Grozde bliže svetništvu pgj s prelatom Jožetom Škerbcem in msgr. Juretom Rodetom, potem pa še na slovenskem veleposlaništvu, kjer ga je v odsotnosti veleposlanika dr. Janeza Žgajnarja, kije v trenutno v Sloveniji, sprejel opoln. minister Tomaž Kunstelj. Opoldan se je srečal s slovenskimi duhovniki, ki delujejo med Slovenci in Argentinci, s katerimi se je pogovoril tudi o verskem stanju v Argentini. Zvečer je prišel na srečanje z razširjenim Medorganizacijskim svetom, na katerega so bile prvič povabljene organizacije predvojnih naseljencev, da se tudi one spoznajo s kardinalom. Prišel je predsednik Prekmurskega društva Bernal Juan Banco, kakor tudi predsednik društva Triglav iz Rosaria Marjan Jeriha z dvema odbornikoma; Prekmursko društvo iz Urugvaja pa je poslalo pozdrave kardinalu z opravičilom. Prva stopnja cerkvenega procesa za kanonizacijo božjega služabnika Lojzeta Grozdeta je končana. Cerkveni proces za kanonizacijo se bo nadaljeval na ravni vesoljne Cerkve v Rimu, so 26. avgusta sporočili iz tiskovnega urada Slovenske škofovske konference. Na nadškofijskem ordinariatu je bila v ponedeljek, 30. avgusta, zaključna seja, ob 18.30 pa v ljubljanski stolnici zahvalno bogoslužje, slovesna maša, ki jo je vodil ljubljanski nadškof in metropolit Franc Rode. STRAN 3: Pevsko-glasbeni festival Zgoraj: Kardinal z osnovnošolci in (spodaj) z gimnazijci SVOBODNA SLOVENIJA LETO (ANO) LVIII (52) • ŠTEV. (N°) 35 ESLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES • 2 de septiembre- 2. septembra 1999 Peticija za kazenski pregon odgovornih za množične poboje Združeni ob Lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Društvo za ureditev zamolčanih grobov so 26. avgusta na časnikarski konferenci Predstavili peticijo, v kateri generalno državno tožilko Zdenko Cerar pozivajo, naJ „sama in brez odlašanja prevzame kazenski pregon proti znanim in neznanim storilcem, ki so odgovorni za množične poboje na vseh znanih množičnih grobiščih po Sloveniji, zlasti na novo (oziroma) ponovno odkritem grobišču na območju opuščenega žičkega samostana. Po besedah Stanislava Klepa so se za Peticijo odločili iz bojazni, da državno tožilstvo, podobno kot doslej, ne bo ukrepalo. Podpisniki peticije so namreč prepričani, da državno tožilstvo, katerega ^temeljna naloga je pregon storilcev kazni-yih dejanj in drugih protipravnih ravnanj, v velikem delu ne izpolnjuje svojih ustavnih dolžnosti. Prav vsa okrožna državna tožilstva pa so se doslej obnašala, kot da bi z zločini soglašala. Kritika ne velja le oblastnim organom, nnipak tudi političnim strankam, ki si ne Prizadevajo dovolj za odkrivapje resnice ° polpretekli dobi. To velja, je dodal Vitomir Gros, tako za vladne kot tudi opozicijske stranke, saj tudi slednje „mol-č(jo, četudi vedo”. Krivci za zločine so znani, a bodo zaradi molka in prikrivai\ja Prej pomrli in do sodnega epiloga ne bo Prišlo. Vzrok za to vidijo podpisniki peticije v močni navezi med odgovornimi za zločine ter njihovimi ideološkimi nasledniki. Sedapja oblast, ki proti odgovornim za zločine ne ukrepa, pa je zanje sokriva. Obe družbi sta na pomen dostojnega Pokopa žrtev za spravo letos že opozorili z referendumskim vprašanjem, ki sta ga naslovili na vlado, državni zbor, državni svet, parlamentarne stranke in varuha Izdajanje mrliških listov Podpredsednik vlade Marjan Podobnik Je 27. dvgusta sprejel predsednika vladne komisije za izvajanje zakona o popravi krivic Janeza Lukača in podpredsednika druženja žrtev komunističnega nasilja Antona Šemrla s katerima se je pogovarjal o Problematiki izdaje mrliških listov in obe-ležitve grobov žrtev povojnega nasilja v ®l°venjji. Lukač je Podobnika obvestil, da jto komisija za izvajanje zakona o popravi krivic sprožila zoper neznane storilce pogojnih pobojev kazenski postopek pri dr-Zavnem tožilstvu. To bo omogočilo organom pregona, da takoj zavarujejo že znana grobišča in pričnejo z ekshumačijo in identifikacijo žrtev. Podobnik, ki se je o dokumentaciji o *rivah in pobojih pred kratkim pogovarjal todi s predstavniki Nove slovenske zaveze, Je med drugim dejal, da bo na eni prvih jelenskih sej vlada obravnavala celotno pro-leniatiko s poudarkom na izdaji mrliških •istov in obeležitvi grobov, tudi zato, ker Upravne enote ne izvajajo prav obstoječega Jkkona o vpisu v matično knjigo, na osnovi ega bi morale izdajati mrliške liste. človekovih pravic. Odgovor sta prejeli le od državnega sveta, pa še tu obljubi o ukrepanju doslej ni sledila nikakršna konkretna akcija.V Sloveniji je po Grosovih besedah grobišč, kakršni sta v zadnjem času odkriti množični grobišči v Teznem pri Mariboru in na območju žičke kartuzije, več kot 100. V skladu z osnovnimi civilizacijskimi standardi pa je, da se ugotovi, kdo je v r\jih pokopan, kako je bil ubit in po čigavem nalogu. Državna Oblast bi tako morala odkriti krivce, mrtve pa dostojno pokopati. In tu Slovenija zaostaja celo za Kambodžo, kar škoduje tudi njenemu mednarodnemu ugledu. Združeni ob Lipi sprave, Civilna družba za demokracijo in pravno državo ter Društvo za ureditev zamolčanih grobov državnemu tožilstvu v peticiji tudi očitajo, da je z obtožbo, ki jo je proti Vinku Levstiku vložilo okrožno državno tožilstvo v Ljubljani zaradi kaznivega dejanja zoper vojne ujetnike, hotelo pozornost javnosti preusmeriti od „bratomomega holokavstva in množičnih morišč na en sam tragični dogodek”, od generalne državne tožilke Zdenke Cerar pa tudi pričakujejo, da bo preklicala umik predloga za obnovo postopka proti škofu Gregoriju Rožmanu. Na časnikarsko vprašanje, zakaj sami ne vložijo kazenske ovadbe, je Vitomir Gros pojasnil, da je v Sloveniji proti neznanim storilcem že vloženih sedem kazenskih ovadb (štiri je vložil sam kot župan Kranja), nekatere med njimi so stare že več kot šest let, a doslej ni bilo odgovora. Sicer pa so podpisniki peticije na časnikarsko konferenco želeli povabiti tudi generalno državno tožilko Zdenko Cerar, vendar ta nima javno objavljene številke faksa. Torej Slovenija le ne molči, kot smo naslovili uvodnik pred kratkim. Molči vlada, molče politiki, a narod ne molči. Nekateri javno, pogumno in jasno zahtevno, da se o zločinih ukrepa po zakonu in opravi dostojen simboličen pogreb. Le tako bomo lahko dosegli narodno spravo. Papežev obisk Na konferenci 23. avgusta so predstavili podroben program papeževega obiska v Slovepji in Slomškove beatifikacije. Pri maši za Slomškovo beatifikacijo bo ob papežu sodelovalo več kot 40 kardinalov, nadškofov in škofov ter več sto duhovnikov iz Slovenije, zamejstva in izselje-ništva. Svoj prihod so potrdili kardinala Angelo Sodano in Gioavanni Battista Re iz Rima, kardinal slovenskega rodu Ambrožič iz Toronta, upokojeni kardinal Koenig z Dunaja, kardinal Paskai iz Budimpešte, pomožni škof Pevec iz Clevelanda, škofi iz Sombathelya, Varaždina, Zagreba, Reke, Pulja, Trsta, Gorice, Vidma, Celovca, Gradca, Eisenstadta in drugod. V cerkvah po Sloveniji so v nedeljo, 29. avgusta vernikom prebrali pastirsko pismo, v katerem slovenski škofi pišejo o svetniški osebnosti dušnega pastirja, kulturnega delavca, vzgojitelja, ekumenskega delavca in buditelja narodne zavesti škofa Antona Martina Slomška. OBISK KARDINALA AMBROŽIČA V prejšnji številki našega lista smo podrobno spremljali obisk kardinala Alojzija Ambrožiča med Slovenci v Argentini v prvih dnevih. Sedaj priobčujemo poročilo o drugi polovici obiska. Kardinal Ambrožič je v ponedeljek dopoldan obiskal svoje sošolce in opravil nekaj privatnih obiskov na večerjo ga pa je povabila Zveza slovenskih mater in žena, kjer je lahko spoznal njeno karitativno delo med pomoči potrebnimi rojaki. V torek je opravil vljudnostni obisk pri buenosaireškem nadškofu Bergogliu sku- Na večeru gaje najprej pozdravil prdse-dnik Zedinjene Slovenije Tone Mizerit, ki mu je v kratkih besedah predstavil naše življepje in vse organizacije, ki med nami delujejo. Pozneje se je kardinal zahvalil za sprejem, pohvalil delovanje skupnosti, katero je postavil za zgled ostalim rojakom po svetu. Nato pa se je osebno porazgovoril z vsemi predstavniki našega javnega življenja. Večer se je končal z zakusko. Drugi dan, v sredo je že odpotoval nazaj, da prevzame svoje odgovorno delo v Nad. na 4. str. !8č9BKKgaBl»nWllLi ffMMBBaBBMI Nisem radikalen, stvaren sem Iz pogovora z nadškofom dr. Rodetom za Delo, 28. avgusta, po STA Iz življenja „Nisem radikalen, stvaren sem. Številke, ki jih navajam, so znane slovenski javnosti in jih lahko najdete v časopisih. Te vzbn,jajo skrb. Ne morem pripovedovati zgodbe o uspehu, ki ga ni. Opozorim pač na dejansko stanje. Če gre za kakšno radikalnost, je to radikalnost evangelija, ki se zavzema za brezpogojno “spoštovanje človeškega življenja. Pa tudi kar zadeva mesto Cerkve v javnem življenju in šoli, za radikalno in pošteno demokracijo." Odzive na svoj nastop na Brezjah ob Marijinem prazniku je pričakoval. Sicer pa ti odmevi po njegovem prepričanju ne po-dajajo celostne podobe slovenske javnosti in so v tem smislu pristranski in zavajajoči. „Vemo, kdo ima pri nas v rokah medije in kdo jih navdihuje, kdo odloča, katero pismo bralcev bo objavljeno in katero bo šlo v koš.” Kot nadškof, odgovoren pred Bogom za določeno krajevno Cerkev, pa se ne ozira in se ne sme ozirati v prvi vrsti na take in drugačne odzive pri ljudeh. Na Brezjah je povedal nekaj stvari, ki se mu zdijo bistvene za prihodnost slovenskega naroda in vere v Sloveniji. Reakcije najbolj glasnih in obremenjenih s prejšnjo ideologijo v tem primeru niso pomembne. Meni namreč, da je glavno, da je te stvari povedal, ne glede na reakcije nekaterih. Škof -ali politik - ki bi venomer govoril to, kar ljudem godi, ne bi premaknil stvari niti za milimeter. V Sloveniji ni nobenega dnevnika, ki bi branil stališča vernih. Tu smo pred nerazumljivo anomalijo, ki ni v čast demokratični državi. Poleg tega sta miselna raven in način izražanja nekaterih prispevkov tako bedni in nabiti s sovraštvom, da ga je kot Slovenca sram. Cerkev na Slovenskem nima sredstev, da bi lahko pomagala k vzpostavitvi t.i. medijskega pluralizma, denimo pri nastajanju novih medijev.. Sicer pa mora za medijski pluralizem, če ji je kaj za resnično demokracijo, poskrbeti država Vprašanje sprave: zanjo je potreben intelektualni pogum in poštenost, da vidimo stvari take, kakršne so bile, ne pa da se kljub temu, kar smo zvedeli v zadnjih časih, še naprej oklepamo starih mitov o revoluciji in NOB. Drugi korak je obsodba vseh zločinov, ki so bili storjeni med vojno in po njej, ne glede na to, kdo jih je zagrešil. Tretji pa objava imen žrtev in kraja njihove smrti, z dostojnim obeležjem grobišča, kot to terja pieteta do mrtvih. Vse te žrtve moramo sprejeti kot svoje, ne glede na to, na kateri strani so padle. Kar pa zadeva zgodovinske učbenike - v zvezi z vprašanjem o poteku pokristjanjevanja - bi jih bilo treba temeljito pregledati in vnesti ustrezne popravke. Tudi na tem področju je treba narediti konec enouinju in predstaviti preteklost, kolikor se da objektivno, brez pristranskosti in ideološke strasti. V edinih zanesljivih zgodovinskih virih (predvsem zapis o spreobrnjenju Bavarcev in Karantancev iz 9. stoletja) ni sledi o nasilnem in krvavem pokristjanjevanju Slovencev. Nadškof Rode je v nadaljevanju spregovoril še o pomenu Slomška in njegove beatifikacije, papeževega obiska, se na kratko dotaknil slovenske sinode in odločitve o novih škofijah ter predstavil svoje vsakdanje življenje. KOMENTAR 0 NADŠKOFU Ko sem bil še semeniščnik v Vipavi, sem šel včasih nabirat kondicijo na Erzelj; to je na precej oddaljen hrib, katerega vrh krasi lepa cerkvica Domačini so mi pripovedovali, kako sta nekoč dva „ljubljanska barabina” hotela okrasti cerkev, a se je pri izhodu iz cerkve eden zagozdil med železje okna. Vpil je in končno so prišli domačini in ga rešili. „Je že hropel,” so mi zatrjevali domačini. Tisto hropenje je moralo biti dokaj hudo, kajti omenjena dva Ljubljančana sta bila brata Jelinčič in eden od njiju je znani parlamentarec Zmago. Zakaj je moralo biti tisto hropenje pri kraji cerkve tako hudo? Menim, da zato, ker vedno, ko omenjeni parlamentarec spregovori o Cerkvi, govori izredno neprijazno in sovražno. Eden takih posegov v zadnjem času je šel na račun pridige nadškofa Rodeta za praznik Marijinega vnebovzetja na Brezjah. Zmago je kot prvi nastopil proti metropolitovim besedam, a neargumentirano in skrajno sovražno in polno predsodkov. Kaze, da v Sloveniji komaj čakamo na nadškofovo velikošmarensko pridigo, kajti po vsaki se slovenska javnost razburi. In zakaj se je letos? Nekateri kritiki pravijo, da se je tokrat nadškof Rode šel predaleč v vtikanju v politiko. No, neki napredek je že, kajti ti kritiki priznavajo, da ima v demokratični družbi vsak človek pravico izraziti svoje politične poglede, torej tudi nadškof. Toda tokrat naj bi šel predaleč. Sedaj pa bi rad, da ti kritiki povedo, kje so meje, do kje lahko gre Cerkev, ko izraža svoje politične poglede. V demokraciji so te meje znane. Prepričan sem, da jih Rode v velikošmaren-skem govora ni prestopil. Zanimivo je, da je bila slovenska javnost navdušena, ko je pred dobrim letom zagrebški nadškof Božanič ostro nastopil proti vladajoči hrvaški eliti, ki ji je bolj mar lastnega bogatenja kot resničnega narodovega blagra ter zato potiska v revščino del prebivalstva. Ko je nekaj podobnega rekel ljubljanski nadškof, je Slovenija užaljena in presenečena. Najbrž bo to nekako v slogu, naj kritizirajo našega soseda, kajti bolj kot ga bodo kritizirali, manj bodo vidne naše napake. Brez dvoma je nadškof v pridigi na veliki šmaren povedal stvari, ob katerih se bi morali zamisliti in ki držijo: grozeče padai\je natalitete, rast števila splavov, nesmisel življenja, ki se kaže v velikem številu samomorov, socialne krivice, problemi v šolstvu... Nihče ne more trditi, da teh problemov ni. In ker so in ker se slovenska dražba noče z njimi soočiti, bo raje začela razpravo za oslovo senco v slogu: Je nadškof postavil določeno besedo na pravo mesto? Ali ni bil preoster ali pa nestrpen? Nedialoški? Skratka razprave, ki pravzaprav nikomur ne koristijo. Kaj ne bi bilo bolje, da bi nadškofove besede vzeli kot podlago za razpravo in iskali rešitev problemov. Razprave, ali metropolit dobro ali slabo govori, nikomur ne koristijo. Dejanja pomoči ljudem v stiski, ki jih je opisal v pridigi, pa bi rešile marsikatero življei\je. P. S.: Včasih lahko preberemo ali slišimo, da nadškofa kritizirajo zato, ker ta dela s svojimi nastopi škodo slovenski Cerkvi. Kako ganljiva je ta dobronamernost do Cerkve. Tem ljudem, ki bi tako radi pomagali Cerkvi, skromno predlagam, da dajo v javna glasila, ki jih upravljajo, čimveč objektivnih novic o Cerkvi, da najdejo čimveč pozitivnih vidikov njenega delovanja, da omejijo nestrpnost, žaljenje in grobe napade na vernike ter v javna glasila vključijo čimveč pozitivnih in plemenitih vsebin. S takimi in podobnimi dejanji me bodo prepričali o svoji dobronamernosti do Cerkve. mag. Božo Rustja Radio Ognjišče, 21. avgusta Prehajamo v odločilno dobo. Komaj dober poldrug mesec manjka do predsedniških volitev. Tega še zavedajo predvsem v glavnih štabih političnih strank. A ni razpoloženje enako pri enih in drugih. Zavisno je, kako jim kaže sreča. To je tisti činitelj, ki čara nasmeh ali potiska zaskrbljenost na obraze kandidatov. UPOŠTEVATI STVARNOST Hvala Bogu, triunfalizma ni opaziti ne pri peronistih ne pri Povezavi. Čeprav se De la Rua in njegova okolica veselijo anket, ki kažejo na precej verjetno zmago, nočejo tega sprejeti kot nekaj dokončnega. V tem čeprav kratkem obdobju se lahko zgodi še marsikaj in koncem koncev število neodločenih je še tako veliko, da lahko tehtnico obme na eno ali na drugo stran. Če gledamo stvarno, se trenutno vse napovedi nagibajo na stran Povezave. Tega se zadevajo tudi v Duhaldejevem tabora. A odkar ima glavno besedo, kar se strategije tiče, neka brazilska propagandna agencija, Duhalde sicer še naprej vneto razglaša svoje prepričanje nad zmago, a dejansko je delo usmerjeno v možnost drage runde. To smemo vsaj sklepati iz raznih političnih potez, ki jih podvzema peronistični kandidat zlasti v notranjosti države. Ko že govorimo o notranjosti, je zanimiv primer Mendoze. Tam igra važno vlogo Cavallo, ki skuša prodreti na področja, kjer nima močne strukture, opirajoč se na krajevne formacije. Ko je padel v vodo namen, da bi si pridobil kandidata mendoških demokratov (to je provincijska stranka) Carlosa Balterja, je začel pogajanja s peronisti. Predlog je, da bi cavallisti podprli peronis-tičnega guvernerskega kandidata, v zameno pa prejeli prvo kandidatno mesto za poslance. Duhalde je ta pogajanja podprl bolj zato, ker predvideva, da tak dogovor škodi Povezavi, postavlja pa važne prece-dente za dogovor s Cavallom v primera, če bi prišlo do drage runde. SPREMEMBA STRATEGIJE Moramo pa zabeležiti, da se je le nekaj spremenilo v vrhu peronizma. Menem je pretekli teden prvič resno podprl Duhalde-ja in izrazil, da je „naj boljši peronistični kandidat”. Prav tako je svetoval svojemu krogu močno podporo guvernerju, kakor tudi podvzel resne ukrepe, da bi Pattija spravil ob guvernersko kandidaturo. Ob tem nastaja dvojno vprašanje: kakšen je pravi namen Menema; in drugič, kakšen je lahko sad teh potez. Opazovalci si niso edini. Nekateri menijo, da se je predsednik začel bati, da bi hud poraz peronizma še r\jega potegnil za sabo. Nekaj je, če Duhalde zgubi in se potem Menem pokaže za leto 2003 kot poroštvo zmage, draga pa je, če Povezava pogazi peronizem tako močno, da sproži vrsto notranjih spopadov, ki bi pripeljali stranko na rob razkola. Drago menje pa je, da predsednik le navidezno podpira kandidata, da mu ta potem ne bi mogel očitati, da je bil pač poražen, ker ga stranka ni podprla. Menem se dobro zaveda, da tudi poraženi Duhalde še ne bo izgubil vse moči v svoji provinci in bi mu kako guvernerjevo maščevai\je čez štiri leta lahko prekrižalo načrte o povratku. Kar pa zadeva posledic te spremembe Menemovega nastopa, so dvomljive. Tudi če se Patti končno odpove guvernerski kandidaturi, bi se s tem okoristil le Ru-ckauf, ne pa toliko Duhalde. Mnogo od teh, ki bi volili Pattya za guvernerja, bodo na vsak način oddali predsedniški glas Povezavi. Nastane seveda vprašanje, koliko je Patti res primoran, da posluša Menema. Tone Mizerit Dejstvo je, da je bivši komisar politično cenemov „izum”. Vsa ogromna politična (in tudi finančna) podpora Pattijevi kampanji je prišla iz predsedniškega kroga. Pattyeva politična struktura sloni na peronizmu. Pritisk je premočan, da bi sicer odločni bivši policist trmoglavil naprej s svojo kandidaturo. PONOVNO TRETJA MOŽNOST t Večkrat ponavljamo, da obstaja v Argentini nekakšen praktičen bipartidizem-Še vsakič v zadnjih tridesetih letih, ko seje poleg peronistov in radikalov pojavila neka tretja politična stranka, se je (običajno P° lastni krivdi) izjalovila. Zadpji tak primer je Solidarne fronte, ki pa se je spojila z radikalizmom v Povezavo, pri čemer je bila pot drugačna, a posledica ista. Sedaj imamo dva primera ponovnega poizkusa tretje stranke: po eni strani je bivši notraryi minister Gustavo Beliz, po dragi pa bivši gospodarski minister Domingo Cavallo. S strateškega vidika bi bilo najbolj logično, da bi nastopala povezano. Ideološko med i\jima tudi ni večjih razlik, pač pa igrajo tu važno vlogo osebni interesi in zlasti pohlep po oblasti. To je bil bistven razlog, da se je skrhalo sodelovanje meff enim in dragim. Ker Beliz deluje po strategiji na dolgo roko, se je naravnost odpovedal nastopu svoje stranke na teh volitvah, pustil svojim pristašem svobodo glede izbire predsedniškega kandidata, sam pa vse sile polaga v občinske volitve v prestolnici, ki bodo sredi prihodnjega leta. Cavallo pa se je z vso silo vrgel v predsedniško tekmovanje. Prednost ima v tem, da lahko obljubi, kar hoče, saj ve, da ne bo zmagal. A tistih sedem do deset odstotkov, ki mu napovedujejo ankete, je važen politični činitelj in kaže na potrebo neke drugačne izbire, ki si jo vrsta volilcev želi. Razočaranje nad politično srenjo Je v volicih tolikšno, da se številčno oprimejo primerov kot Cavallo na državni ravni ali Patti na provincljski. Izredno pozitivno bi bilo sodelovanje med posameznimi frakcijami in taka politična formacija bi imela izredne izglede za uspeh. Na žalost Pa nepočakanost in prevelike ambicije v kak dušijo možnost zgradbe te tretje sile. KAJ PA SINDIKATI? Še bežen pogled na sindikalno področje. Vsi vemo, da večina argentinskega sindikalizma prisega na peronizem. A zunana je tudi njihova praktičnost in zmožnost prilagoditi se vsakršnemu položaju. Sindikati sicer vestno podpirajo peronistične kandidate, a navezujejo tudi prve močne stike z vodstvom Povezave. Na splošno med sindikalisti prevladuje mnenje, da ni izključena zmaga Povezave-Zato je De la Rua prejel že nekaj ponudb na pogajanja za primer, če bi postal predsednik države. Sindikalistom še ni ušlo d spomina dejstvo, da so od leta 1983 do 1989 vodili ostro vojno proti Alfonsinovt vladi. Tedaji glavni tajnik CGT Saul Ubaldi' ni je izvedel kar 13 splošnih stavk, ki so precej pripomogle prezgodnjemu umik11 Alfonsina s predsedništva. Res pa je, da je Alfonsin na samem začetku svojega mandata izvedel ostro akcyo proti sindikalnim straktiram (ley Mucci), ki je komaj za propadla. Vrnjeno mu je bilo milo za drag0' Sedaj sindikalisti ponujajo neke vrsto mimo sožitje za primer, če bi De la R113 prišel na oblast. Protizahteva je seveda nedotakljivost nekaterih sindikalnih „Pra" vic”. S strani Povezave bo odgovor verjetno pritrdilen. Tudi radikali se z grenkim priokusom spominjajo spominjajo žalotnih let nenehnih spopadov z delavstvom. 30. PEVSKO-GLASBENI VEČER Mlad! Kako lepo je biti mlad! Življenje v mlademu človeku prekipeva in pride najbolj do izraza pri pesmi. Kjer se nahaja mlad človek, tam doni pesem. Pesem je vesela, žalostna, proseča, nas navdihuje, tolaži, spremlja k Bogu, pozdravna, poslavlja. Z eno besedo, s pesmijo izražamo vsa mogoča čustva, ki nas spremljajo v življenju. Zato ni nič čudnega, da slovenski mladinski organizaciji prirejata že 30. Pevsko glasbeni večer v dvorani msgr. Oreharja v Slovenski hiši. Ti večeri, včasih bolj, včasih mai\j kvalitetni, posvečeni slovenski in svetovni glasbi in petju, so izraz našega delo-vai\ja na tem področju in na katerih se celo odkrivajo skriti talenti, ki danes uživajo že splošno priznai\je. 30. Pevsko glasbeni večer je zbrano Publiko iz vseh Domov letos prav posebno in prijetno presenetil. Popestril gaje prihod bariloških vrabčkov in mendoškega okteta. Čestitamo za to pobudo Slovenski dekliški organizaciji in Slovenski fantovski zvezi. Kot prva točka festivala je na oder stopil Otroški zbor Zedinjene Slovenije Pod vodstvom Marte Sel&n. Pokazal nam Je, kako se naši najmlajši zanimajo in navdušujejo za petje. Ob spremljavi na klavirju Andrejke Selan Vombergar nam je predstavil argentinsko ter slovenski narodni pesmi. Sledila mu je skupina Chalt en glasb-band iz Slovenske vasi, ki nam je v slovo zadnjič duhovito zaigrala in zapela. Skoda; še vedno je čas za premislek. Nato Je bil na vrsti otroški zborček „Zarja mladosti” pod vodstvom Marjane Jelenc. Za-Pel nam je različne slovenske pesmi, katere Je spremljala na klavirju Anka Savelli Ga-ser. Ob pogledu na te zborčke naših naj-^^jših se utme klic: Kaj nas skrbi, živimo, tukaj smo in po vaših stopinjah gremo! Solist Bogdan Magister je letos zapel °b spremljavi prof. Ivana Vombergarja klasične pesmi v različnih jezikih. Ob melodiji pesmi O sole mio smo se sprehajali po Znamenitih beneških kanalih. Močan aplavz Je premotil naše misli in nas pripeljal nazaj v Slovensko hišo. Iz Slovenske vasi sta se Predstavila Janez Cerar in Marko Mehle. Prvi je stopil h klavirju, drugi pa s kitaro v roki in z orglicami okrog vratu pogumno stopil na oder. Zapela sta pesmi Znamenja ln Slovenska pomlad, ki je bila posvečena vsem prebivalcem Slovenske vasi, kakor vsem ostalim slovenskim izseljencem. Tudi fantje iz Mendoze so se oglasili v Buenos Airesu. Hoteli so biti na višini festivala, zato so pripeljali s seboj osebnega Menedžerja, ki jih je predstavil v najboljši toči. Seveda ni manjkala pesem o vinčku. Kot Mendoščani in Slovenci, torej pozna-Valci dobre kapljice, so res iz srca zapeli. Iz južnega dela Argentine so prileteli ®ariloški vrabčki. Melodija devetih mla-'tih ptičkov pod vodstvom Lučke Kralj Jermanove je preplavala oder in dvorano Bogdan Magister Milan Magister ml. Mladinski zbor iz Slomškovega doma ter nas omamila z zvoki gregorijanske in narodne pesmi. Vrabčki čivkajo, a ti naši mali so peli in žvrgoleli kot slavčki. Sledil je Mladinski zbor iz Slomškovega doma. Vodi ga prof. Ivan Vombergar, ki že vrsto let sodeluje pri tem večeru. Zapel nam je dva spirituala in za zaključek še Slomškovo Slovenc’ Slovenca vabi. Prijetno nas je presenetil mendoški gost Tone Štirn z raznimi skladbami na klavirju. Dolgoletni spremljevalec tega večera je Mladinski zbor iz San Justa. Pod vodstvom Andrejke Selan Vombergar je za to priliko med drugimi pesmimi pripravil tudi Ramlrezovo Los reyes magos. Spremljali so na klavirju prof. Ivan Vombergar, na charango Franci Grilj, na kitari Anči Puntar in na bobnu Pavel Erjavec. Iz Bariloč se je oglasil Milan Magister ml.. S kitaro v rokah je stopil na oder in nam zabrenkal pesmi o času in življenju. Starejši so obujali spomine, mladi pa večali svojo fantazyo. Festival je zaključila nam vsem priljubljena skupina. Ti naši štirje fantje, ki sestavljajo „Rock & Polka”, nam že vrsto let nudijo zabavo,' ne samo na pevsko glasbenem večeru, ampak tudi na mladinskih dneh. Zaigrali in zapeli so lastne skladbe v španščini in slovenščini. Prilično postavljene luči so se ugasnile in zastor prijetno pripravljenega odra se je zaprl. Prišel je trenutek zahvale vsem tistim, ki so sodelovali pri lučeh, zvoku, pos-tavljai\ju odra, organizaciji in splošni zamisli. Prišel je čas slovesa. Pesem, ritem in harmonija 30. Pevsko glasbenega večera je počasi utihnila. Upamo, da bo čez leto dni zadonela z novo močjo in novimi talenti. Veronika Godec Fotografije: Marko Vombergar Ostale fotografije objavimo prihodnjič. Tone Štirn Otroški zborček ..Zarja mladosti“ s Pristave Slovenci v Argentini Žegnanje v San Martinu 'P --------------------5-------------- Poteklo ie že 51 let. odkar se ie v lob, Ana Podržai. Lučka Kastelic. ,,Condor de oro“ za Dinka Bertonclja Na dan planincev, 8. avgusta, ko so se začele smučarske tekme argentinske vojske, je vrhovni poveljnik vojske general Martin Balza izročil planinski odlikovanji „Condor de oro” (Zlati kondor) dvema zaslužnima civilnima andinistoma Eden od obeh je Dinko Bertoncelj, naš bariloški rojak, ki je lansko leto izpolnil 70 let in se je - kot je splošno znano - vedno udejstvoval v gorniških in smučarskih podvigih. Dinko se je pred kratkim mudil v Sloveniji, kjer so ga imenovali za častnega člana v dveh društvih gorniške organizacije „Ska-la”. Pravi pa, da ga sicer osebno veselijo taka priznanja, a da se mu zdi pomembnejše, ker lepo poudarijo važno vlogo slovenskih planincev v argentinskem andinizmu. V Sloveniji je opazil dosti zanimanja za bariloško „šumsko bratovščino”, katere odlični predstavnik je bil tudi on in ki je danes priznana kot pomemben doprinos k slovenski planinski kulturi. Najvišje andinistično odlikovanje argentinske vojske pa priča, da so bariloški slovenski planinci tudi v visokih krogih naše argentinske domačije poznani in pravilno upoštevani. Na vojaških smučarskih tekmah je letos sodelovalo zastopstvo slovenske vojske, ki se je na smučarskem teku na Cerro Otto prav dobro izkazalo. V progi na 15 km je bil med 39 tekmovalci prvi Italijan Goudioz, nato pa Slovenec Žemva. Grajf se je kvalificiral kot peti in Ožbolt je bil deseti. Še boljše so se odrezali Slovenci v biathlonu (tek in streljanje) na 20 km. Prvi je bil Italijan, za njim pa so se uvrstili Slovenci Ožbolt, Grajf in Žemva; tekmovalo je 36 tekačev. V patrol-nem teku na 25 km so bili Slovenci peti, drugo in četrto mesto so zasedli Argentinci in tretji so bili Čilenci. Slovenski vojaški smučarji, ki jim je načeloval podpolkovnik Bojan Pograjc, so se mudili v Bariločah teden dni in jih je Slovensko planinsko društvo povabilo na „asado” v hišo Marjana Groharja, ki se je potrudil in izvrstno pripravil tečno meso na žaru za skupno večerjo. V. Arko ■■nn Slovenska biatlonska odprava v Bariločah Iz Argentine, iz Slovencem dobro znanih Bariloch pod Andi, se je vrnila štiričlanska slovenska biatlonska odprava (Sašo Grajf, Tomaž Žemva, Janez Ožbolt in trener Borut Nunar), ki se je udeležila treh tekem v smučarskem teku in biatlonu, ki so jih pripravili v okviru vojaških smučarskih iger. S tem potovanjem v oddaljeno Argentino nismo imeli posebne sreče. Sicer nismo veliko pričakovali, vendar na vse okoliščine - naš cilj v poletnem obdobju nam je bil le trening - nismo niti veliko zgubili. Takoj po prihodu v Bariloche (100.000 prebivalcev) se je Tpmaž Globočnik vrnil domov zaradi tragične nesreče brata Matjaža. Poleg tega so nam na poti izgubili domala vso prtljago. Smuči in puško je do prve tekme dobil le Žemva. Kasneje so smuči le prišle v kompletu, puški od Gnyfa in Ožbolta ter vsa moja prtljaga nas je čakala v Frankfurtu šele na povratku. V takih razmerah smo izmed osmih planiranih dni na snegu izkoristili le tri, pa še to so bila tekmovanja Vseeno so trenirali v fitnesu, telovadnici, peš po dvakrat na dan. Vse drugo pa je bilo zelo lepa izkušnja, tudi ljudje so izredno prijazni, le tisto ‘mai\jana’ - jutri, Je bilo velikokrat slišati, je pot na južno poloblo opisoval trener Borut Nunar. Na prvi od treh tekem, ki so bila povsem v domeni argentinske gorske vojaške enote, je v smučarskem teku na 15 kilometrov zmagal italijanski A reprezentant Gau-denzio Gudioz, Žemva je bil drugi, Grajf peti in Ožbolt osmi s tem, da sta na progi, ki je bila daleč od idealne, nastopila z izposojenimi čevlji. V biatlonu sta si med 45 tekmovalci Ožbolt in Grajf s sposojenima puškama priborila drugo in tretje mesto, opremljeni Žemva pa je bil četrti. V patrolnem teku na 25 kilometrov pa je bila potrebna četverica, zato seje po nekaj letih na tekmovalno stezo vrnil tudi trener Nunar. Proga je bila še mnogo daljša od tiste na papirju, kar je bilo zame še posebno hudo. Prišli smo do cilja in bili peti. Pa so nas še kaznovali z dvema minutama pribitka, a nihče ni vedel, zakaj- Tekmovar\ja v smučarskih tekih in biatlonu tam še nimajo tradicije. Njim je glavno le dvoboj Argentina: Čile, ki so ga seveda dobili gostitelji. Uradni časi se z našimi časi iz internega merjenja niso posebej ujemali, strelišče je bilo hudo improvizirano, Grajf je enega argentinskega tekača v enem krogu prehitel kar dvakrat, pa nič hudega. Zaradi napak se nismo pritoževali, kot se niso tudi ostali: Američani, Italijani, Španci, Britanci. Na tekmo so nas prišli bodrit tudi slovenski izseljenci in nam pripravili poseben sprejem. Lepo. Gospod Dinko Bertoncelj, ki ga šele sedaj spoznavajo kot prvega slovenskega alpinista himalajca iz argentinske odprave (1955: Daulagiri), je bil med pionirji celotne argentinske smučarye in vojaške gorske šole. Smučanja je naučil tudi veliko generalov argentinske vojske. Prav na razglasitvi, ki se je je udeležil domala ves vrh argentinske vojske, je Dinko Bertoncelj prejel najvišje odlikovanje argentinske vojske: zlatega kondorja. Razmeram smo se kar hitro privadili. Vendar smo veseli, da smo končno doma, je poročilo z južne poloble končal trener Nunar. Po Dnevniku, 26. avgusta Slovenska vojaška tekmovalna ekipa se je na povratku slikala na Pevsko-glasbenem večeru v Buenos Airesu Poteklo je že 51 let, odkar se je v sanmartinskem okraju darovala prva slovenska sveta maša. Na ta praznik smo se, kot vedno, spomnili v nedeljo, 8. avgusta. Sveto mašo je daroval krajevni dušni pastir Franci Šenk v kapeli zavoda Srca Jezusovega. Mašni napovedovalec je bil Janez Filipič, berili sta brala Marjeta Bol-težar in Tone Podržaj, pel je Slovenski pevski zbor pod vodstvom Lučke Kastelic. Po maši smo se v Domu udeležili slavnostnega kosila. Naj ob tem praznovanju na kratko opišemo, kako poteka versko življenje med nami. Dušnopastirski svet (farni odbor) je cerkvena ustanova za sodelovanje laikov pri celotnem poslanstvu Cerkve. V San Martinu ga sestavljajo: Franci Šenk, Janko Filipič, Janez Filipič, Tone Belec, Saša Go- lob, Ana Podržaj, Lučka Kastelic, Marjeta Mavrič, Mara Filipič, Ivanka Zorko, Fani Lah, Marija Petkovšek in Marta Škulj. Cerkveni obredi so skupno delo vseh kristjanov; nihče ni le samo njih gledalec. Vsi moramo aktivno pri teh sodelovati. Že šest let obhaja naša verska skupnost, vsako prvo nedeljo v mesecu družinske sv. maše. Člani družin sodelujejo z raznimi opravili pri sveti Evharistiji. Lani so se pa pričele darovati otroške maše vsako tretjo nedeljo. Otroci berejo berila, prošnje, prinašajo darove in navdušeno pojejo. Lepo bi bilo, da bi se te „navade" še dolgo ohranile. Za to smo pa samo nu odgovorni. Vztrajati je treba, čeprav se pojavljajo vedno večje težave. M Novoodkrita grobišča Kot kaže, prihaja na dan resnica o povojnih likvidacijah vojakov in civilistov, ki jih je jugoslovanska komunistična oblast izvajala na območju Slovenije. Ker taki zločini nikoli ne zastarajo, bi se morala začeti preiskava, odgovorne pa bi bilo treba postaviti pred sodišče, piše v zagrebškem dnevniku Vjesniku. (Kdaj bi kaj takega napisal ljubljanski Delo?) Ker so grobišča na območju Slovenije, sta tudi preiskava in sodni postopek v pristojnosti slovenskih oblasti. Sodelovanje ne bi smelo biti vprašljivo, ker naj bi bilo v interesu obeh strani, da se dosier o množičnih grobiščih zaključi na primeren in civiliziran način. To pomeni, da bi bilo treba množična grobišča zaznamovati, uvesti preiskavo zoper izvršitelje, pri izkopavanju pa dovoliti navzočnost hrvaških strokovnjakov, če gre za hrvaške žrtve. Pri teh vprašanjih, ki so zadeva mednarodnega humanitarnega prava, ne bi smeli vpletati politiko. Za reševanje problema množičnih grobišč v Sloveniji, v katerih so tudi luvaške žrtve, je potreben meddržavni sporazum-Gre za zadevo mednarodnega humanitarnega prava, na podlagi katerega ima vsaka žrtev pravico do dostojnega pokopa, je 0 ukrepih državne komisije za ugotavljal# vojnih in povojnih žrtev, ki so jih odkrili * nekdanjem kartuzijanskem samostanu žiče blizu Slovenskih Konjic, je za Vjesnik dejal tajnik te hrvaške komisije. Novoodkrito grobišče, kot tudi vsa prejšnja, za komisijo niso nova zadeva-Mesta množičnih grobišč je komisija namreč evidentirala že leta 1992 in 1993 ter slovensko stran opozorila na lokacijo ter zahtevala, da se vprašanje reši z meddržavnim sporazumom. V tem času je sloverisk1 parlament ustanovil preiskovalno komisij0’ ki naj bi raziskala zločine, ki jih je med vojno in po vojni storil komunistični režii"’ pa kot kaže, ni bilo nič iz tega. Tabor SKD na Prevaljah V soboto, 28. avgusta je bila v Prevaljah na slovenskem Koroškem skupna seja sveta SKD in glavnega odbora SLS, na kateri sta stranki pregledali dosedanje aktivnosti združevanja. Opravila so pregled doslej opravljenega dela v smeri združevanja, niso pa sprejela nikakršnih zavezujočih sklepov. Predvidoma do 12. septembra naj bi vseh pet skupin (za statut, program, organizacijo, volilne okraje in celostno podobo bodoče stranke) pripravilo izhodišča na svojem področju v smeri združevanja strank, predvidoma do konca decembra pa naj bi tudi pripravili t.i. združitveni kongres. Letošnji jubilejni 10. tabor Slovenskih krščanskih demokratov (SKD), ki je v nedeljo, 29. avgusti istotam potekal pod geslom Odprti v prihodnost, je po ocenah organizatorjev obiskalo približno 17.000 obiskovalcev, udeležila pa sta se ga tudi Janez Janša in Marjan Podobnik. Predse? nik SKD Lojze Peterle je v svojem nago''0" ru kritično ocenil obstoječi gospodarski socialni in šolski sistem kot tudi nastajaj0' čo pokojninsko reformo. Podaljševal# preteklosti se še posebej kaže v odnos" sedanje neformalne politične koalicije d° Cerkve, opozicije in v zunanji politiki, )e poudaril Peterle in dodal, da Slovenca 11 ta način ne more napredovati v novo 11 sočletje. SKD ne namerava oživljati Detn^ sa, želi pa s povezovanjem novih demokra tičnih sil še naprej živeti duha, s katerim se je začela slovenska demokratizacija. Za Pr‘ hodr\je volitve in bodoče vladanje ni dovoU združitev s SLS v stranko relativne večin®’ „temveč se moramo povezati v veliko voli lno zvezo s SDS, s katerimi nas povezi# slovenska zavest, demokratično prepričal1 je ter skrb za socialno blaginjo človeka- Obisk... Nad. s 1. str. Kanadi, zjutraj se je pogovarjal s Stanet0’’’ Snojem za Duhovno življenje in s Tinet° Debeljakom za Svobodno Slovenijo; ta P° govor bomo objavili v naslednji številki-Tako je napočil čas odhoda. Na Ezei* je kardinala spremilo več naših preds^ vnikov, duhovnikov in prijateljev, ki s° prisrčno poslovili od njega, z zahvalo obisk in z upanjem na prihodnje srečal# Tudi so mu vsi - kakor tudi naš list - %el veliko uspehov v njegovem delu. p Pisali smo pr Novice iz KANAL - V Kanalu so pripravili tradicionalne skoke z mostu v Sočo. Ker je globina vode pod mostom zaradi proda, spuščenega iz jeza pri Ajdi, letos mnogo nižja, so jo Poglobili na dobre štiri metre. Kljub temu je bilo tudi to premalo za varno skakanje s 17-metrskega mostu, zato so se morali skakalci in gledalci zadovoljiti le s skoki z višine desetih metrov. Program se je začel že dopoldne z zborom starih avtomobilov >n motorjev. Pred začetkom skokov pa so nebo nad Kanalom zapolnili padalci Slovenske vojske in padalskih klubov. KRANJ - Kriminalisti so v zvezi z množičnim pretepom in streljanjem, v katerem sta bili dve osebi ranjeni, prijeli vse udeležence pretepa in zoper njih odredili 48-umo pridržanje. Po doslej zbranih podatkih kranjske policije je do pretepa prišlo med dvema kriminalnima skupinama, ki se ukvarjata s prodajo mamil in katerih člani so stari znanci policy e. Predmet spora naj bi bile stare zamere in maščevanje zaradi vmešavanja v posle. LJUBLJANA - Dober mesec in pol po uvedbi DDV (IVA) se cene nepremičnin na slovenskem trgu niso bistveno spremenile, kar pomeni, da večjih podražitev ni. Medtem ko je bilo v mesecih pred uvedbo DDV trgovanje z nepremičninami zelo živahno, Pa zdaj vlada nekakšno mrtvilo predvsem ua račun dopustov. KOPER - Na cesti na Kastelcu, 400 metrov od naselja Petrinje, je avtomobilski Promet ustavil onemogli beloglavi jastreb. S cestišča so ga umaknili šele koprski Policisti, „oboroženi” s čeladami in Očitnimi rokavicami. Sodeč po oznakah, ki jih je ptica nosila, je omagala med Poletom s Cresa proti Alpam. Beloglavi jastreb, pri katerem razpon kril doseže tudi tri metre, je izredno redka ptica v Sredozemlju. V Sloveniji je nazadnje gnezdil leta 1884. LJUBLJANA - Na Petrolovih bencinskih črpalkah je plinsko olje (dieselsko gorivo) dražje za 4,8 odstotka. Za liter diesla je po Uovem potrebno odšteti 5,5 tolarja več °riroma 120,3 tolarja. To je letos peta sPrememba maloprodajne cene dieselske-8a goriva na Petrolovih črpalkah. Kot je znano, se cene plinskega olja v Sloveniji lahko prilagajajo tržnim pogojem, cene motornih bencinov pa so še vedno pod nadzorom vlade. RAZKRIŽJE - Hrvaška policija je prijela slovenskega državljana H. R., ki je na Hrvaškem, nedaleč od državne meje pri Razkritju, gojil indijsko konopljo. Na 120 kvadratnih metrih zemljišča je bilo nasajenih 150 rastlin. Gre za drugo največjo zaplembo indijske konoplje na Hrvaškem letos. LJUBLJANA - Ljubljanski živalski vrt v teh dneh vsak dan obišče približno 500 obiskovalcev, ob sobotah tisoč, ob nedeljah pa do 2000. Avgusta so našteli že 20.000 obiskovalcev, prav toliko kot lani ob tem času. Pred mesecem dni so v živalskem vrtu dobili dve žirafi, stari dve leti, in sicer samca in samico s Češke. Novost v živalskem vrtu sta tudi dva moluška kakaduja, ki bosta odslej delala družbo dvema samičkama. LJUBLJANA - Umrl je 16. avgusta Stanko Prek, slovenski skladatelj, kitarist, pedagog, upokojeni univerzitetni profesor, zbiralec ljudske modrosti in slovenskih narodnih pesmi, pisec učbenikov in publicist. Na skladateljskem področju je zapustil opus kitarskih, klavirskih, zborovskih in orkestralnih del ter samospevov. LJUBLJANA .- Prometu so predali 6,6 kilometra dolg del vzhodne avtoceste Ljubljane, med razcepoma Zadobrova in Mal-ence. Gre za zadnji manjkajoči del ljubljanskega avtocestnega obroča, kije dolg 32 kilometrov. Sistem ljubljanskih obvoznic poleg cestnega obroča sestavljajo še že zgrajena štajerska vpadnica ter še ne zgrajena odseka Šentvid - Koseze in del vzhodne obvoznice med Zadobrovo in Šentjakobom. LJUBLJANA - S plovbo okrašenih čolnov s prižganimi lučkami po Ljubljanici se je začela že peta prireditev Noč v stari Ljubljani. Organizatorji, Društvo za oživljanje kulturne podobe starega mestnega jedra ter mestne oblasti, so na različnih prizoriščih v starem delu mesta pripravili koncerte dobre glasbe, umetnije pouličnih glumačev in petje po balkonih in t.i. gangih. Slovenija LIPNICA, Avstrija - Slovenski atlet Mi-ran Vodovnik je postavil nov sloyenski rekord v suvaryu krogle. Z 18,72 metra je za centimetrov popravil dosedanji rekord 38 __________ Mediča. LJUBLJANA - Slovenska prvakinja Nataša Erjavec je zmagala v suvanju krogle 2 izidom 17,80 m. Z omenjeno znamko je ^epko presegla svoj najboljši letošnji izid C17.48) dosežen na Šikijevem memorialu v Fabijani. šlAULLAI - V povratni tekmi predkroga P°kala UEFA sta se litovska Kareda in SCT Olimpya v Šiauliaiju razšli z neodločenim ■aidom 2:2 (0:1). Za Ljubljančane sta zadela ^°ro in Kmetec. Tudi prva tekma v Ljubl-Jani se je končala brez zmagovalca - 1:1, ^atadi pravila o večjem številu doseženih Solov v gosteh pa se je v 1. krog uvrstila Olimpija. - V povratni tekmi pa je Inter 22 Cardiffa premagal HiT Gorico z 1:0 (0:0). V Pokal UEFA so se kljub temu uvrstili Novogoričani, ki so prvo tekmo pred 14 ‘hevi dobili z 2:0. Maribor - Nogometaši Maribor Teata-nica so 25. avgusta dosegli največji uspeh v Rodovini slovenskega nogometa. Po zmagi ^ Povratni tekmi nad Olimpique Lyonom z 0 so se uvrstili v ligo prvakov. Mariborča-122 so zmagali že v prvi tekmi, v Lyonu je bil ^ultat 1:0. Za Maribor so igrali: Simeuno- FRANCE JERMAN - PRVAK ARGENTINE V SMUŠKEM TEKU NA 18 KM. Bariloche, 25. avgusta Danes so bile tu smuške tekme za argentinsko državno prvenstvo v teku na dolge proge -18 km. Nastopila sta tudi naša dva rojaka France Jerman in Janez Flere. France Jerman je dosegel prvo mesto in tako postal argentinski državni prvak v smuškem teku na dolge proge; drugo mesto je zasedel Bruno Pertile, na tretje mesto je spet prišel naš rojak Janez Flere. Jerman, ki je startal zadnji, je privozil prvi na cilj - vsi ostali tekmovalci so ostali daleč za njim. Ure so pokazale izredno dober čas: 1 uro, 16 minut in 40 sekund. Dve minuti in 52 sekund za njim je privozil na cilj Bruno Pertile. Najbolj vesel nad uspehom svojega prijatelja je bil gotovo Dinko Bertoncelj, ki ni mogel več vzdržati v Bs. Airesu in je tudi on prihitel k nam. Sedaj je še rekonvales- cent, a ni mogel pozabiti svojih smuči. Tako je včeraj nastopil pri tekmah za novince Cluba Universitario de Buenos Aires in si je kar mimogrede osvojil prvo mesto in lep pokal. dr. V.A. „Srenja — v uprizoritvi Slovenskega izseljenskega odra Istočasno kakor uprizoritev ... „Luč z gora” je bila v cerkveni dvorani v Ciudadeli še druga slovenska prireditev. SIO je postavil to pot na oder Jalnovo „Srer\jo” v režiji g. Pianeckega.... OBVESTILA Družina Rupnik obvešča, da bo za pok. gen. Rupnikom sv. maša v nedeljo, 11. septembra ob desetih dopoldne v Salezijanski cerkvi na c. Belgrano. Svobodna Slovenija, št. 35; 1. septembra 1949 Slovenija moja dežela Čebelnjak SLOVENIJA 'l*m