Leto m, Stav. 113.
^	Poštnina	plačana	«	gotovini.
^ V Celju, v četrtek 24. maja 1923«
Držav na
■
'rcejska knjižica "*
GBasiio auu..,, v Ljubljani ranke Jugoslavije,
Posamezna itev. I Din.
(shaja razen ponedeljka in dneva po prazniku vsak dan.
ttaedntttvo in upravništvo:. Celje; Strossmajerjeva ul. št. 1, I. nadstropje.
Naslov za dopise : Celje pošt. pred. 43. Telet int. št. 53. Ček. rač. št. 11.959.
Stane mesečno....................20	Din,
za inozemstvo.....................30	Din.
Oglasi: prostor 1 X65 mm 1 Din.
Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ue vračajo.
Reklamacije za list so poštnine proste.
Letnik V,, štev. 22. Četrtkov« številka „NAPREJA“
izhaja kot tednik
LJUDSKI GLAS
Glasilo Kmetsko-delavske zveze.
Stane letno 48’— Din, mesečno 4' — Din.
Kapitalistična korupcija.
(Tiste ss., ki zahtevajo programatičnih Člankov, opozarjamo, da je ta članek programatičen, naj ga torej čitajo dvakrat.)
Praviš, da poštenjaka kapitalist ne more korumpirati? Da bi ne bilo korupcije, če bi bili ljudje pošteni? Deloma imaš prav. pa samo deloma. Ti se smatraš gotovo za pošteno, kaj ne? Če podjetje, pri katerem si nastavljena, zagreši kaj nepoštenega, greš takoj proč, kakor hitro zveš za to. Veseli me, da si tako izjavila. Toda — doz-daj si bila še mlada in neizkušena in nobenega nepoštenega dejanja še nisi našla in spoznala, čeprav si pomagala pri njem. Slepa si bila. Kapitalist je to vedel, zato ti je lahko zaupal. Kapitalist 'pa tudi ve, da se ti bodo s časom oči odprle in za takrat se mora zavarovati. Zato poskuša, kako bi te zapeljal, da bi napravila kaj takega, česar bi te moralo biti sram in strah, ker bi ljudje za teboj kazali, če bi se izvedelo, in še zaprta bi bila. Seveda poskuša tako, da ne veš, da te poskuša, ti misliš, da si le slučajno prišla v skušnjavo. S svojo poštenostjo si skušnjavo premagala, tudi drugič, tretjič. Kapitalist je obupal. Stran te pa ne mara dati, ker potrebuje tvojih rok, tvojega znanja in tvoje pridnosti. Samo bolj previden je, ne zaupa ti več toliko, marsikaj mora skriti pred teboj. To je nerodno seveda, zato preži na priliko, kdaj te bo vjel v past. In vjel te je, da sama nisi vedela kako! Ko je bil tvoj brat brez službe, mu jo je dal,
čeprav ga je imel za lahkomiselnega človeka. Ta tvoj brat je bil tudi v resnici lahkomiseln in je tudi v službi kmalu napravil veliko lahkomiselnost, ki je šla tudi tebi po glavi, da par noči nisi mogla spati. Brat pride v slabo ime in žniirn vred tudi ti seveda, ker kapitalistična družba pravi, da ie vsa rodbina ničvredna, če je le eden tak (tudi nekateri socialisti še misliio, da je vsa stranka zanič, če je kak njen član zanič, pa izstopijo, namesto da bi vrgli ven tistega, ki je zanič — drugi pa to izkoriščajo in branijo pisati »o osebnostih«, češ, vsi bodo zbežali od nas, če bodo zvedeli, da imamo slabe ljudi med seboj .. .) Ta tvoj kapitalistični strah je kapitalist takoj spoznal in ga izkoristil: iz podjetja, v katerem si pošteno delala, je pokril greh tvojega brata in ti se nisi branila . .. Zdaj te ima pa na vrvici. Korumpirana si, S ker si bolj ljubila svojega brata (in svoje dobro ime) nego pa svoje poštenje.
Svoje korumpiranosti si se pa zavedla šele potem, ko ti ie kapitalist nehal skrivati svoje posle, ko si spoznala, da je v teh poslih mnogo takega, kar mora ostati skrito. Marsikaj zdaj razumeš, česar prej nisi razumela in marsikaj obžaluješ, da si v svoji nevednosti storila. Najrajši bi šla h gospodu kapitalistu in mu povedala v obraz, da to ni prav, da ono ni bilo pošteno in da se ti zdi lopovščina — toda, ne upaš si, ker veš, da se ti ne bo nič opravičeval, ampak bo samo namignil, da tudi tisto ni bilo prav, ko sta na nepošten način skupaj pokrivala bratovo lahkomiselnost. Z ne-
A. L.:
Zaplotnikov Francelj v službah Sherlocka Holmesa.
(Prosto po Hugonu Vavrisu.)
(Dalje.)
Solnčni žarek se je leno plazil po tleh kraljeve spalnice v madridskem gradu. Dotaknil se je belega kožuha severnega medveda, poskočil nato na pozlačeno skončnico, za trenutek pa je prodrl skozi špranjo med preprogami na postelji. Slučaj je hotel, da se je znašel ravno v levi nosnici Franceljna Zaplotnika. Morda je zmešal nežne, v vzduhu viseče praške, morda je s svojo toploto vplival na parafin in tako podražil sluznico v nosu, skratka Zaplotnik je kihnil prav na glas, da se je zbudil.
Ravno se mu je sanjalo, da je doma v Vel. Laščah pri Ribnici na Dolenjskem pri plesu, da izbira najlepše dekle. Trikrat je zacmokal z jezikom
—	nam — nam — nam — se obrnil na pravo stran, da bi spal dalje in sanjal dalje ljube sanje.
Tedaj pa je kihnil drugič in se po-
polnoma predramil. Namah se je vzdignil v postelji in se ves začuden oziral okoli.
Kje je? Kje spi? A tukaj poleg njega, glej, živo bitje, žena!
Ah, da, se že spominja. Saj je vendar sedaj kralj, resnični kralj! Ko mu je Sherlock Holmes v Londonu sporočil novico o smrti Alfonza XIII., je mislil, da je njegova uloga doigrana. Toda ni bilo tako. Ker bi bila nastala na Španskem nepopisna zmeda, ki bi mogla omajati temelje države, dalje prigovarjanje kraljice, ki se je bila od dogodbice v rožni utici v Franceljna zagledala in mu bila naklonjena, je pripravilo španski državni svet do tega, da se je smrt kralja Alfonza zatajila.
Nihče ni slutil, da je prijel za žezlo — France Zaplotnik.
»Vidiš,« si je dejal v postelji, »sedaj si kralj. Če bi to naši doma vedeli, to bi gledali I«
Njegov pogled pa je zopet padel na belo čelo nežne žene poleg njega. Je to kraljica ali Luiza? Ne, Luiza bo še naprej opravljala službo zastopnice kraljice. To je najbrž resnična kraljica.
dolžnimi očmi bo razlagal, da na svetu ne more biti vse prav, da nobeden ni brez greha itd., tebe bo pa tako sram, da boš molčala in vesela boš, ko bo tudi on umolknil. Zato molčiš in delaš, kakor bi bilo vse v najlepšem redu, čeprav vsak dan bolj jasno vidiš, da postaja tvoje delovanje vsak dan bolj lopovsko.
Edina uteha je v tem, da si našla podobno trpljenje tudi pri svoji sodelavki, ki ;e bila tudi prav tako pridna in poštena, pa je na podoben način zabredla v korupcijo. Seveda, na njej še bolj jasno spoznavaš, da je tat tudi tisti, ki pomaga vrečo držati, ne samo tisti, ki krade in potem vrečo odnese.
Ta uteha pa je slaba tolažba! Nič ne pomaga, da vidiš tudi druge trpeti, zato ni trpljenje prav nič lažje. Nasprotno! Ker vidiš, da ima kapitalist na tak način vse na vrvici, da mu pomagajo krasti, zato si popolnoma obupala, da bi bilo kdaj mogoče rešiti se iz njegovih krempljev. Ker si obupala, zato tudi nimaš nobene tolažbe od tistih svetlih žarkov, ki jih daje proletariatu zavest bodoče zmage nad kapitalom. Zato tudi organizirana nisi več, zato se sploh za politiko nič več ne zanimaš, samo svojo žalostno in grenko službo še opravljaš. Revica — smiliš se nam prav tako, kakor tvoja žalostna sodelavka, a še bolj se nam boš smilila, ko pride dan obračuna z gospodom kapitalistom, ki bo zvračal takrat vso krivdo na tebe in tebi podobne! Nič mu ne bo pomagalo, kajti pokazali bomo na vreče, ki so spravljene v njegovi hiši in dokazano bo njegovo goljufivo gospodarstvo, njemu
bo pa ostala edina tolažba v tem, da bo utopil tudi tebe in druge, češ, sam bi teh vreč ne mogel napolniti in odnesti. Ljudstvo bo videlo in spoznalo, da ima prav — sam ne bi mogel toliko nakrasti! In kakor te je prej zaradi pridnosti in poštenosti spoštovalo, tako te bo takrat zaradi hinavščine še bolj sovražilo nego kapitalista samega.
Samo ena pot je, da izbredeš iz tega žalostnega položaja. Ne dogovarjaj se z nesrečneži, ki so v istem položaju kakor ti, ki so po nesreči prišli vanj kakor ti. Pusti jih na miru, da sami uvidijo — če se dogovarjaš z njimi, te bodo tolažili z ljudsko neumnostjo, ki baje nikdar ne bo prišla na sled lopovščinam. Bolečina in ko-modnost sta jih zaslepila. Stopi med proletarce, ki svojega poštenja še niso zgubili, stopi med največje trpine, ki še boli trpe pod kapitalističnim jarmom. Ne bo ti treba pokore moliti — samo od zdaj nadalje se odreci vsakega sodelovanja pri kapitalističnih goljufijah. Ti proletarci bodo tudi razumeli, zakaj si se zavzela za svojega brata in odpustili ti bodo, saj so sami tudi že mnogokrat grešili nad proletariatom. Saj še zdaj mnogokrat kršijo 8-urnik, ker si z 8-urnim delom ne morejo zaslužiti za svoje potrebe, in s to kršitvijo greše proti sebi in proti svojim sodrugom. Vsi ti, kolikor jih je razredno zavednih, te bodo podpirali v tvojem boju proti kapitalistu, da ti ne bo mogel niti lasu skriviti. Samo odlašali nikar, kajti vsaka ura odlašanja pomeni še novo moč, ki si jo kapitalist podjarmi, in novo oslabljenje proletariata, ker se kapitalistu izplača
No, Francelj Zaplotnik je dobrega srca in bo pravično delil svojo naklonjenost in možkost med obe. Ne bo mu to v nadlego. Saj jih ne razločuje niti za belega dne.
* * *
Kdor pozna špansko zgodovino, razume, zakaj je državni svet zamolčal smrt Alfonza XIII. in nadomestil njegovo osebo na lep način z našim junakom. Ni države v Evropi, kjer bi bila politično ravnovesje in pravna gotovost tako gibčna kot na Španskem.
V	preteklem stoletju so se znesle nad to državo strašne stvari. Svobodomiselni vladarji so se vrstili z najizrazitejšimi nazadnjaki, za dobami kratkega trajanja svobodomiselnih ustav so prišle dušeče reakcije, nekaj časa so upravljale državo slabe žene, nekaj časa pa je bila španska država celo — republika. Kadarkoli so se na kraljevem prestolu menjale osebe, tedaj so počile v deželi vstaje in boji, posamezna plemena in pokrajine so se med seboj krvavo teple. Na Španskem je vsak vedel, da je mir, ki je končno zavladal v poslednjem času, le navidezen,
da povsod vre in kipi in da bi pr nagli smrti Alfonza XIII. nastali novL nevarni nemiri radi intrig najrazličnejših pretendentov na kraljevski prestol. Zato ni državni svet španski niti malo pomišljal, pregrešiti se z malo goljufijo ter posaditi Franceljna Zaplotnika na prestol. Nihče, razen v to posvečenih, ni mogel slutiti, da Zaplotnik ni istoveten z Alfonzom XIII. Po telesu mu je bil podoben do zadnjega lasu na glavi, duševne razlike pa niso prihajale v poštev.
A še nekaj je bilo tu. Pri zadnjih volitvah so zmagali na severu države na celi črti Katalonci, ki so že od davnih dob stremili po samostojnosti ter se hoteli odtrgati od države. Bili so neizprosni sovražniki Kastilčev, glavne opore kraljevskega rodu, celote in nedeljivosti države. Prvo notranjepolitično vprašanje je bil torej v ortem času katalonsko-kastilski spor, in če bi se bilo zvedelo, da je Alfonz XII). nagle smrti umrl, bi Katalonci gotovo poizkusili odtrgati se od države, uresničiti svoje davne sanje ter stvoriti lastno državo.	(Konec	prih.)
korumpirati samo take proletarce, ki kaj znajo in delajo.
V	boju med kapitalom in delom se moraš odločiti k eni izmed obeh nasprotnih si strani. Gorje jim, ki bodo ostali na sredi, pomandrani in zmleti bodo, kakor med dvema mlinskima kamnoma.
II. vsedelavski zlet
se bo vršil 1. julija 1923. v Mariboru.
Za danes objavljamo spored:
30. junija ob 4. popoldne zborovanje delegatov vseh Delavskih telovadnih enot »Svobode«.
1. julija: nastop vseh Delavskih telovadnih enot. Od 7. — 9. sprejem gostov, nato pohod skozi mesto na Glavni trg in potem v Ljudski vrt, kjer bo glavna skušnja. Ob 12. skupni obed. Ob pol 3. koraka vse članstvo in naraščaj na slavnostni prostor Ljudski vrt, kjer bo slavnostni nagovor. Ob 3.: nastop naraščaja: a) proste vaje, b) orodne vaje, c) igre. Ob 4.: a) nastop članic: proste vaje z godbe, b) nastop članov: proste vaje z godbo. Ob 5.: a) nastop članic: orodne vaje, b) nastop članov: orodne vaje. Ob 6. zaključna skupina vseh odsekov. Od pol 7. dalje: prosta zabava. Ob pol 9.: koncert pevcev.
*
Vse organizacije SSJ in KDZ v krajih, kjer ni podružnice »Svobode«, naj zbirajo priglase udeležencev za 11. vsedelavski zlet v Mariboru, in naj sporočijo potem do najpozneje 20. jun. skupno število centrali »Svobode« v Ljubljani, Židovska ulica 1, ki bo preskrbela izkaznice za polovično vožnjo ter hrano in stanovanje. Člani »Svo^ bode« naj se priglasijo pravočasno vsak svoji podružnici.
Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Celju.
Tedenski pregled.
Ponedeljek 14. maja: Radikalni ministri so mnenja, da je treba pogajanja z revizionističnim klubom nadaljevati. — Izbruh krojaške stavke v Celju — V Pragi je umrla žena dr. Masaryka. — Tudi Italija je odklonila nemški reparacijski predlog.
—	V Italiji so baje komunisti pripravljali državni prevrat. Komunistični poslanec Tisseli je bil s 36 aretiranimi osebami izročen sodišču. — Delavska stranka Anglije je sklenila poslati sovjetski vladi brzojavko, s katero priporoča sovjetom popustljivost v angleš-ko-ruskem konfliktu. — Angleži so Nemčiji izročili hudo noto.
Torek 15. maja: Burna seja na-narodne skupščine. Na dnevnem redu je debata o poročilu verifikacijskega odbora. -- V Lvovu so poizkušali s peklenskim strojem izvršiti atentat na maršala Focha. Značilno za češko socialdemokracijo je to, da so ga pri sprejemu v Pragi pozdravili tudi socialisti (ne narodni 1). — Angleži so dobili ruski odgovor na svojo noto. Rusi pravijo, da niso sporne točke nič tako važne, da bi se morali zaradi njih z Anglijo spričkati.
Sreda 16. maja: Baje je prišlo mtd Radičem in radikali do pakta za volitev predsednika v nar. skupščino. Pekovski pomočniki v Ljubljani in v Ptuju so v ostrem mezdnem gibanju. Makedonstvujušči so zasnovali zaroto proti Stambulijskemu.
Četrtek 17. maja: 1000 profesor jev namerava podati ostavko na držav no službo. Minister Trifkovic danes grozi že tem ljudem z ?akonom o zaščiti države. — Naši zastopniki na medparlamentarni konferenci v Pragi so odpotovali. — Nemškega narodnega socialista (bolje šovinista) Heinza
so Francozi aretirali, ker ie snoval bombne napade, za katere je dobiva! milijone od zarukane nemške buržo-azije. — Grška zahtev?. na lozanski konferenci vojno odškodnino. \— V London je prispel sovjetski zastopnik Krasin, da se dogovori o vseh vprašanjih, ki so nastala radi angleško-rus-kega ^konflikta. — Tudi Japonska je odklonila nemško reparacijsko noto.
Petek 18. maja:	V Beograd je
dospel francoski general Ronde.'Snuje se nova grupacija evropskih držav. -Pekovska stavka v Mariboru traja; zasluga za to gre nekaterim ljudem, ki so na jeziku polni ljubezni do bližnjega. — Nasprotno pa je stavka krojačev v Celju končala. — Velike borbe med vladnimi in komitaškimi četami v Bolgariji. Vodja komitašev Todor Aleksandrov je bil ubit v boju z vladnimi četami. — Francozi ostanejo v Poruhrju (jim nese; gospod Poincare izjavlja, da dohodki zasedbe daleč presegajo izdatke). — Donavska komisija je pričela v Parizu sejati.
Sobota 19. maja:	Radičevci v
Bosni so se pobunili; napadii so orožnike.— V političnih krogih pripisujejo potovanju dr. Peleša v Zagreb veliko politično važnost (nadaljevanje pogajanj s federalističnim blokom); na drugi strani trdijo, da je potovanje popolnoma zasebnega značaja. — Ljubljanski župan je posetil v zadevah ljublj. občine Pašiča in finančnega ministra. — V Sofiji se sestane konferenca naših in bolgarskih strokovnjakov, da nadaljujejo pogajanja, začeta v Nišu. — Pogajanja z Italijo v polnem teku, (določili so končno sporazum glede dnevnega reda paritetne komisije; le naprej, v sto letih že pojde!) — Stambulijski energično nadaljuje svojo akcijo proti makedonstvu-juščim.
Politične vesti«
* Kakšni komunisti so nam posebno všeč? Na vsak način tisti najprej, ki čepe pod copato dr. Lemeža in ki so njemu ljubi. So pa to res zabavni dečki in če nam ne verjamete, pa se prepričajte iz naslednje resnične zgodbice: Prvega maja so naši sodru-gi v sprevodu priredili izlet iz Celja v Laško. Kratko pred tem trgom se jim nastavi na pete krepak, zamazan možakar, delavec. Bodi zamazanosti čast, če izvira od dela, ki se ne vrši baš na Prvega maja! Možakar je torej pritekel za našimi sodrugi, vpijoč: Hola, vi tam, počakajte !« Radovedni, kaj bo iz tega, se naši sodrugi ustavijo, možakar pa nadaljuje : »Veste, danes je Prvi maj in jaz sem delal. Jaz sem komunist. Avtomobil sem popravljal. Ko sem pa vas zagledal, sem vse skup pustil in šel za vami. A boste dali za
—	pijačo?« Ali nismo rekli, da so komunisti, ki jih imamo mi in Lemež radi, zabavni dečki ?
* Demokrati se bahajo- da so se na zadnji seji nar. skupščine radikali lepše in prijaznejše vedli napram njim kakor dosedaj. Demokrati hočejo di-plomatično prijadrati do — vlade, ker so začeli lizati.
* Diskusijo o spornih mandatih se klerikalci in Spahovci niso udeležili. Pač pa sta pozvala dr. Korošec in Spaho svoje poslance v Belgrad, da se udeleže volitev predsednika nar. skup ščine. Oba kluba bosta postavila svoji listi, Nemci in Rumuni pa bodo glasovali za radičevce.
* V Pragi se je otvorila v ponedeljek mednarodna parlamentarna konferenca, ki se je je udeležilo 20 parlamentov. Nemčija in Rusija nista poslali svojih delegatov. Naš delegal g. Perič je v svojemu govoru Želel da se ustvari edinstvo v zakonodaji
v privatnem ir; trgovskem pfavu ter mednarodni pravni red. Gospodje se najbrže debelijo ©d samih fraz, toliko jih pošiljajo v svet.
:: V Avstriji se je vršil na bin-koštne praznike kongres češke socialdemokratske stranke v Avstriji. Ta stranka ima po deželi 15 krajevnih organizacij, 90 pa v območjih mest. Organiziranih je 10.000' Članov. V dunajskem dež., zboru imajo 5 poslancev, v dunajski samoupravi pa 30 okrajnih svetnikov. Stranka ima Se 90 izobraževalnih, gledaliških in pevskih društev, 33 knjižnic z 10.000 izvodi, v 12' telovadnih odsekih je 3200 telovadcev. Češki sodrugi v Avstriji tiaj nam bodo verna slika nnšesja dela.
Boljševiki so poslali s svojim parnikom »Čičerinom* v Varno večje število bomb in orožja, ki ga je spremljalo nekaj boljševiških agentov. Bolgarska vlada je vse zaplenila, agente pa zaprla v Varni. Obenem so aretirali tudi mnogo komunistov po vsej Bolgariji.
vesti«
d Vsem naročnikom. Ker se množijo pritožbe radi nerednega dobivanja lista, prosimo vse naročnike, naj reklamirajo takoj vsako številko sproti, da bomo lažje izsledili krivca. Ugotovili smo tudi, da se nam vrača jo izvodi s podobnimi opombami, kakor na pr.; »ne sprejmem«, »odpotoval«, »nepoznan« itd. od naročnikov, ki imajo poravnano naročnino že za naprej in tudi od takih, ki se potem pritožujejo, da lista niso dobili. Ker hoče gotovo vsak, ki je plačal naročnino, tudi dobivati svoi list, so najbrž pri takih dejanjih vmes roke zlobnežev, zato poživljamo prav vse naročnike, naj nam pomagajo preprečiti take zlobne nakane. V današnji številki ponatiskujemo reklamacijsko dopisnico, ki naj jo vsak spravi in takoj, ko ne dobi lista pravočasno, porabi. Za nadalnje slučaje naj si pa reklamacijo po tem vzoru napiše sam. Torej reklamirajte vsako številko takoj, če je ne dobite pravočasno. Uprava.
d Z ozirom na dopis iz Zidanega mosta v 97 št. Napreja z dne 3. maja smo prejeli pred kratkim od gospoda drja. Rudolfa Gmeinerja iz Maribora dopis, v katerem se opravičuje, da je le v naglici pozabil izreči »Glasbenemu društvu vZidanem mostu« zahvalo. Omenjeni gospod izreka v tem pismu svojo naknadno zahvalo požrtvovalnemu društvu,
d Popravek. V št. 111 stran 4 je inserat »Razpis službe gostilničarja«. Reflektanti naj vložijo ponudbe do
1.	junija, ne 1 julija, kakor je bilo objavljeno.
Delavci! Kupujte čevlje samo z znamko »Peko« domačih tovaren Peter Kozina & Ko„ Tržič, ki so najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo Ljubljana, Breg 20.
Celje.
c Predavanje. Celjsko pevsko društvo »Naprej« in tamburašk: odsek »Svobode« priredita v četrtek 24. maja ob pol 20. (pol 8. zvečer) v tukajšnji muzejski dvorani (pri župni cerkvi) predavanje:	Harmonija v glasbi in
družbi. Pridite vsi in privedite tudi svoje znance s seboj!
c Odmevi gostovanja pevskega društva »Stankovič« v Celju. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da je pevski družini »Stankovič« celjska publika bolj ugajala kakor pa frakari ja okrog Celjskega pevskega društva v Nar. domu. Na občinske stroške prirejeni komers srbskim bratom in sest ram ni bil po volji. Nič manj kakor 18 po Številu se jih banketa ni udeležilo; Člani celjskega pevskega društva,
med katerimi ss nahajajo razni obrtnik^ in polproletard, pa niso imeli dostopa na komers , on? so smeli srbske pevce le pozdraviti na kolodvoru pri njihovem prihodu. Kalfro so celjski pevci nosili zastavo na kolodvor, to spada še v posebno poglavje na naslov tiste elite v pevskem druStvu, ki je v fraku in cilindrih korakala po trotoarju, ker jo je.bilo sram iti po sredini ceste za zastavo. Zastavo je spremljalo menjaje samo po 5 in 6 pevcev na kolodvor.
Že pred sprejemom se j* organizirala neka klika, pardon, elita, h kateri spadajo le bolj ugledni — akademično izobraženi inteligenti. Ni čuda potem, da je eden tistih ves ginjen (pevci pravijo ves vinjen) objel pevovodjo v svojem pozdravnem nagovoru pri dobrih buteljkah. Dvorana, v kateri se je nahajala vinjena, pardon, ginjena gospoda, je bila do polovice prazna, ker so bi'i pevci - »neinteligenti« izolirani. A vendar so bili v Nar. domu. Posedali so v gostilni, kuhinji, povsod jih je bilo dosti. V njihovih vrstah je nastalo veliko nezadovoljstvo, in, kakor čujemo, ne prihajajo več k pevskim vajam. Naš občinski klub SSJ je že v naprej izjavil, da ne bo glasoval za izdatke 15 0 0 dinarjev, kateri bi se uporabljali za pijačo raznih »ginjenih« gospodov. (Občinstvo, ki plačuje težke davke, si naj zapomni JDS, NSS, in klerikalce, ker so glasovali za. Op. ured.)
c Parna kopeli. Parna in kadna kopeli sla v vsakem mestu neobhodno potrebni. Celjska mestna občina dolgo ni imela lastnega parnega kopališča, šele zadnji dve leti, ko ic stari lastnik kopališče prodal in ga je novi hotel prav tako radi premajhnega dobička popolnoma zapreti, je bila občina moraličtio prisl- • Ijena, vzeti kopališče v najem. Kopališče je pasivno, čeprav so se cene znatno zvišale, ln to radi premajhnega kon -suma, ker se ljudje v Celju sploh, posebno pa preprosto ljudstvo premalo zaveda. da je kopel posebno iz zdravstvenih ozirov velikega pomena. Celjani sp. , rajši namakajo od znotraj s kakšno gorkoto kakor pa od zunaj! A šalo na stran. Za delavca so cene pa res previsoke. Boljša gospoda pa ima kopeli doma. Rilo bi na mestu, da bi občinski svet v tem oziru napravil razliko v Pristojbinah. posebno, ker ni nikjer rečeno. da bi takšno občinsko podjetje mo ralo biti za vsako ceno aktivno. Sicer izdaja g. župan nakaznice za brezplačne kopeli, ali za polovično ceno, ali silno težko jih je dobiti, ne mogoče zaradi tega, ker jih župan ne bi hotel dati. temveč samo zato. ker ga je težko najti. Ker je pa to tako težko, si tudi vsak, ki je kopeli potreben, premisli. Za to bi moral biti poblaščen kak uradnik, ki Je vsak čas na razpolago. To naj zaenkrat zadostuje v premišljevanje občinskemu svetu. Drugič pa kaj več.
c Na binkošino nedeljo je priredil ceijski delavski pevski zbor ,Naprej* izlet v Št. Pavel pri Preboldu v v Sav. dolini. Krasno je bilo opazovati vesele proletarce, korakajoče k sodrugom v Št. Pavlu, veselo popevajoče med potjo socialistične pesmi. V globokem spominu bo ostal ta iziet bolj nego vam, tistim sodrugom, ki ste jih posetili. Le tako naprej! Kultura bo vzdramila tudi tiste, ki še danes spe spanje nezavednosti in bodo skupno z vami proletarski sinovi zapeli pesem »Bratje, vsi enaki smo«l
Sozletnik.
Ljubljana«
1	Beogr. S. K. je za Binkošti igral v Ljubljani s S, K. Ilirijo. Rezultat v nedeljo : 2 : 0 v prid gostov. Revanžna tekma v ponedeljek je ostala neodločena 2 : 2. — Amateuri-Dunaj — Pri-
more 3:1. — Svoboda— Primorje rez. '5 :1. liiriia—Slovan rez. 4:1,
Maribor.
m Na IX. redni obč. seji 18. t. m.
so obravnavali sledeče: Nar. soc. obč. svetnik Rudolf Šega je odložil mandat, ker e prestopil k radikalcem.— Sprejet je bi! nujni predlog kiuba SLS, da se umakne tožba mestne hranilnice prot: bivšemu obč. odboru radi podpisa 14 milijonov kron vojnega posojila.— "V zadevi adaptacij v mestni klavnici ponavlja župan svoje izjave s prejšnje seje. Obč. svetnik Bahun očita županu enostransko informiranost ter povdarja, da e za vsako izpremembo obč. imetja merodajen edinole obč. svet, ki' pa o tej zadevi ni bil obveščen. Pravi, da je šlo takrat za najem mestne klavnice; tvrdka Predovič je stavila svoje ponudbe, katerih pa obč. svet še ni sprejel. Tv. Markovič je stavila med tem časom mnogo ugodnejšo, ponudbo Župan pa je kljub temu za hrbtom obč, sveta dovolil adaptacijo klavnice tv. Predovič. Akt o tem se je izgubil. Videli so ga samo trije : dr. Leskovar, Slanovec in župan. Tv. Markovič je zapustila klavnico, kar pomeni že v prvem četrtletju zgubo nad 1/4 milijona kron ‘na klavniških pristojbinah. V mestnem knjigovodstvu o vsej tej stvari ni sledu. Bahun predlaga, da se sestavi preiskovalna komisija ; po dve-urni debati je bil predlog sprejet. Klerikalci niso poslali v komisijo nobenega zastopnika.— Rešili so še nekatere malenkosti ter bodo nadaljevali v petek. 25. tm. ob običajni uri.
m Rekrutacije letnika 1903. Komanda mariborskega vojnega okruga razglaša, da se bo vršil nabor za mesto Maribor 29. in 30. maja 1.1. v Dravski vojašnici (Vojašniški trg). Nabora se morejo udeležiti vsi rekruti l. 1903., vpisani v rekrutni spis, dalje vs: začasno nesposobni rekruti letnikov 1899., 1900., 1901. in 1902., vsi obvezniki do 38. leta starosti, ki še niso bili iz kateregakoli vzroka rekrutirani in vsi, ki so I. 1892. rojeni in so biii pod Avstrijo začasno nesposobni. Podrobnosti so razvidne iz razglasa na obč. deski.
Odgovori k nagradni
tekmi.
Št. 36. Boj nevednosti.
Iz polnega prepričanja izjavljam, da smatram nevednost za najnevarnejšega sovražnika vsega proletariata in sicer iz sledečih razlogov :
1. Ker nihče ne mara priznati, da je neveden. Kdor pa svoje nevednosti ne prizna, si ne bo niti najmanj prizadeval, da se je znebi.
2. Z nevednostjo ne škodujemo samo sebi, ampak koristim vsega proletariata in s tem neposredno človeški družbi sploh.
3. Nevednost je izvor mnogoterih proletarskih nadlog: izkoriščanja, pomanjkanja, nesloge itd. Skratka: naša lastna nevednost nas tepe na vseh koncih in 'krajih, mi se pa jezimo nad tistim, ki nam je to povedal.
4. Iz gole nevednosti pričakujemo izboljšanje našega položaja brez našega sodelovanja. Še več. Oviramo celo tiste, ki so zmožni in voljni, delati za naše osvobojenje. Ne poznamo moči in spletk
.kapitalizma, niti groznih učinkov alkohola in vendar nočemo veljati za nevedne.
5. Glad in strah bi takoj izgubila svoj ogroževalni značaj, čim bi se iznebili nevednosti, ki je temelj proletarske sužribšti.
S temi razlogi je menda vsaj površno opravičeno prvenstvo nevednosti v vrsti naših sovražnikov!
Iz stranke«
s Nekatere organizacije imajo poleg te slabe lastnosti, da obračunavajo vedno 3 mesece ali še več pozneje, kakor bi bilo treba, tudi še drugo slabo slabo lastnost, da ne čitajo našega tiska, tako da še v maju ne vedo, da znaša članarina od novega leta naprej za člane, ki imajo manj, kakor 800 Din mesečnih dohodkov 2 Din, ne pa 1 Din. Vse take organizacije prosimo, naj poskrbijo, da bodo člani čimprej doplačali primanjkljaj, da nam prihranijo posebne opomine.
Pokrajinsko tajništvo
SSJ in KDZ v Celju, s Za januar je obračunala še sledeča organizacija :40. Rečica ob Paki 9; zadnji izkaz 1489 članov zdaj skupaj 1498 članov.
s Za februar je obračunala še sledeča organizacija: 34. Rečica ob Paki 9; zadnji izkaz 1419 članov, zdaj skupaj 1428 članov.
s Za marec je obračunala sledeča organizacija. 29. Hrastnik 40 ; zadnji izkaz 1106 članov, zdaj skupaj 1146 članov.
s Za april so obračunale še sledeče organizacije: 14. Hrastnik 40; 18. Trbovlje 127; 16, Gorje 63; 17. Celje 274; zadnji izkaz 382 članov, zdaj skupaj 886 članov.
s Za potne stroške našega delegata v Hamburg so darovali sledeči sodrugi : Vinko Eisinger 200 Din, okr. Brežice 200, SSJ v Ljubljani 100, SSJ v Guštanju 150, SSJ v Velenju 100, Frar.c Rinaldo 100, Peter Grobler 10, Viktor Šviga 25, Ivan Žavršnik 5. ivan Jeretin 10, Franc Mrzol 5, Ivan Krušic
5,	Franc Pintar 15, Edvard Jurjavec 5, Franc Saje 3, Franc Čertanc 10, Kraj. pol. org. Trbovlje 57, Iv. Hauptman 5, J. Tanc 5, Ivan Majcen 3, Ivan Marin 2‘50, Ivan Tržan 8'50, Ivan Polak 1 '50, Mihael Sever 2, Franc Zaveršnik 2, vsi v Trbovljah, KDZ v Oplotnici 150, zadnji izkaz 1279 50. Dalje so prispevali: SSJ v Celju 250, SSJ v Zabukovci 82, Jos. Geier, Sv. Peter pod Sv. gorami, 10, Franjo Koren, Celje, 1000, skupaj 2621'50 Din.
Tiskovni sklad, zadnji izkaz	Din	10.79875
Krajevna organiz. K. D.Z. v Gorjah	»	1575
Skupaj Din 10.814'50 s Ponikva ob j. ž. Vse člane, zlasti pa odbornike tukajšnje krajevne organizacije KDZ vabimo, naj se zanesljivo udeležijo sestanka, ki se bo vršil v nedeljo 27. maja točno ob 14. v gostilni g. Jožeta Župnika. Kdor bo prišel pozneje, bo zamudil začetek. Ponavljalo se ne bo ničesar. Zato je dolžnost vsakega člana, da se tega sestanka, ki bo jako važen, točno udeleži. Predsednik.
Oplotnica. Na shodu dne 1. maja je bilo za žrtve na Zaloški cesti nabrano 80 Din.
s Na binkoštno nedeljo je sklicala kraj. pol. org. S. S. J. v Št. Pavlu pri Preboldu člansko zborovanje. Ni se baš najbolje odzvalo članstvo pozivu predsednikovemu, toda kar ga je bilo, je bilo dobro. Malo je tam resnično naših sodrugov, ampak na te bomo lahko vedno računali. Ob
3.	popoldne so se začeli zbirati nekateri člani na določenem mestu, kamor je prispe! tudi delavski pevski zbor Naprej iz Celja ki je zapel krasno delavsko pesem. Na to je pozdravil zastopnik stranke iz Celje tamošnje sp-druge in jih pozval na delo, ki ga moramo neumorno nadaljevati. Napredovanje se pojavlja na vsej črti, zato naprej! Vsak dvom o postopanju pokrajinskega odbora je odveč. Dokaz imate sami (slučaj s tamošnjim županom), da je prvi pogoj za očiščenje
naše organizacije program in pravilnik, zatorej ščitimo ga in organizacija bo močna in nepremagljiva. Kdor se mu protivi, ni socialist.
s Ponikva. Dolgo časa se že ni nihče :z Ponikve oglasil. Bralci »Ljudskega giasu« si bodo mislili, da smo zaspali večno spanje. Žalostno, pa skoraj resnično. Najbolje je, kar jasno povedati, da imamo tudi člane, ki so člani samo po imenu, ker od pravih članov ne dolguje nihče članarine še od lanskega leta. Ni zameriti tistim, ki res težko plačujejo, pač pa so graje vredni tisti brezbrižneži, ki bi lahko redno plačevali svoje prispevke. Potrebno bi bilo, da bi blagajnik imel eksekutorja, ki naj bi udnino pobiral; zopet nekateri nadlegujejo tajnika, naj v tem oziru red napravi. Toda ali naj tajnik sam leta okoli ter iztirjava ? Mislim, da tega bi ne bilo treba- če bi se vsak član držal vsaj tako malega reda, da bi se potrudil priti na sestanek vsaj enkrat na mesec. Sodrugi, sami sodelujte, sami skrbite za dolžnosti in pravice, če hočete, da bo tudi naša organizacija napredovala -ravnajte vsepovsod po programu in pravilniku, če hočete čimprej doseči svoj cilj!	Tajnik.
Vestnik „SvobodeM«
v Esperantisti v Sv. Lovrencu na Pohorju! Pouk v soboto 26. t. m. ob 6. zvečer 1 Vsi in točno 1
Gospodarstvo.
—	Vrednost denarja: 1 dolar 9375 — 94‘25 Din, 1 češka krona
2	81 — 2'83 Din, 1 lira 4'56 — 4'58Din, 100 avstr, kron 13'4 para, 1 francoski frank 6’32 Din. V Curihu stane 100 naših dinarjev 5'80 švicarskih frankov.
Dopisi.
Nekaj malega v premislek kmetskem proletariatu. Ko sem bil pred nekaj dnevi pri svoji materi, sem zvedel grozovit škandal, ki se je zgodil lani v Št. Petru v Savinjski dolini. Tamošnji »gospod« so pridigovali nekoč v cerkvi sledeče ; Nekega dne sedim pri pisalni mizi, ves zatopljen v delo. Kar potrka nekdo na vrata. Na moj poziv, vstopi stara, grbava ženica ter me nagovori : »Častiti gospod, bodite tako dobri in berite eno sveto mašo za tisto dušo, ki je že najdalje v vicah.« Morete si misliti, kako sem se začudil temu, denar sem pa vendar sprejel in drugo jutro opravil presveto daritev za tisto dušo, ki trpi že naj-dalje v vicah. Takoj popoldne po kosilu sedim zopet pri mizi in molim brevir. Zopet nekdo potrka in ista ženica vstopi. Lepo mi poljubi roko in se mi s solznimi očmi zahvali za dobro delo. »Kdo pa ste?« jo vprašam. Ona mi odvrne, da je dekla Poncija Pilata. Jaz se prestrašim, a komaj se
zavem, je že nikjer več ni. —Sedaj si mislite sami, vi, ki to berete, kako je fajmošter nadaljeval. In ljudje... ? Nekateri so mu pač verjeli, a bilo jih je več, ki mu niso verjeli, posebno ker so znali, da ta maziljenec božji strašno rad laže. Sodrugi, ali ne vidite v tem samem primeru očitnega izrabljanja ljudske vere in fantazije? Ali se vam ne vzbudi stud nad takim izrabljanjem človeške duše?
Radeče pri Zidanem mostu. Sem
naročnik »Napreja« in socialist, prepričan in zaveden, pa dobivam list »Domovino«, in sicer brezplačno. Čeprav je jaz nisem naročil in sem že tudi večkrat ta list nazaj poslal, pa mi ga še vedno pošiljajo. Ker pa sem čital v Domovini štev. 20., 18. tm. članek iz Radeč pri Zidanem mostu, ki je namenjen diskreditirati našega sodruga Pičinina in proslavo 1. majnika. sem se odločil napisati tudi jaz par vrstic, ki naj služijo idiotskemu poročevalcu in demagogu kleiikalno-demokratsko-sanrostojnemu in sračje pobarvanemu revčku v pojasnilo : Dopisnik se čudi, da letos ni bil sprevod 1. majnika tak, kakor je bil leta 1919. in da nobeno glasbeno društvo ni na Pičinino-vo povelje hotelo z njim. Žal, da ljudje, ki so bolni na duhu, uživajo toliko strašnih presenečenj in da se sploh še upajo v javnosti nastopiti s svojo kurjo pametjo. Da pa bo dopisnik še bolj presenečen, pa naj si pogleda svoje možgane in naj trezno presodi, da ne bo drugič še bolj neumno blamiran. Kakor znano je vlada prepovedala vsak sprevod, godbo in rdeče zastave, o tem so pisali vsi listi. Tudi proslava v Radečah je bila objavljena v »Napreju«, če pa dopisnik ni nobenega lista čital glede te prepovedi,	potem	pa naj	molči.	Pjk^.
Omeniti moram pa, da ni s. Pičinin poveljnik pri nas socialistih; ampak je le Član in kot tak uživa pri zavedenih tudi zaupanje,	žalostno	pa je,	da je
v vaših vrstah, gospod dopisnik, toliko nezavednih, da vam verjamejo vse, kar jim servirate. Kadar bodo odprli oči in	bodo	začeli z	lastno	glavo
misliti, potem bo proslava 1. majnika brez razočaranja, Te vrstice sem napisal radi tega, ker vidim, da je s. Pičinin	marsikomu trn	v peti	in to
pa zato, ker se bojuje za pravico in ker ne trobi v vaš rog. Kdor pozna s. Pičinina, in to vedo najbolj sodrugi železničarji, ki poznajo njegovo delo. ta ve, da je neustrašen in priden borilec bil in je še danes. Vsem so še boji, ki jih je imel, v spominu (železničarska stavka v Nabrežini, boji na Pragerskem z nemškimi nacionalci itd.) in kako je bil preganjan, ker se je bojeval za pravico, ki je vedno zmagala. Kar se pa tiče vašega pre-sojenja o poslanski klopi in kovačnici, pa bodi povedano, če bi vi imeli v
	Brez znamke!
Reklamacija!	Kot reklamacija poštnine prosto !
• IV a n v #>	
	J
V	Celju.
Zena v taiii gospodinji, mož v gostilni prazni čaše.
Zaka* ?
Ker mu r.e daš doma osvežujočega nadomestila. Skuhaj mu „Žlko“, s vročo ali mrzlo ga prikleneš na dorr.
bi imeli takšnih otročjih razočaranj, zato vam svetujem, da si poiščete zdravnika, ki vam bo dal še pravočasno zdravila, da okrevate, dokler še ni prepozno. Toliko za danes, drugič pa več. Gradiva vse polno na razpolago.	V. S.
Brežice. Ne morem si kaj, da ne pojasnim javnosti mizernih brežiških razmer. Ne samo, da je na vrhuncu vseh jugoslovanskih mizernosti brežiška stanovanjska mizerija, tudi v drugem oziru ni nikjer na svetu take nedoslednosti kakor pri nas. To zlo pa se je pokazalo na seji okr. šol. sveta 17. maja. Že eno leto sklepa omenjena inštanca, na kak način bi izboljšala šolski pouk ; sedaj je razpisala mesto učitelja-vodie. Prosilci so bili trije ; ker pa je eden od teh umaknil prošnjo, prideta v poštev le še dva : eden od teh je g. učitelj Zupan, ki je že 42 let v službi in že davno zrel za pokoj. Gospodje v okr- šol. svetu so kljub temu glasovali zanj proti glasovoma s. Barage in bivšega poslanca g. Ureka, seveda so se ozirali na to, da ima svoje stanovanje. Kaj pa je s šolsko mladino, na to se gospodje ne ozirajo. Na žalost moramo konštatirati, da nima v Brežicah radi vednega nedostatka učnih moči mladina prav nikakšnega temelja za nadaljnje posečanje meščanske šole, dočim so otroci iz daljnih vasi veliko bolj podkovani; najhuje so v teh neuspehih prizadeti otroci občine Zakot, ker se zanje nihče ne briga. Kje tiči torej tukaj vzrok, da v Brežice, ki so centrum celega okraja, ne mara priti noben učitelj ? — Vzrok je ta, da se v Brežicah ne nudi učiteljstvu niti najmanjših ugodnosti, dočim dobi učitelj v zadnji gorski vasi stanovanje in še kakšen vrtič po vrhu; v kakšnem večjem mestu pa si lahko poišče kak postranski zaslužek. — Gospodje v okr. šol. svetu, na vsak način bo treba najti izhod iz te situacije, da pridemo končno do zadostnih in dobrih učnih moči. Obžalovanja vredno je dejstvo, da je padel šolski pouk na najnižji nivo, da morajo otroci obiskovati šolo samo pol dneva in še to malo uric. Pred leti je bil vsak otrok sposoben, stopiti v življenje sam, danes pa potrebuje palice od strani staršev, da se na njo večno opira. Kje so danes obljube, da bo bolje, ko zavladajo v Brežicah sami Slovenci? O tem se še pa itak kdaj pomenimo. (Op- ur. Ni odvisno le od tega, koliko ur traja pouk, za zrelost otrok, marveč od tega, kar in v koliki meri ter v kateri obliki otrok pouk sprejema. To si naj zapomnijo tudi tisti, ki žele celodnevnih šolskih obveznosti 1)
Litija. Strokovni vestnik »Nove pravde* z dne 18. t. m. zelo toži o
mizernem obstoju organ. Nar. soc. Zveze, oziroma takozvane frakarske skupine. Predilnica v Litiji ima približno 400 zaposlenega delavstva, od teh jih je bilo organiziranih nad polovico v bivši NSZ. sedaj NSSZ., katere komandant je neki gospodin Bizjak in še nekaj takih Bizjakovcev, ki so obvladali to organizacijo le potom zlobnega terorja. Člani te organ, pa niso zadovoljni žnjinii, pač pa hočejo pravo delavsko razredno organiz., ne pa tako, ki podpira kapitalizem in tlači delavstvo. Pred nekaj dnevi so njeni »delavski« voditelji nastavili škandalozne pasti celemu delavstvu, in sicer hočejo uvesti več nego 8 umi delavnik. Razdelili so med delavstvo liste za glasovanje, niso pa ti dični zastopniki povedali, da želijo več nego 8 urdela, temveč so rekli, da ima podjetje velika naročila in naj delavstvo potom teh glasovnic glasuje, ali naj podjetje ta naročila obdrži ali ne. Temu pa se je nekaj delavstva protivilo in gosp. komandir Bizjak je rekel: »Tisti, kateremu to ne ugaja, naj pa gre, ljudi imamo dovolj na razpolago.« — Proletarci, pomislite, ali ni to zlobnost — ali je to delavski voditelj? Nikdar! Povemo vam, da tudi za take gospo-dine sledi obračuu in se ne pustimo več od vas komandirati. Zgradili niste prav nič, mi si pa poiščemo druge zaupnike. Predilničarji, pogum in proč od frakarije!
Več delavcev in delavk.
Št. lij pri Misiinju. Poročil se je sodr. Ivan Plasovnik s sodružico Alojzijo Vaukan. Obilo sreče želi tuk. kraj. organizacija KDZ 1
Pošiljajte odslej vse dopise, prispevke, obračune, naročnino i. t. d. na uredništvo oz. upravo oz. Pokrajinsko tajništvo SSJ in KDZ v Celju, Strossma-jerjeva ul. 1/1., poštni predal 43.
Pot mimo globokega brezdna je nevarna, vendar se je ne ustraši pogumen popotnik. — Proletarec, bodi ta tvoj vzor!
Pridobivajte »Napreju« naročnikov!
Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ in KDZ). Odgovorni urednik: Franjo Koren. Tisk Zvezne tiskarne v Celju.
»Napreja«
»Ljudskega Glasa«
ge do danes nisem prejel.
Reklamacija.
štev..... z	dne
Ime:.........>...-.................
kraj: ............-................ -..
pošta:  .......................-.......
Naročnino imam plačano do  ..................—
(za člane) članarino imam plačano do .....
V     ................,	dne...........
Pišite razločno!	  —
Alojz Pugmeister
krojač
Dečkov trg 4. CELJE Dečkov trg 4.
Izdeluje vsa v krojaško stroko spadajoča dela. obleke po meri i,:r najnovejšem kroju. V zalogi imam vedno izgotovljene obleke za moške in dečke Zaloga izvrstnega blaga za obleke.
Stalnim odjemalcem proti garanciji na obroke.
Cene zmerne!
ovosti
za damske kostume v največji izbiri pri A. & E. Skabcrne
Ljubljana, Mesini trg Sl. lo
Imaš bolečine v obrazu? V celem telesu?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Potrebuješ ti dobrodejno in okrepčujoče mazilo?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali te muči glavobol? Zobobol? Trganje?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš najboljše negovanje zob, kože, glave ?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali si preveč občutljiv glede mrzlega zraka?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Ali želiš dobro domače inkosmetsko sredstvo ?
Uporabljaj Elza-Fluid!
Fellerjev pravi Elzafluid je mnogo močnejši, izdatnejši in boljšega delovanja kakor francosko žganje. Nekoliko kapljic zadostuje, da tudi ti rečeš:
Zaklopni stoli
za vrt se dobijo v tovarni parketov Ivana Šavcepja
v Sv. Petru v Sav. dolini.
ttv-y,r	"' v ':v:v
,v,:>./’ v'-V,•.<;? '''V .	■
To Je najboljše kar aem Reda) okušali
podpis.
Išči Elzafuid v vseh dotičnih pos-lovnicnh, vendar pa zahtevaj samo pravi Elzafluid lekarnarja Feller. Ako naročiš naravnost, stane s pakovanjem in poštnino, če se denar pošlje naprej ali po povzetju: 3 dvojn. ali 1	špec.	steklenica	24	Din
12	»	»4	»	steklenice	84	»
24	»	» 8	»	steklenic	146	»
36	»	» 12	» »	208	»
Kot primoti Elza-obliž zoper kurja očesa 2 dinarja in 3 dinarje; Elza-mentolni črtniki 4 dinarje; Elza-švedska tinktura za želodec 10 dinarjev; Elza-zagorski prsni in kašeljni sok 9 dinarjev; Elza-ribje olje 20 dinarjev; Elza-voda za usta 12 dinarjev; Elza-kolonska voda 15 dinarjev; Elza-šumski miriš za sobo 15 dinarjev; Glycerin 4 dinarje in 15 dinarjev; Lysol,Lysoform 12 dinarjev; Kineš-ki čaj od 1 dinarja dalje; origalno Radikutn francosko žganje, velika steklenica 13 dinarjev; Elza-mrčesni prašek 7 dinarjev, strup za podgane in miši 7 dinarjev. Za primot se pakovanje in poštnina posebej računa.
Na te cene se računa sedaj še 5°/0 doplačila. Adresirati jes na: Evgen V. Feller, lekarnar, Stubioa Donje, Elzatrg št. 358, Hrvatsko.
Žene
pomirite se, če vam mesečni red zastaja ali izostaja. Pomorem vam, zaščitim vaše zdravje in vam prinesem novega veselja do življenja. Uradno ocenjeno in z a dobro spoznano. Obrnite se takoj na naslov
K. Fesq
Hamburg B. 156, Papenstrasse 95
P&* Naročajte dnevnik „NAPREJ“ in tednik „LJUDSKI GIAS“!
Širite proletarski tisk !
1000 franiiov mesečno
zaslužijo lahko ženske in moški vsakega stanu s sodelovanjem pri nek;
holandski tvrdki.
Zahtevajte vzorce in brošure proti poslanim 10 Din v bankovcih pri :
E, Bock, Wien VI,
Gumpendorferstrasse šlev. 109/14.
Potrtega srca javljamo podpisani vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tutno
vest, da je naš iskreno ljubljeni soprog, oče. sin, brat, svak, zet in stric, gospod
Karol CSlestin
Špediter in proknrlst tvrdke Ferd.
Pellt vdova, Celje
dne 21. majnika ti. zjutraj v bolnici Usmiljenih bratov v Gradcu po dolgi, muCni bolezni, previden s sv. sakramenti za umirajočo, v starosti 35. let, mirno v Gospodu zaspal.
Zemeljski ostanki dragega pokojnika se prepeljejo iz Gradca v Celje, ker bodo v petek, dne 25. uri majnika ob 5. pop. svečano blagoslovljeni, nakar se prepeljejo na mestno pokopalilCe in se poloti v lastno grobnico k zadnjem počitku.
Sv. maSa zaduSnlca se bode brala v soboto 26. majnika ob 7. url v Marijini cerkvi v Celju.
Celje, dne 21. maja 1923.
JHarlca CSlestin, soprogo, Marica, Karli, Franci, otroci, Marija Vesjak, mati, Fani Pelle, taSCa, Franc Cttlestln, brat, Fani
Fnchz, svakinja, Franc Fnchs, svak.
I
Nakupovalna zadruga
r. z. z o. z.
V LJUBLJANI Dunajski cista 33 (..BALKAN**)
Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst. — Kolonialno špecerijsko blago, spirituoze, mast, slanina, mesni izdelki.
Uvoz I	Izvozil
Telefon 8t. 366. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun Stev. 10.473,