ŠKOFJELOŠKI TURIZEM NEKDAJ IN DANES Lepote Škofje Loke so v Ločanili že zelo zgodaj vzbud Blegašem počasi spušča po .široki in odprti Poljanski dolini, druge hladnejše, ker se plaho stiska v zavetje Lubnika in ji ozka Selška dolina ne privošči toliko sonca. Dali rasti in moči iz bližnjih senčnih gozdov, od koder se tu pa tam v soncu zasveti cerkvica ali grad, pa ublažuje nasprotja ter združuje svežino in zatohlost v prijeten vonj. ki obiskovalca ne zapusti, ampak ga vabi spet in spet v pisano Loko. Ta vonj je privabljal že v prejšnjem stoletju goste iz Trsta, Pulja in Zagreba, pa tudi Italijani. Francozi, Švicarji in Nemci so bili redni poletni gostje v našem mestu. Bogatemu italijanskemu knezu Gozaniju se je lepota mesta in okolice tako priljubila, da se je naselil v Loki. Kupil je v Vincarjih večje posestvo in tudi obširen travnik, danes last tovarne ».Vlotor«. Na njem je zasadil lep kostanjev drevored od bivše broclarjeve hiše pri Kapucinskem mostu do današnje vile ^Anke« v Vincarjih ter od tu po bregu -Selščice do Krevsovega mostu. Pozneje je obubožal in je leta 1862 prodal posestvo v Vincarjih za 3.000 goldinarjev takratnemu župniku Primožu Reinicu. Meščani .so spoznali, da imajo od tujskega prometa lahko precejšnje koristi. Zato so skušali nuditi domačim in tujim gostom čim več udobnosti. Leta 1875 so ustanovili 24-člansko »Škofjeloško kopališko družbo.;. Njen predsednik je biL prvi škofjeloški notar Janez Triler. Tej družbi je s kupno |>ogodbo z dne 3. 2. 1873 prodal župnik Remic Cionzanijevo posestvo, tako da je družba na travniiku, kjer je sedaj vila »Anka« in je že takrat obstojal drevored, lahko zgradila kopališče s toplo vodo (dobivali so jo iz vodnjaka poleg toplic in jo greli, zlasti pozimi-). Letno kopališče so zgradili pod toplicami ob Sori. Bilo je trojno, ločeno po spolih. Nad toplicami so postavili okrogel paviljon, kjer je kopalcem stalno igrala godba. V hiši poleg kopališča je stanoval kopališki paznik, ki je kopalcem izposojal kopalne obleke in brisače ter prodajal okrepčila. Nad današnjo' potjo proti Vincarjem pa je družba pod gozdom napravila sprehajališče s klopmi in inizumi. od koder so gostje imeli v hladni senci lep razgled preko Selščice, na bližuja polja in tia zelene bregove Lubnika, Križne gore, Planice, Sv. Jošta in .Šinarjetne gore z belimi vrhovi Karavank in Kamniških planin v ozadju. Kmalu pa je prišlo do nesoglasja med družabniki. »Kopališka družba« se je razšla, njeno posestvo pa je na javni dražbi kupil za 3.356 goldinarjev Janez Kaluii, lastnik Krevsovega [K>sestva. Da bi mu kostanji ne zasenčili travnika, je drevored posekal, tako da siv ostali samo še kostanji ob poti pod nunskim zidom, ki stoje še danes. Po- iprodaji ko.pališča je .Škofjo- Lciko v turističnem ipogledu zajelo lartvilC'. Privatni kopališča v Krevsovili toplicah in pod Baiantoviin vrtom gotovo nista privlačevali sonca in zraka željnih kopalcev. Obstojali sta le iz lesene lope za slačenje in treh tramov, ki so kot pri kmečkih sušilnicah štrleli nad vodo. Nanje so obešali rjuhe zaradi javne morale in sramežlji\osti kopalcev, ki so stisnjeni in skriti med tri rjiiii;' in kivpalno lopo lahko hrcdli po vodi. plavati pa niso moigli. Leta 1893 so Ločaiii dobili elektriko, zgradili so tudi vodovod in kanalizacijo, tako je mesto pridobilo nove privlačnosti. Kmalu nato je bil premeščen iz Sorice v škofjo Loko učitelj Slavko Klis. Spoznal je naravne lepote in turistični ipomen Loke. Na njegovo pobudo je bilo leta 1897 ustanovljeno »Olepševalno društvo v Skofji Ijoki.i, čigar namen je bil: -Prijazni značaj Škofje Loke z olepšavo mesta in njegove okolice pospeševali«. Ob ustano\itvi je štelo društvo 56 članov, njihovo število pa je stalno raslo in do.scglo najvišjo številko leta 1901: 112 članov. Po tem se prične rahlo upadanje, ki se je stopnjevalo do prve svetovne vojne, ko se je število članov skrčilo na 54. Vsa vojna leta društvo ni imelo občniJi zborov in tudi njegovo delovanje je bilo minimalno. Šele po vojni je predsednik Flis sklical občni zbor za vsa vojna leta nazaj. Društvo pa zaradi povojne draginje še ni moglo pričeti z resnim delom, bolezen pa je tudi preprečevala Flisu prejlšnjo živahno dejavnost. Po 22-letnem predsednikovanju je 16. 2. 1920 zatisnil oči. Tako se je končala prva faza turističnega prizadevanja v Škofji Loki. Značilno zanjo je osebno delovanje ene močne osebnosti, ki je pritegnila ostale. 224 Učitelj Slavko Flis je napravil toliko, da njegovega tlela ne morejo zakriti niti letošnji uspehi Turističnega društva. Danes šele obnavljamo to. kar je Flis napravil med svojim 25-letnim bivanjem v Loki. Urediti je dal poli od Grel>enarja do Kobile (Flisova pot!), iz Vincarjev do Zegnanega studenčka in odtod nu Stari grad ter s Starega gradu v Slepo dolino. Pod njegovim vodstvom je leta 1899 zgradilo »Olepševalno društvo? javno kopališče v Vincarjih. Nfoški in ženske so bili še strogo ločeni. .>Kopališki red?- določa: ^ Javno kopališče je za dame in go- ^jKKle ločeno in sicer od glavnega vhoda na desno za • dame, na levo za gos] X)de. Gospodojn ni dovoljen vstop za dame. istotako tudi ne obratno.« Povprečna kcipalna sezona je trajala tni sredine junija do prve polovice septembra. Največ kopalnih dni (54) so imeli v letu otvoritve kopališča, medtem ko je bilo leta 1908 odprto le 12 dni. Bilo je na razpolago v občo uporalx> samo tedaj, kadar je razobešena zastava na kopališču«. Ob ugodnem vremenu je bilo odprto vsak dan od osmih zjutraj do osmih zvečer. Slavko Flis pa je skrbel tudi za turistično propagando. V dunajsken\ časopisu »Illustrierter Wegveiser« je objavljal podatke o l^)ki, naslove gostiln s točnim številom postelj, opozarjal je na izlete v okolico: Sv. Katarina, Crngrob itd. in na Strahlovo muzejsko zbirko. Tujcem je bilo takrat v Loki na razpolago 25 sob po zelo nizkih cenah. Sam Flis pa je vodil poseben -Imenik stanovanja«, da je gostom lahko takoj |K>stregel s podatki. Ko so med prvo svetovno vojno Nemci napravili novo cesto na pokopališče, je društvo tu zasadilo drevored sadnega drevja, ki so ga pozneje zamenjali s topoli. Ves ta razmah in živahen tujski promet je zavrla vojna in pozneje Flisova smrt. Dva meseca po njegovi smrti je podpredsednik društva Rafael Thaler sklical občni zbor, ki se ga je udeležilo rekordno število članov (164). Takoj naslednje leto so obnovili pota in klopi, ki jih je zasnoval Flis. in leta 1922 slovesno proslavili 25-letnico društva. Vendar pa je delo iz leta v leto bolj hromelo, dokler ni prevzel vodstva šolski nadzornik Vinko Zahrastnik. Pričela se je doba >Tujsko-prometnega društva«. Najprej je po povodnji leta 1926 novo dru,štvo zgradilo .še isto leto sedanje kopališče na Poljanščici, kajti starega v Vincarjih je z vsem inventarjem vred odnesla Sora. Novo društvo je predvsem skrbelo za olepšavo mesta in je v ta namen vsako leto razpisalo tri nagrade za najlepše urejene hiše. S propagando je privabljalo zlasti goste iz Dalmacije in Hrvatske. Izdalo je lep prospekt z iluitracijami, kakršnega še daiies pogrešamo. Za razvedrilo in zuba\o gostov skrbijo prosvetne in šix)rtne (n-ganizacijc, 2 kina ter promenadni koncerti vojaške in domače godbe«, izvemo iz prospekta. Publikacija sTujsko-pronietnega društva« iz leta 1936 pa nam pove. da je število gostov stalno naraščalo in tedaj doseglo 421 gostov s 7.922 nočninami. kar je dalo 105,000 din dohodka. V Putnikovem Verzeichnis der .Sommerfrischen und Heilbader in Slovenien« pa beremo: Škofja Loka. čisto staro uiestece. zaradi zdravega ix>dncbja priljubljeno in znano letovišče... Izleti v Poljansko in Selško dolino, k Sv. Katarini 758 m. Osojnik 857 ni. Tošč 1020 m, Liibnik 1024 m, Ratilovec 1668 m . . .« V gostilnah je bilo gostom na razpolago 48 postelj, cena penziona pa je bila 30 dinarjev. Dve težavi, ki jih društvo takrat nj moglo rešiti, sta sedaj rešeni: ceste in razsvetljava. Pereče pa je še vedno \ prašanje udobnih avtobusniih zvez in prenočišč. Danes razpolaga Loka le z 24 posteljami! -Vlnogo turističnih privlačnosti pa je dobila Loka po osvoboditvi. Turistično društvo je kot naslexlnik prejšnjih društev pričelo z delom šele leta 1952. Najprej je moralo popraviti in urediti vse. kar je vzela vojna, vse rane pa še danes niso zaceljene. Vzbtiditi je moralo v ljudeh zopet smisel za red. čistočo ter lepoto; zato je razpisalo tudi letošnje nagradno tekmovanje. Takoj v začetku obstoja je po^ skrbelo za izboljšanje prometni zvez in za turi.stične informacije. Ta prizadevanja so rodila danes povsod {»znano [jodjetje »Transturist«. Društvo upravlja staro kopališče iz leta 1926. vendar so pripravljeni tudi že načrti za novo. Dotlej pa so (joskrbeli za kopalce z novim toboganom, z raznimi igrišči itd. Tudi niso pozabili l)ivših Flisovih poti; študentje jih IKKIO V počitnicah obnovili in zgradili tudi nekaj novih, s čemer so že pričeli. Da bi povečali med domačini zanimanje za turizenr so pripravili od 51. julija do 7. avgusta Turistični teden. V miniaturi so pokazali, kakšna je dejavnost Turističnega društva: odprli so obnovljeno pot na Stari grad. na turistični razstavi so odkrili prirodne in zgodovinske lepote Loke in Slovenije, uredili kopališče, poskrbeli za zabavo (dva koncerta, kulturni večer »iSkofja lx>ka v besedi skozi stoletja«, športne prireditve) in izlete (P(vkljuka). Največji poudarek pa so dali olepšavi mesta. 15 225 Razdelili so 55 denarnih nagrad in'25 pohval ?.a najlepše cvetlice na oknih, urejena dvorišča, vrtove, za soliduo postrežbo, urejene lokale in izložbe. Zlasti je komisiji ugajal sprehod po .Six>dnjem trgu. Pušlalu in Spodnjem Karlovcu. Tu so ludi razdelili največ nagrad: Polenec Polde, Carman Roži, Oblak Ana, Finžgar Ana, PCJK; Guzelj itd. Najlepši izložbi sta imeli trgovini -Alpina^ in .^Izbira«. Tako je Turistični teden razgibal skoraj vse Ločane in ix>vzročil, da je Loka po dolgih letih zopet dobila svojo prej.šnjo lepoto. Toda to je bil le uvod k praznovanju 60-letnice obstoja turističnih društev v .škofji Loki. ki 1K> leta 1957. Danes ima Loka poleg naravnih krasot svoj pomemben po^krajinski muzej, ki nudi tudi razvajenemu tujcu precej izvirnih zanimivosti. S kratkimi sprehodi v okolico si lahko ogledajo letoviščarji freske v cerkvah na Križni gori in Crngrobu. vzidane nagrobne s[x>mcnike in reliefe v .Stari Laki. gotsko cerkev s freskami iii kasetiranini lesenim stropom v Gostečali. gotsko cerkev na Suhi z baročnimi zlatimi oltarje ter razne zasebne kmečke hiše z gotskimi in baročnimi portali. lesenimi stropi in freskami. Izkopavanja na Kruncljn so dala Loki še eno zgodovinsko znamenitost in privlačno izletniško točko. Za pospeševanje turizma pa je iK>trebno mnogo več kot zmore Turistično društvo z lastnimi sredstvi. Predvsem ix>trebuje Loka primerne gostinske obrate in prenočišča. Danes so vsi razen /Krone« zastareli, nekateri pa so zaprti. Komunalne naprave so tudi važen faktor pri razvoju turizma. Prav tu je lx>ka v preteklih letih zaorala globoke brazde. Mestna občina je uredila nasade in parke, postavila betonirane klopi, izmenjala vodov