamike. Za sklep so po nagovoru Janeza Smrekarja, ki je bil organizator revije, združeni zbori zapeli 4 pesmi pod zanesljivim vodstvom Mihaele Gostiša ter ob spremljavi orgel in trobilcev. Tudi za to revijo bi lahko rekli, da kaže podobo šolskih zborov: komajda kje najdemo kakega fanta. Na reviji je bil svetla izjema vrhniški zbor s tretjino fantov. Sicer so bili zbori urejeni, na revijo pripravljeni in naučeni. Zbori so peli s spremljavo, in večina zborovodij je tO tudi zares bila. Nemogoče je za inštrumentom sedeti tam nekje ob strani, igrati in obenem dobro voditi zbor. Zdi pa se, da bi na reviji lahko nastopilo več zborov, saj iz nekaterih župnij ni bilo nobenega. Se bodo opogumili prihodnje leto? ./. Gostiša Ne nazadnje 1Q to n 3 <; K" to o O oc Odmevi iz Doma starejših Ljubi maj, krasni maj... Tudi letos nas je prebudila budnica za I. maj. Zjutraj, ko si komaj odprl oči, je bilo prav lepo slišati budnico logaškega Pihalnega orkestra, ki so ga spremljale mažoretke. Najprej so zaigrali na parkirišču pred Domom, nato pa šc pred glavnim vhodom. Hvaležno smo jih opazovali z oken in balkonov. Najbolj prisrčne so bile mažoretke v svetlo in temno modrih oblekcah. V maju so nas obiskali tudi otroci iz Miklavževega vrtca. Tokratni obisk so namenili oskrbovancem v prvem nadstropju. Zapeli so, se z nami pogovarjali. Bili so zelo luštni in živahni, prav prijetno je bilo poslušati njihovo čebljanje. Spet ho vse cvetelo. Tudi letos smo v Domu sadili in presajali balkonske rože. Lepega sončnega dne je naš hišnik Nace pripravljal korita in zemljo. Ob pridnih pomočnicah iz delovne terapije in ob stanovalcih, ki so se pridružili presajanju, so bile rože hitro presajene. Nekateri so pridno delali, drugi pa z veseljem opazovali ter se greli na soncu in vdihavali pomladni zrak. Hišnik Nace je vse rože raznosil po balkonih in oknih v okras naši hiši. V Domu jc nastopil tudi Ženski upokojenski pevski zbor iz Borovnice in glasbena skupina Coklar, imenovana tako zato, ker so vsi na vaje hodili v coklah. V zboru poje šestnajst pevk pod vodstvom dirigenta Rudija Ccrka. Ena izmed pevk je nastop popestrila tudi z recitacijo. Zapeli so nam nekaj zelo lepih pesmi, med njimi tudi Ko pridem k tebi ponoč. Lastovki v slovo. Deklica, samo zate živim in še druge. S seboj so prinesli tudi različna glasbila, in sicer koso, podkev... Igranje in petje je bilo tako veselo, da smo na trenutke kar odplavali stran. Za konec so nam zapeli še venček narodnih, za čisti konec pa Kol'kor kapljic tol'ko let. Pevke so nam tako popestrile popoldne in obljubile, da se šc srečamo. Tudi letos smo imeli piknik s svojci. Vreme nam ni bilo naklonjeno, uro pred pričetkom jc pričelo kar lepo deževati. Vse je bilo pripravljeno že zunaj, zaradi vremena so morali potem hitro vse preurediti. Vsa pohvala velja našemu osebju, ki je imelo veliko dela. Mize so razpostavili po vseh prostorih od jedilnice do recepcije. Bilo nas je kar lepo število: stanovalcev in svojcev. Direktorica Helena Prime nas je na začetku pozdravila ter se zahvalila našim prostovoljcem: Maruši Kamnik, Angelci Tron te lj. Lučki Šičarov, Renati Kogovšek, Danici Zgonec, Tanji Brancelj in Marjanu Kržiču. Program je povezovala Anita Zigmund. Najprej je naš pevski zbor zapel pesem, za tem je sledila folklorna skupina Pušeljc pod vodstvom profesorice Emilije Razpotnik. Srcčclov je ponujal pršut za glavni dobitek. Bilo je zelo pestro. Pohvaliti velja našo kuhinjo, kije pripravila veliko zelo okusne hrane, mize so se kar šibile pod vsemi dobrotami. Tudi pijače ni manjkalo. Z vsem smo bili zadovoljni stanovalci in svojci, četudi nam jo je vreme zagodlo. Za nameček smo v prebiranje dobili tudi domski časopis Pisarijo in rimarije, ki ga radi beremo stanovalci ter svojci. Ivanka 1'ečenik Zahvala Prehitro nas je zapustila naša draga mama in stara mama Ivanka (Jantar. Ivanka Gantar z Medvedjega Brda Zahvaljujemo se dr. Likarjevi, pogrebnemu zavodu Menart, g. župniku Bogdanu Bercetu za lepo opravljen pogrebni obred, pri katerem gre zahvala tudi pevskemu zboru, g. Karlu Žejnu za poslovilne besede ob grobu in trobentarju za zaigrano Tišino. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pokropili in jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči vsi njeni Zahvala Za vedno si zaspalo, za vedno boš ostala z menoj. Frančiška Šebenik 29.12.1914 11.5.2008 Za pomoč v njenem življenju, bolezni in smrti se zahvaljujem Mariji, sorodnikom, prijateljem in znancem, vaščanom, gospodu župniku, zdravstvenim ustanovam, pogrebni službi Menart in vsem, ki ste jo imeli radi sin Boris Ne nazadnje Zahvala Spoštovati in imeti rod ljudi -njegova večno želja... 4J Šukrija Hasan Ob izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka Šukrija Hasanija se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje in sveče ter ga pospremili na njegovi zadnji poli. Žalujoči vsi njegovi Zahvala Luč je izginila v temi in z njo je ugasnilo življenje, ki smo ga spoštovali, ljubili. Ob boleči izgubi našega dragega moža, atija in ata Zdravka Verbiča Valcntin-Zdravko Verbič 1933 2008 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za maše. Zahvalo izrekamo ludi Tonetu in Angeli Menart, šolskemu oktetu, ravnateljici Metki Rupnik za izrečene besede v slovo našemu alu, Irobcnlarju za zaigrano Tišino ter kaplanu Andreju za opravljen obred. Posebna zahvala pa velja družinam Nagode, Ivič in Kreč za pomoč in oporo. Vsem še enkrat hvala. ___Vsi njegovi Ne nazadnje Zahvala Sne je omagalo, dih je zastal, a spomin nate bo verno ostal. Spočij zdaj Inuine si roke, za vse še enkrat - hvalo li. Nepričakovano nas je zapustil naš drag Vinko Korcnč po domače Tumlctov Vinko (2. 12. 1954 - 30. 4. 2008) Ob slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste nam izrekli sožaljc, darovali cvetje in sveče ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Gorenji Logatec - enoti Žibrše, sosednjim gasilskim društvom in gospodu Franciji! Demšarju za čuteč govor na preranem grobu. Hvala gospodu župniku Dragu Šenčurju za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Menart. Vsi njegovi Spregledana dolžnost do izrazov sožalja in zahvale Izreči zahvalo ali sožalje je nekaj tako tankočutno človeškega Pa vendar! V času prvomajskih praznikov smo se za vedno poslovili od priljubljenega Tumletovega Vinka. Imel je lep cerkven pogreb; pokopal gaje gornjelogaški župnik, sicer Vinkov sosed iz Žibrš. Pogreba seje poleg svojcev udeležilo veliko Vinkovih prijateljev in znancev. Poslednjo čast mu je izkazalo tudi veliko število gasilcev iz vseh logaških društev. Njihov predstojnik seje ob odprtem grobu Vinku zahvalil za njegov veliki prispevek k razvoju logaške Gasilske zveze. Žal, pa je bil ob tej priložnosti pogrešan uradni predstavnik veteranov vojne za Slovenijo. Pa je vendarle ves čas slovenske osamosvojitvene vojne bila v Tumletovi hiši vrh Ži-brš nastanjena enota za opazovanje in obveščanje. Enota je postavila radijsko anteno na streho njegove hiše, radijsko postajo pa v Vinkovo dnevno sobo. V hiši sta delovala poveljnik enote in radiovezist. Vsi ostali pripadniki enote, ki so bili opremljeni tudi z "vvalkie talkie" aparati so delovali na dominantnih položajih okrog Tumletovc domačije. Tumletovi so pripadnikom enote vsak dan postregli s kavo in mlekom, tudi s pecivom, žganci in drugimi domačimi dobrotami. Do danes sc Tumlelovim še nihče ni uradno zahvalil s strani organizacije veteranov za njihov nesebični in domovinsko predani prispevek v času osamosvojitvene vojne. Za zahvalo Vinku je, žal, že prepozno. Za izraze sožalja in zahvale pokojnikovi družini pa je še vedno čas. Prepričan sem, da je veteranska organizacija sposobna to storiti in popraviti zamujeno. Stanislav Kokalj O oc |£i Nova odkritja Že nekaj časa Knjižnica Logatec prejema razna obvestila logaškega Občinskega sveta ter zapisnike sej. Vse to je bralcem javno dostopno. Tako sem nedavno pregledal dnevni red 15. redne seje Občinskega sveta ter posebej prebral 12. točko, ki vsebuje predlog o podelitvi občinskih priznanj za leto 2008. Zelo zanimiva je utemeljitev predloga za priznanje »Spominska plaketa z znakom« za Župnijsko Karitas Rovtc. Poleg številnih človekoljubnih aktivnosti, kijih izvaja Karitas Rovtc, navaja predlog tudi - citiram: »...odkrivanje novih oblik revščine...«. Hopla! Kaj pa je to? Če jc Karitas iz Rovt res odkrila nekaj popolnoma novega, si vsekakor zasluži nagrado mnogo večjega ranga, kot je občinsko priznanje. Pojasnilo predlagatelja Komisiji za priznanja in same Komisije za priznanja 0 tem, kaj so te nove oblike revščine, bi poleg mene zanimalo tudi marsikatero stroko, na primer, sociološko znanost. Kakorkoli že, to, da je Komisija za priznanja predlagala Občinskemu svetu, da nagradi človekoljubno dejavnost, je velik napredek. Za humanitarnimi organizacijami sc namreč skriva brezplačno prostovoljno delo številnih anonimnežev, ki svoj prosti čas posvečajo za pomoč drugim. V preteklosti je že bilo predlagano društvo (laično), katere člani(ce) tudi že leta in leta namenjajo svoj prosti čas človekoljubnim namenom, pa je predlog naletel na gluha ušesa. Vsekakor želim, da bi predlagani človekoljubni organizaciji (tudi Župnijski Karitas Dolnji Logatec) letošnjo nagrado prejeli zaradi prostovoljnega humanitarnega dela, ne pa zaradi nekih ideoloških predznakov, kot je menda veljalo v nedemokratičnih časih. (ivido Komar Osnovna šola 8 talcev Logatec se zahvaljuje gospodu Matjažu Šajnu direktorju podjetja iz Ljubljane, ki je dal pobudo, da nam je podjetje podarilo računalniško opremo iz njihove računalniške učilnice. Kljub temu, da so računalniki rabljeni, nam bodo prišli še kako prav pri dopolnitvi računalniške učilnice in opremljanju učilnic na naši šoli. Ne nazadnje •Si ANKETA za starše predšolskih otrok, ki ne obiskujejo vrtca Spoštovani starši, zavedamo se, daje naša občina ena izmed številnih občin, ki se soočajo s pomanjkanjem prostora v vrtcih, saj tudi pri nas naraščata število rojstev in število priseljenih parov in mladih družin, kar je seveda razveseljivo in pohvalno. Ker želimo omogočiti obisk vrtca in druženje z vrstniki tudi tistim Otrokom, ki niso vpisani v vrtec, sodijo pa v 2. starostno skupino (od 3 do 6 let). Vas, spoštovani starši, prosimo za sodelovanje. Občinsko upravo namreč zanima interes občanov, staršev za organizacijo »Ciciba-novih uric«. Anketa - CICIBANOVE URICE Starost otroka:_ Koliko dni v tednu? A) 1 x na teden B) 2 x na teden C) 3 x na teden Kateri dan v tednu? A) ponedeljek B) torek C) sreda Č) četrtek D) petek Ob kateri uri začetek? _ Ob kateri uri konec? Koliko časa naj bi potekale Cicibanove urice? A) 1 uro B) 2 uri C) 3 ure Kateri vrtec vam ustreza? A) Centralni vrtec B) Enota Tabor C) Enota Rovte D) Enota Hotedršica V kolikšni meri bi bili pripravljeni prispevati za »Cicibanove urice«? V mesecu dni: A) 10 EUR B) 20 EUR C) 30 EUR Č) 40 EUR več/manj, koliko?_ Vaši predlogi, mnenja, pripombe: Spoštovani starši. Prosimo Vas, da izpolnjeno anketo oddate v vložišču sprejemne pisarne Občine Logatec na Tržaški cesti 15, 1370 Logatec ali pošljete na naslov: Občina Logatec, Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, s pripisom: »ANKLTA CICIBANOVE URICE« Vašo izpolnjeno anketo pričakujemo do 5. julija 2008. Najlepše se Vam zahvaljujemo za sodelovanje z izpolnitvijo ankete. Občinski urad Občine Logatec Napovednik prireditev Nedelja, 15. junij, ob 15. uri, trg pred cerkvijo sv. Nikolaja EARNI DAN - Geslo: Družina danes in jutri. Dopoldne, po maši, ki se prične ob K) uri sledi blagoslov temeljnega kamna novogradnje župnijskega doma na Griču. Popolne pa se nam pridružite na Farnem dnevu. Org. in info: Župnija Dolnji Logatec, 7541 757 Sobota, 21. junij, ob 20.30, ob Tolazzijevem vodnjaku na Cevici 24. VEČER PRI VODNJAKU - Tradicionalno pevsko srečanje z obujanjem šeg in navad na predvečer kresne nedelje; v primeru slabega vremena bo prireditev v veliki dvorani Narodnega doma. Org. in info: Pevsko društvo Logatec, Tone Jerina, 031 76° 448 Sobota, 21. junij, ob 21. uri, trg pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika I lotedršica MOJ OČE - SOCIALISTIČNI KULAK - I Minski večer na prostem, ogled starega slovenskega filma na velikem platnu Org. in info: Kil) Hotedršica, Jožica Nagode, Albin Trcvcn 041 294 406 Nedelja, 22. junij, ob 10. uri, Irg pred cerkvijo sv. Janeza Krstnika 1 lotedršica 15. KRESNA NEDELJA Vas se na ogled postavi Ob 10. uri - slovesna sveta maša. Ob II. uri otvoritev novih prostorov Krajevne skupnosti tel počastitev 100. obletnice knjižnice. Ob 15. uri osrednji kulturni program, na katerem se predstavi vas s svojimi zaselki in z vsemi delujočimi društvi. Program se bo nadaljeval pred kočo I ovske družine I lotedršica s predstavitvijo posameznih stojnic; zabaval vas bo ansambel Javor. Org. in info: Kil) Hotedršica, Jožica Nagode. Albin Trcvcn 041 294 406 Torek, 24. junij, ob 20. uri, igrišče na Medvedjem Brdu POD VEIIARŠKO LIPO Pelje ljudskih pesmi m prikaz starih šeg in navad, ki izvirajo iz teh krajev. Org. in info: KŠD Trate, Robert Trpin, 03 I 547 985 Petek, 27. junij, ob 17. uri. Krajevna knjižnica Hotedršica RADOVEDNI MEDVEDEK - Otroška predstava v izvedbi I Jarinke Kobal. Org. in info.: Bibijana Mihevc, Knjižnica Logatec, 01 7541 722 I PRI h rRA h 1111.Al i ko PRH )/•.' / h > SPRE A (EMBE. NOVOSTI BODO SPROTI OBJAVLJENE NA SPLETNIH sirani-11 OBČINE LOGATEC' www.obcina-logalec.com PROSIMO ZA razumevanji:. Podatke zbrala: Občina I ogatec. Tržaška cesta 15, 1370 Logatec, renala. gutnik@logatec.si / tel.: 01 7590 633. V Knjižnici je zmeraj kaj Ne nazadnje — — Slovensko leposlovje !DEMŠAR, A.: Retrospektiva (kriminalni r.)*: !HUDOLIN, J.: Pastorek : (življenje na hudičevi zemlji 1987-1990)*; IJANČAR, D.: Drevo brez imena*; JANČAR, D.: Joyceov učenec : deset izbranih novel (kratka proza); JANEŽIC, T.: Neptunovo vstajenje; JELINČIČ, D.: Kam gre veter, ko ne piha; KOLAR, M.: Čas hladnih zvezd; KOVAČIČ, V.: Neizpeta andska koloratura; NOVAK, B.: Ljubezenske zgodbe (kratka proza); POLAJNAR, G.: Atlantis (kratka proza); REPE, B.: Življenje s es-em-be; 1STEPANČIČ, L.: Prasec pa tak! ŠTERN, A.: Nc predaleč do epicentra ; izbranih 125 kolumen : 1999-2006 (spomini, dnevniki, pisma). Poezija Kovačič, L; Prevodi sveta. Tuje leposlovje !ASWANI, A: Jakubianova hiša*; (BENIOFF, D.: 25. ura*; COX, M.: Pomen noč; IDANTICAT, E.: Krik? Krak! (kratka proza)*: DIRIE, W.: Pismo moji materi; DUNANT, S.: V družbi kurtizane (zgodovinski r.); JGHOSH, A.: Eačna plima*; JGRISHAM, J.: Nedolžen sem! (kriminalni r.)*; IGGULDLN, C. : Imperator. Bogovi vojne (4. del) (zgodovinski r.); LARSSON, S.: Milenium. Moški, ki sovražijo ženske (kriminalni r.) !LE CARRE, J.: Misijonska pesem (kriminalni r.)*: LLOYL>, .1. E.: Klub Fantazija ; erotični roman; '.MCCAR THY, C.: Cesta*; MUSSO, G.: Boš čakal name?; !SABA, L.: Ernesto*; STEEL, D. : Dvorec; VVELSH, L: Posteljne skrivnosti kuharskih mojstrov; IZBIRKA ROMANOV EUROMAN*. O Cro tu cz.< Strokovna literatura ANDERSON, G.: 22 zakonov zdravja in vitalnosti (alternativna medicina): AŽMAN, T: Učenje učenja kako učiti in se naučiti spretnosti vseživljenjskega učenja : priročnik za učence, dijake, učitelje, razrednike in svetovalne delavce 5 (pedagogika); BOHINC, R.: Gospodarsko pogodbeno pravo (pravo): CERTEAU, M. dc: Iznajdba vsakdanjosti (filozofija) CVETOČE rastline od A do Ž (vrtnarstvo); FRITZ, A. A.: Šparglji : divji in gojeni (kuharske knjige); HAAS, H.: Obrezovanje sadnih drevnin : rez za rezjo do bogate letine (kmetijstvo) HEER, E.: Cvetoči vrt: bujen in vse leto privlačen (vrtnarstvo); !KAEČ'IČ, Š.: Nisem jaz harbika : oblačilne prakse , islam in identitetni procesi med Bošnjaki v Sloveniji (sociologija)*: KATAEINIČ, D.: Iz sveta pravljic v svet narave (pedagogika); KETTENRING, M. M.: Lepota in dobro počutje z eteričnimi olji (alternativna medicina) !KN.IIGA o filmu (film)*; !KOROŠEC, D.: Spolnost in kazensko pravo : od prazgodovine do t.i. modernega spolnega kazenskega prava (pravo)*; KULTURA in politika : [zborniki (sociologija); MAČKE (domače živali); MIT)javnim in zasebnim : ženske na trgu dela (gospodarstvo); MEREJAK, M.: Zdravje je naša odločitev (zdrava prehrana); MIIIURKO, P. K.: Labirinti ljubezni v slovenski književnosti od romantike do II. svetovne vojne (literarna teorija); MUIR, N.: Microsoft Office PovverPoint 2007 : hitro in jasno (računalništvo); MUL1AR. D.: Lilncs hrana : za športnike : za kondicijo in vzdržljivost : odlični recepti za šc boljšo formo (zdrava prehrana); !NOSE, A.: Domobranci zdravo - Bog daj : protikomunistične enote na Slovenskem 1942-1945 (NOB)*; PAHOR, B.: Trst in slovenski čas (politika); PETKOVŠEK, L: Sanskrt in slovenščina ; poljudni pojasnilno-primcrjalni zgodovinski besednjak (jezikoslovje); PINTARIC, T: Šola rolanja : varno in zabavno (šport); POTOČNIK, A.; Denar na Slovenskem 2008; PSIHOLOŠKI vidiki preventivnih dejavnosti v prometu (promet); PUČNIK, J.: Kultura, družba in tehnologija (sociologija); PULKKINEN, A.: Igrajmo sc z. dojenčkom ; | 100 igric za gibalni, umski in čustveni razvoj malčka] (nosečnost in nega dojenčka);!RAMOVŠ, .1.: Pitje mladih : raziskava o pitju alkohola med mladimi v luči antropoloških spoznanj o omamah in zasvojenostih (drone)*: RAZTRESEN, M.: Romarske poti na hribe : od sv. Avguština do sv. Valentina : [vodnik 1 knjižica z zemljevidi] (turistični vodniki): REICHENBERG, M.: Sir Charles Chaplin ; poklon geniju filmske tišine (filmi: IROLLKE, E.: Orhideje : preprosto in eksotično (vrtnarstvo)*: ROŠKI R. J. Š.: Sodobna teoretska kitajščina na področju humanistike in družboslovja : semantične strukture ... (azijsko jezikoslovje); S HRANO proti visokemu krvnemu tlaku : pazite na krvni (lak in dobro jejte (zdrava prehrana); SAINSBURY-S., A: Zakaj shujsevalne diete redijo? : znanstveno dokazan način, kako zdravo hujšati brez. lakote in obdržali težo (zdrava prehrana); SA.IL, E: Belogradizem (slovenska zgodovina); SAM, A.: Kam greš, Evropa (etika): SATOR, G.; Fcng šuj na vrtu : harmoničen vrt za dobro počutje in zdravje ter večji uspeh v življenju : z. osnovnim tečajem, prosojnico ... (vrtnarstvo); SEDGVVTCK, E. K.: Dotik občutka : afekt, pedagogika, perfomativnost (psihologija); ŠKOBLRNL. P.: Telesna inteligenca (alternativna medicina); ŠTEFANČIČ, M.: Zadnji film : vzpon in propad novega Hollywooda (2 zv.) (film); TIRADRIl 11, F.: Faraonska renesansa : arhaizem in pomen zgodovine v starem Egiptu : razstava v Cankarjevem domu v Ljubljani, 4. marec 20. julij 2008 (zgodovina): VREČKO, M.: Gorenjska : gorskokolesarski vodnik (turistični vodniki); !WHAR I ON, J.: Za zdrav hrbet: znebite se bolečin v hrbtu s preprostim revolucionarnim programom (medicina)*. Prijetno branje! Še posebej priporočamo knjige z. oznako * .' Maja Gregotič Ne nazadnje Kmalu tudi pečene ribe Delavci krovslva in lesarstva Krtek i/. Dol nad Idrijo so konec maja pričeli pri novem blagovnem centru Mercalor na Tržaški cesli poslavljali paviljon, v katerem bo ribarnica Rival junior, ki že kakšno dobro lelo v industrijsko trgovskem centru v Zapolju prodaja sveže ribe in morske sadeže, ponudila mimoidočim pečene ribe in ocvrte morske sadeže. --------1 I u se bodo pekle in cvrle ribe. Td bo nadvse dobrodošla pridobitev /a vse, ki jim teknejo pečene morske jedi; teh do sedaj v Logatcu ni bilo mogoče kupili. Besedilo in joto: France Brus Ponos Logaške jame Tudi letos so logaški jamarji zadnjo majsko nedeljo i/vedli tradicionalni spust /a javnost vglobinc logaškega podzemlja, Letos so fantje že devetintridesetič prizadevno vrteli ročni vilel in varno spuščali obiskovalce v temačen hlad Logaške jame. Skoraj vsi po/namo obsežnost podzemlja Postojnske jame. težko pa si predstavljamo, da se le nekaj deset metrov pod nami. ludi pod I ogatccni, razprostirajo obsežni. Še ne povsem ra/iskani jamski sistemi z vsemi lepotami kraškega sveta. Preko šest tisoč obiskovalcev si je ob prizadevanju logaških jamarjev doslej ogledalo naše bližje podzemlje. Jamarji so veseli vsakogar, predvsem pa listih, ki si jamo ogledajo prvič, s;iJ želijo svoje podzemno kraljestvo predstavili čim širšemu krogu Žal, pa uspejo ob upoštevanju vseh varnostnih omejitev Predstaviti jamo v enem dnevu le dobri stotini radovednežev. Med obiskovalci prevladujejo moški in zvedavi o'roci, nemalo pa je tudi predstavnic nežnega spola, ki jim logaški Jamarji s hudomušnim nasmehom radi pokažejo kapnik posebne oblike in strumne drže, ki bi mu lahko rekli kar: ponos Logaške jame. Besedilo in foto: Branko Kapnik Logaški Jamarji ga enkrat v letu radi Pokažejo. Kopalnice so se razživele Voda že, keramika tudi; kaj pa strop v kopalnici? Ja, kopalnice so pač zato na svetu, da se v njih kopamo. Poglavitno, da je v njih voda - hladna in topla, pa še nekaj milnega, in stvari gredo svojo pot, bi se reklo. Ampak pomembno je tudi, da so v kopalnicah ploščice: po tleh, po stenah, magari vse do stropa. Strop pa običajno bel ali pa obdelan s kako lescno-plastično oblogo. Saj, strop! Kdo se pa po njem sploh ozira?! O kajpak, tudi po stropu si kdo sprehaja oči. Še posebej, če se kopa leže v kopalni kadi. Tedaj tal sploh ne vidi. stene pa komaj. Strop se pa ponuja na ogled tudi v vsej svoji enoličnosti. Da bi pa ne bilo ravno tako, so se v Domu starejših odločili za zanimive domisleke. Vodstvo Doma se je v začetku Icla dogovorilo z vodstvom šole Tabor, da bi s kako likovno rešitvijo ubili belo enoličnost kopalniških stropov. PJIJBJIBJBJBJHMBJBMH^I In strop ponuja življenje. Sredi med 'slikarkumi' Marija Cehajič. mentorku - ueiteljcia likovnega pouka. Direktorica Helena Primic. delovna lerapcvtka Petra Šemrov-Scljak in Marija Cehajič. učiteljica likovnega pouka s šole Tabor, so se odločile za projekt Poslikava kopalnic. In Cchajičcva je s skupino dvanajsterih osmošolk iz izbirnega predmeta likovno snovanje med temi so: Saša Nagode, Julija Pctrič, Klarisa Pivk, Nina Kržišmik, Janja Turk, Diana Sylaj. Anja Dolenc. Tatjana Rupnik, Tina Moroz. Lrika Žigon in Katja Dolenc zasnovala in izpeljala zanimiv slikovit projekt, s katerim so mlade slikarke v štirih kopalnicah barvito likovno obdelale stropove, da ponujajo domiselno upodobitev življenja na trati, v obnebju. v vodovju in vse naokoli. Delo je skupina zastavila sredi februarja, ga nadaljevala ob torkih in ga dokončala 20. maja, ko smo si mikavne stvaritve lahko tudi občudujoče ogledali. Artemis Ne nazadnje h bale je celo zakrulilo Včasih je bil prevo/. bale res svečan trenutek, ko so na dom ženina pripeljali nevestino balo. V nevestini bali je moralo biti vse, kar naj bi bodoča snaha potrebovala v gospodinjstvu. Seveda, je bila bala lahko skromna ali pa tudi ne. Čim bolj je bila nevesta bogata, tem mogočnejša naj bi bila tudi bala. Vključevala naj bi vse od pohištva, do loncev, škafov pa seveda, perila, rjuh in prtov. Dandanes obstaja le še folklorni običaj, bolj /a sproščanje in igrivost svatov, kot za odraz resničnih potreb. Tako so fantje, ki so pripeljali balo ženinu in ne nevesti na njen dom, povezali s kančkom humorja. Kar odveč je izdati, da ženin prihaja iz Bilj, nevesta pa je Magda, pevka Adoramusa. Mladi fantje so pred poroko pripeljali balo s posebnim prevozom. To je bilo zabave, ko so namesto postelje, izvlekli iz avtomobila na piano staro zimnico pa seveda, seno, da ne bi bodoča zakonca ležala na trdem ležišču. Bilo je šc več dovtipnih prigod, ampak nazadnje so sc fantje res odrezali, saj so pripeljali za balo živega pujsa. Z njim bosta zakonca imela kar nekaj dela; na koncu se bo poznalo to tudi v loncu. Ob veselem dogodku svečane poroke želimo novima sreče in ljubezni. I'a sojo pripeljali - halo! zakoncema obilo Pevci Adoramusa Logaške novice, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Štefančič; grafična zasnova Goran Rupnik; tisk: Grafika Gracer, d.o.o., Celje; naklada 3950 izvodov. Časopis je brezplačen. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon 041 915 705, (01) 7590-626 ali (01) 7590-600, E-mail: logaske@logatec.si, ISSN 0350 9281 Velika plovba Logaški Pihalni orkester je 24. maja v dolnjelogaški športni dvorani odigral koncert ob svoji petindevetdesetletnici - Svojo veliko plovbo proti stoletnici je odlično izpeljal in jo ozaljšal še z virtuoznim nastopom svojega trobilnega okteta - Petinšestdesetčlanska posadka je izurjena, ni utrjena; ali lahko odkrije še kak Novi svet? - Da bi odkrila vsaj še kakega premožnega in sebi naklonjenega sponzorja! Slavnostni koncert je imel vse, kar se takemu dogodku poda: slavnostnega govornika župana Janeza Nagodcta, dobro povczovalko programa Majo Filipič, priznanja, ki sta jih podeljevala vodja logaške izpostave JSKD Tanja-Pina Skufca in podpredsednik Združenja slovenskih — godb Tone Urbas, čestitovalce podžupana Občine Repcntabor Marka Pisanija, domačega župana, predstavnika postojnske godbe, direktorja logaške glasbene šole 3 Primoža Malavašiča. In zahvale godbe svojim sponzorjem in podpornim članom. In pred vsem tem - izjemno darilo godbe L. publiki - koncert, na katerem poslušalci ~ zares lahko brezskrbno srkajo vase čarobnost dobre glasbe. Prvi kapelnik godbe leta 1913 je bil Jožef Zalar. Godba jc delovala neprekinjeno ves čas od ustanovitve do današnjih dni, s premorom, ki so ga terjale vojne razmere obeh svetovnih morij. Za godbo'zares krizno, obenem pa prelomno je bilo leto 19X9. Tedaj je skupina štirinajstih, zvečine mladih in mlajših godbenikov morala začeti povsem znova, saj je godba, kakršna jc bila, skorajda razpadla. Ob podpori predsednika Alojza Molka jc dirigent Matjaž Albreht tedaj zastavil povsem novo pot. Najbrž ni preveč smelo reči, da se jc z. usmeritvijo v program »big band« zasedb spodbudil razvoj drugačnega muziciranja, kot jc tedaj bilo razširjeno med godbeništvom na Slovenskem. S koncertno nadgradnjo te usmeritve se jc izoblikovala nova kakovostna raven pihalnih orkestrov, enakovredna nivoju simfoničnih orkestrov. Za tega ali onega pa celo višja. Orkester jc do leta 1995 v galopu preskakoval tekmovalne kakovostne kategorije navzgor, vse do prvenstva, ki si gaje v Ostravi priigral z osrednjo skladbo jubilejnega koncerta Veliko plovbo 1492. In na tem visokem nivoju orkester zdaj že osem let varno vodi in z. njim še napreduje dirigent Marjan Grdadolnik. Vsaka skupina ima takšnega vodjo, kot si ga zasluži. V tej navidezno površni trditvi je veliko resnice, ki velja tudi v nasprotni smeri: vsak vodja ima skupino, kakršno si zasluži. Logaški pihalni orkester je vrhunski v obeh smereh. In da je temu tako, gre veliko zahvale logaški Glasbeni šoli, ki jc s svojimi učenci in učitelji vred naklonjena delovanju orkestra. Od 1972 do začetka devetdesetih let je bilo treba čakali na ta blagodejni vpliv, ki ga lahko glasbena Ne nazadnje šola ima na delo pihalnega orkestra. Brez glasbene šole zadnjih dvajsetih let bi ne bilo takšnega orkestra. Se v sanjah ne! Se ve, ne brc/ teh učiteljev in ne brez teh učencev Prenekateri med njimi so si pridobili akademsko stopnjo glasbene izobrazbe in če/. Pa jim je še v veselje sodelovati v tem orkestru! Še ena nadvse pomembna »nadrobnosl« daje pravo ceno orkestru. Orkester je naš, domač. Komaj kakšnega substiluta najdemo med godbeniki, pa še to lam, kjer pač ni domače moči, /a polnost izvedbe pa je potreben. In tako, s svojimi močmi, se je orkester spopadal z vsemi tekmovalnimi preskušnjami. /a to je vreden posebne pohvale. S tem si je pridobival spoštovanje tudi med solekmovalci in ocenjevalci. Naj naštejemo še nekaj priznanj, ki so bila podeljena orkestru in članom: 25 bronastih. K) srebrnih in 3 zlate Gallusove značke, zlala Adamičeva priznanja za več kot 30-letno delovanje Robertu Albrehtu, Antonu Mačku, Miru Sedeju, Matjažu Scliškarju in Slavku Albrehtu, medalja Za zasluge mednarodne glasbene zveze za več kot 35-lelno delo predsedniku Slavku Albrehtu, jubilejno priznanje .ISKI) orkestru ob njegovem jubileju. Orkester čakajo letos še nekateri promocijsko pomembni nastopi, Med njimi Tratuta... zaigra naša muzika. omenimo le nastop na osrednji prireditvi ob 55-letnici ansambla bratov Avsenik. Prihodnje leto bo spet tekmovalno. I Ipajmo. da bo spet napolnjeno z zadovoljstvom po dobro opravljeni nalogi in doseženem cilju. Da bodo nadaljnja leta v duhu sklepne skladbe jubilejnega koncertnega programa: Prijatelji, ostanimo prijatelji. Nam pa ostaja na koncert izjemno lep Spomin. loto: PeterSurk In za konec še povsem osebno: iskrene čestitke vsem godbenikom, vodju vražje razposajenih trobilcev Robertu Albrehtu in dirigentu Marjanu (irdadolniku. ki mu Bog ohrani voljo in željo voditi logaški Pihalni orkester na njegovi poti navzgor. Janez (iostiša r PRODAJA PREVOZI STROJNO VGRAJEVANJE BETONA Ne nazadnje Izvirna želja V sklopu predstavitve naložbenih načrtov KD Družina in KD Pokojnina ter nagradne igre, ki je potekala v organizaciji KD Finančne točke in Kluba KD plus, smo zbirali tudi najbolj izvirno željo. Tričlanska komisija je imela težko delo, saj se je morala odločiti kar med 1200 srčnimi željami, ki so prispele na naš naslov - KD Življenje d.d. A pri vsakem izboru nekdo zmaga, in tokrat nas je prevzela želja Tomaža Smrtnika, ki je želel svoji ženi Tanji, učiteljici na osnovni šoli X. talcev v Logatcu, za njen 50. rojstni dan podariti torto. Vendar ne kakršnokoli torto. Zaželel si je, da bi bila torta tako velika, da bi prav vsak izmed 700 učencev na osnovni šoli dobil svoj kos. Povezali smo se s slaščičarno Galerija grad, kjer so nam spekli 32 tort, za vsak razred eno in seveda tudi za učitelje. Tanjo Smrtnik smo z njenim možem in z ravnateljico Metko Rupnik presenetili med glavnim šolskim odmorom, šolski zborček ji je zapel pesmico Vse najboljše, Darja Gabrovšek Polajnar pa ji jc v imenu KD Finančne točke čestitala in podarila šopek. Presenečenje je uspelo v vseh pogledih. Občudujejo J.i tort z učenci - z leve I). (i. Polajnar, Tomaž, in Tanja Smrtnik ter M. Rupnik Dan smo polepšali vsem učencem, izpolnili besedah pripravili nepozabno doživetje ob željo Tomažu Smrtniku, Tanji pa po njenih njenem jubileju. Leu Cimperman, p.r. pri ki) Življenje d.d. V* Tz- cz to o o 1 AKCIJA! R pro_t Prodorni frtvratni kompakf s Šestimi /ročnimi blazinami, ABS sistemom, elektro paketom. CD/mp3 aurjo sistemom i upravljanjem na volanu in klimatsko napravo,... že za 11.753 EUR Akcijske cene + darilo, popust v vrednosti cene eoriva za 15.000 km. e=e>e>tl Ffi™ »cfo*t i Mamo n mnu«mian»i •, NWPln™ml rx»*r* Wiv«n* nvn*j*ri rvMrvi 5.porrig wagon KIA MOTORS ©ZAPOSLIMO VODJO SERVISA. SKLADIŠČNIKA, AVT0MEHANIKA SELISKAR Idrijska cesta 43 T: 01/750 54 97 1360 Vrhnika www.avtohisa-seliskar.si J ItMfcMAMM MVfJlpi i*F*ini|i 't-Urfru |rt|ll. ft-H.f Ml* t irirairi'i'f, J''/VI I iN/1., i lik'rl ..nl.r "HI1, m "11.1.1 (i.....V. t,:,W, '»'i)«i/iflnHi«